Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Književnost 0 167 6686119 6521749 2026-06-06T15:23:36Z Ljuba24b 92351 /* Književnost posameznih narodov ali regij */ dp 6686119 wikitext text/x-wiki [[Slika:Old book bindings.jpg|thumb|right|250px|Stare knjige]] '''Knjižévnost''' ali '''literatúra''', '''slóvstvo''' označuje poseben način [[komunikacija|komunikacije]], ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. [[roman]], [[sonet]], [[tragedija]], [[idilična povest]]. V ožjem pomenu obsega samo dela [[besedna umetnost|besedne umetnosti]] ('''leposlovje''', '''beletristika'''), tj. [[besedilo|besedil]] v [[umetnostni jezik|umetnostnem jeziku]], v širšem pa tudi [[žanr]]e drugačnega značaja: [[dnevnik (književnost)|dnevnik]], [[pismo|pisma]], [[spomini]], [[pridiga]], [[molitev]], [[epitaf]], itd. Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na [[Judje|judovsko]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', pesnitev ''[[Beowulf]]'', ''[[Iliada|Iliado]]'', ''[[Odiseja|Odisejo]]'' ali [[roman]] ''[[Zločin in kazen]]''. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja. == Književnost po izvoru == * [[Ljudska književnost]] * [[Umetna književnost]] == Zvrsti, vrste, žanri == === Pripovedništvo ali proza === {{div col|colwidth=24em}} * [[Anekdota]] ([[Smešnica]]) * [[Bajka]] * [[Basen]] * [[Črtica (književnost)|Črtica]] * [[Esej]] * [[Groteska]] * [[Kratka zgodba]] * [[Humoreska]] * [[Lastni življenjepis]] ([[Avtobiografija]]) * [[Legenda]] * [[novela (književnost)|Novela]] * [[Obraz (književnost)|Obraz]] * [[Poetična povest]] * [[Povest]] * [[Pravljica]] * [[Prilika]] * [[Pripovedka]] * [[roman]] * [[Slika (književnost)|Slika]] * [[Zbadljivka]] ([[Satira]]) * [[Življenjepis]] ([[biografija]]) {{div col end}} === Pesništvo ali poezija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Balada]] * [[Ep]] * [[Gazela (pesem)|Gazela]] * [[Glosa]] * [[Haiku]] * [[Himna]] * [[Oda]] * [[Elegija]] * [[Epigram]] * [[Ljubezenska pesem]] * [[Pesem v prozi]] * [[Pripovedna pesem]] * [[Romanca]] * [[Sonet]] {{div col end}} === Dramatika === V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. [[Dramatika]] dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z [[gledališče]]m, čeprav jo lahko tudi le beremo. * [[Tragedija]] ([[žaloigra]]) * [[Komedija]] ([[veseloigra]]) * [[Dramsko delo|Drama]] * [[Absurdna drama]] ([[antidrama]]) === Polknjiževne zvrsti === * [[Zgodovinopisje]] * [[Filozofska proza]] * [[Otroška književnost]] * [[Plagiat]] * [[Okvirna pripoved]] == Književnost posameznih zgodovinskih obdobij == {{div col|colwidth=24em}} * [[Orientalska književnost]] ** [[Egipčanska književnost]] ** [[Babilonsko-asirska književnost]] ** [[Perzijska književnost]] ** [[Arabska književnost]] ** [[Japonska književnost]] ** [[Kitajska književnost]] ** [[Indijska književnost]] ** [[Starojudovska književnost]] * [[Antična književnost]] ** [[Starogrška književnost]] ** [[Rimska književnost]] * [[Srednjeveška književnost]] * Književnost [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a * [[Klasicistična književnost]] * [[Razsvetljenska književnost]] * [[Predromantična književnost]] * [[Romantična književnost]] * [[Književnost realizma in naturalizma]] * [[Književnost nove romantike]] * [[Modernistična književnost]] * [[Postmodernistična književnost]] * [[Književnost in gledališče 60. let]] {{div col end}} == Književnost posameznih narodov ali regij == {{div col|colwidth=24em}} *[[Afriška književnost]] *[[Albanska književnost]] * [[Ameriška književnost]] *[[Angleška kjiževnost]] *[[Arabska književnost]] *[[Argentinska književnost]] *[[Armenska književnost]] *[[Avstralska književnost]] *[[Avstrijska književnost]] *[[Azerbajdžanska književnost]] *[[Baskovska književnost]] *[[Belgijska književnost]] *[[Beloruska književnost]] *[[Bolgarska književnost]] *[[Bosanskohercegovska književnost]] *[[Brazilska književnost]] *[[Britanska književnost]] * [[Češka književnost]] *[[Čilenska književnost]] *[[Črnogorska književnost]] *[[Danska književnost]] *[[Egičanska književnost]] *[[Estonska književnost]] *[[Etiopska književnost]] *[[Filipinska književnost]] *[[Finska književnost]] *[[Flamska književnost]] * [[Francoska književnost]] *[[Grška književnost]] *[[Gruzinska književnost]] *[[Hrvaška književnost]] *[[Indijska književnost]] *[[Indonezijska književnost]] *[[Irska književnost]] *[[Islandska književnost]] * [[Italijanska književnost]] *[[Japonska književnost]] *[[Judovska književnost]]/[[Izraelska književnost]] *[[Južnoafriška književnost]] *[[Kanadska književnost]] *[[Karibska književnost]] *[[Katalonska književnost]] *[[Kitajska književnost]] *[[Kolumbijska književnost]] *[[Korejska književnost]] *[[Kubanska književnost]] *[[Kurdska književnost]] *[[Latinskoameriška književnost]] *[[Latvijska književnost]] *[[Libanonska književnost]] *[[Litovska književnost]] *[[Lužiška književnost]] * [[Madžarska književnost]] * [[Makedonska književnost]] *[[Malajska književnost]] /[[Malezijska književnost]] *[[Mehiška književnost]] *[[Mongolska književnost]] * [[Nemška književnost]] *[[Nigerijska književnost]] *[[Nikaragovska književnost]] *[[Nizozemska književnost]] *[[Norveška kjiževnost]] *[[Novozelandska književnost]] *[[Okcitanska književnost]] /[[Provansalska književnost]] *[[Pakistanska književnost]] in [[Bangladeška književnost]] *[[Perujska književnost]] *[[Perzijska književnost]] ([[Iranska književnost]]) * [[Poljska književnost]] *[[Portugalska književnost]] *[[Romunska književnost]] * [[Ruska književnost]] * [[Slovaška književnost]] * [[Slovenska književnost]] *[[Srbska književnost]] *[[Srednjeameriška književnost]] *[[Srednjeazijska književnost]] *[[Škotska književnost]] * [[Španska književnost]] * [[Švedska književnost]] *[[Švicarska književnost]] *[[Tajvanska književnost]] *[[Tamilska književnost]] *[[Tunizijska književnost]] *[[Turška književnost]] *[[Ukrajinska književnost]] *[[Urugvajska književnost]] *[[Valižanska književnost]] *[[Venezuelska knjižvnost]] *[[Vietnamska književnost]] {{div col end}} == Književne nagrade == * [[Nobelova nagrada za književnost]] * [[Newberyjeva medalja]] za [[otroška književnost|otroško književnost]] * [[Caldecottova medalja]] za ilustrirano otroško knjigo * [[Literarne nagrade|Slovenske literarne nagrade]] * [[Seznam evropskih književnih nagrad]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|književnost|Književnost}} {{normativna kontrola}} {{lit-stub}} [[Kategorija:Književnost| ]] [[Kategorija:Umetnost]] dfs0uqkdw678wk2ugmzizze0pvo2qhu 2. junij 0 2721 6686181 6684167 2026-06-06T17:38:47Z Janezdrilc 3152 /* Dogodki */ pp 6686181 wikitext text/x-wiki '''2. junij''' je 153. [[dan]] [[leto|leta]] (154. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 212 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[455]] – [[Vandali]] so vdrli v [[Rim]]. * [[575]] – [[papež Benedikt I.|Benedikt I.]] je postal [[papež]]. * [[1615]] – Prvi pripadniki [[sekta|sekte]] [[Récollet]] so prispeli iz [[Rouen]]a v [[Québec]]. * [[1800]] – V [[Trinity, Nova Fundlandija|Trinityju]] na [[Nova Fundlandija|Novi Fundlandiji]] so opravili prvo [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti [[črne koze|črnim kozam]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. * [[1846]] – Odprta je bila [[železnica|železniška]] proga med [[Gradec|Gradcem]] in [[Celje]]m; na Slovensko je pripeljal prvi vlak. * [[1848]] – V [[Praga|Pragi]] se je začel [[slovanski kongres]] [[narod]]ov [[Avstro-Ogrska|habsburške monarhije]]. * [[1865]] – Z vdajo [[general]]a [[Edmund Kirby Smith|Edmunda Kirbyja Smitha]] v [[Teksas|teksaškem]] [[Galveston, Teksas|Galvestonu]] se je končala [[ameriška državljanska vojna]]. * [[1924]] – [[Združene države Amerike]] so uradno priznale [[državljanstvo]] prvotnim prebivalcem ([[Indijanci|Indijancem]]). * [[1941]] – [[Vichyjska Francija]] je sprejela drugi [[Statut o Židih]]. * [[1946]] – [[Italijani]] so na [[referendum]]u izglasovali odločitev, da [[Italija]] postane [[republika]]. * [[1953]] – Okronana je bila [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[kraljica]] [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] * [[1955]] – S sprejetjem [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]] so se normalizirali odnosi med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. * [[1965]] – V [[Južni Vietnam]] so prispele prve [[Avstralija|avstralske]] [[četa|čete]]. * [[1966]] – [[Surveyor 1]] je s pristankom v ''Oceanus Procellarum'' na [[Luna|Luni]] kot prvi človeški izdelek mehko pristal izven [[Zemlja|Zemlje]]. * [[1967]] – V protestih v zahodnem [[Berlin]]u proti obisku [[iran]]skega [[šah (vlada)|šaha]] je umrl [[Benno Ohnesorg]], njegova smrt je spodbudila nastanek [[terorizem|teroristične]] skupine [[Gibanje 2. junij]]. * [[1979]] – [[Papež]] [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] je z obiskom rodne [[Poljska|Poljske]] kot prvi papež obiskal [[komunizem|komunistično]] [[država|državo]]. * [[1985]] – V [[San Francisco, Kalifornija|San Franciscu]] so aretirali množičnega [[morilec|morilca]] [[Leonard Lake|Leonarda Laka]] zaradi tatvine v trgovini. * [[1991]] – V 510. učnem centru na [[Ig]]u in 710. učnem centru v [[Pekre|Pekrah]] je prisegla prva generacija nabornikov v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialni obrambi Republike Slovenije]]. * [[1995]] – Med nadzorovanjem zaprtega [[zračni prostor|zračnega prostora]] nad [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] je bilo sestreljeno [[lovsko letalo]] [[F-16]] [[Američani|ameriškega]] [[pilot]]a [[Scott O'Grady|Scotta O'Gradyja]]. == Rojstva == * [[1202]] – [[Margareta II. Flandrijska]], grofica Flandrije in Hainauta († [[1280]]) * [[1303]] – [[Abu Said|Abu Said Bahadur]], zadnji vladar [[Ilkanat]]a († [[1335]]) * [[1621]] – [[Isack van Ostade]], nizozemski slikar († [[1649]]) * [[1740]] – [[Markiz de Sade]], francoski pisatelj († [[1814]]) * [[1743]] – [[Alessandro Cagliostro]], italijnaski šarlatan, okultist, pustolovec († [[1795]]) * [[1821]] – [[Ion Constantin Brătianu]], romunski državnik († [[1891]]) * [[1835]] – [[Giuseppe Melchiorre Sarto]] - [[papež Pij X.|Pij X.]], papež italijanskega rodu († [[1914]]) * [[1840]] – [[Thomas Masterson Hardy]], angleški pisatelj, pesnik († [[1928]]) * [[1857]] – [[sir Edward William Elgar]], angleški skladatelj († [[1934]]) * [[1859]] – [[Christian von Ehrenfels]], avstrijski filozof in psiholog († [[1932]]) * [[1891]] – [[Ilka Vašte]], slovenska pisateljica († [[1967]]) * [[1899]] – [[Charlotte Reiniger]], nemško-britanska filmska režiserka († [[1981]]) * [[1904]] – [[Johnny Weissmuller]], ameriški plavalec]], filmski igralec († [[1984]]) * [[1908]] – [[Miklos Szentkuthy]], madžarski pisatelj († [[1988]]) * [[1930]] – [[Lojze Rozman]], slovenski gledališki, filmski, TV igralec († [[1997]]) * [[1938]] – [[Princesa Désirée Švedska]] * [[1941]] – [[Charlie Watts]], britanski bobnar († [[2021]]) * [[1944]] – ** [[Ivo Umek]], slovenski arhitekt, glasbenik in urednik ** [[Marvin Hamlisch]], ameriški skladatelj * [[1986]] – [[Miha Rodman]], slovenski igralec == Smrti == * [[261 pr. n. št.]] – [[Antioh I. Soter]], kralj [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]] (* okoli [[324 pr. n. št.]]) * [[657]] – [[papež Evgen I.|Evgen I.]], svetnik, papež (* ok. [[615]]) * [[829]] – [[Nikefor I. Carigrajski|sv. Nikefor]], bizantinski patriarh (* ok. [[758]]) * [[1052]] – [[Guaimario IV. Salernijski|Guaimario IV.]], salernijski knez (* [[1013]]) * [[1258]] – [[Peter Portugalski (1187–1258)|Peter Portugalski]], grof Urgella, baron Majorke (* [[1187]]) * [[1280]] – [[Jolanda II. Neverška|Jolanda II.]], grofica Neversa (* [[1247]]) * [[1716]] – [[Ogata Korin]], japonski slikar (* [[1657]]) * [[1882]] – [[Giuseppe Garibaldi]], italijanski domoljub, revolucionar (* [[1807]]) * [[1896]] – [[Friedrich Gerhard Rohlfs]], nemški geograf, raziskovalec (* [[1831]]) * [[1901]] – [[George Leslie Mackay]], kanadski misijonar na Tajvanu (* [[1844]]) * [[1938]] – [[Nathanael Greene Herreshoff]], ameriški načrtovalec jadrnic (* [[1848]]) * [[1956]] – [[Jean Hersholt]], dansko-ameriški filmski igralec, človekoljub (* [[1886]]) * [[1961]] – [[George Simon Kaufman]], ameriški dramatik, gledališki režiser (* [[1889]]) * [[1962]] – [[Fran Saleški Finžgar]], slovenski pisatelj (* [[1871]]) * [[1970]] – [[Leslie Bruce McLaren]], novozelandski avtomobilski dirkač, inženir, konstruktor (* [[1937]]) * [[1973]] – [[Lojze Zupanc]], slovenski pisatelj (* [[1906]]) * [[1974]] – [[Tom Kristensen]], danski pesnik, pisatelj (* [[1893]]) * [[1982]] – [[Fazal Ilahi Čaudhri]], pakistanski pedsednik (* [[1904]]) * [[1988]] – [[Radž Kapor]], indijski filmski igralec, filmski režiser (* [[1914]]) * [[1990]] – sir [[Rex Harrison|Reginald Carey »Rex« Harrison]], angleški filmski igralec (* [[1908]]) == Prazniki in obredi == * [[Grčija|grška]] [[pravoslavna cerkev]] - dan sv. Nikeforja * [[Italija]] – dan republike [[Kategorija:Dnevi v letu|602]] [[Kategorija:Junij|102]] o5hil5erulo3zclyj4wle200lqhj30b Bolgarija 0 4852 6686048 6672719 2026-06-06T13:31:35Z Upwinxp 126544 predsednik vlade 6686048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Република България |conventional_long_name = Republika Bolgarija |common_name = Bolgarija |common_name2 = Bolgarije |image_flag = Flag of Bulgaria.svg |image_coat = Coat of arms of Bulgaria.svg |national_motto = ''Съединението прави силата''<small><br />»Zedinjenje daje moč«</small> |national_anthem = ''[[Mila rodino|Мила родино]]''<small><br />»Draga domovina«</small><br>[[Slika:Mila Rodino instrumental.ogg|center]] |image_map = EU-Bulgaria.svg |map_caption = Lega Bolgarije (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |capital = [[Sofija]]|latd=42 |latm=42 |latNS=N |longd=23 |longm=20 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[bolgarščina]] |unofficial_languages = |ethnic_groups = 84,8 % [[Bolgari]],<br /> 8,8 % [[Turki]],<br /> 4,9 % [[Romi]], <br /> 0,1 % [[Armenci]],<br /> 1,3 % drugo<ref>{{navedi dokument |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=2011 Bulgarian census |publisher=National Statistical Institute of Bulgaria}}</ref> |ethnic_groups_year = 2011 |demonym = [[Bolgari|Bolgar, Bolgarka]] |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Bolgarije|predsednica]] |leader_title2 = [[Predsednik vlade Bolgarije|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Ilijana Jotova]] |leader_name2 = [[Rumen Radev]] |sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] | established_date1 = 681–1018 | established_event2 = [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] | established_date2 = 1185–1396 | established_event3 = [[Kneževina Bolgarija]] | established_date3 = 3. marec 1878 | established_event4 = [[Bolgarska deklaracija neodvisnosti]] od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_date4 = 5. oktober 1908 | established_event5 = referendum leta 1946 | established_date5 = 15. september 1946 | established_event6 = Zgodovina Bolgarije od leta 1989 | established_date6 = 15. november 1990 |accessionEUdate = 1. januarja 2007 |area_km2 = 110.994 |area_rank = 103. |percent_water = 2,16 % |population_estimate = 6.445.481 |population_estimate_rank = 109. |population_estimate_year = 2023 |population_census = 6.519.789<ref>{{cite web |url=https://www.nsi.bg/sites/default/files/files/pressreleases/Census2021_population.pdf |title=НАСЕЛЕНИЕ КЪМ 7 СЕПТЕМВРИ 2021 ГОДИНА |publisher=National Statistical Institute of Bulgaria (NSI) |website=www.nsi.bg |language=bg |access-date=9 November 2024}}</ref> |population_census_year = 2021 |population_census_rank = |population_density_km2 = 58 |population_density_rank = 154. | GDP_PPP = {{increase}} $248,906&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.BG">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=918,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (Bulgaria) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=22 October 2024 |access-date=9 November 2024}}</ref> | GDP_PPP_rank = 73. | GDP_PPP_year = 2024 | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $39.185 | GDP_PPP_per_capita_rank = 55. | GDP_nominal = {{increase}} $108,425&nbsp;billion | GDP_nominal_rank = 69. | GDP_nominal_year = 2024 | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $17.069 | GDP_nominal_per_capita_rank = 60. | Gini = 37,2 | Gini_ref = <ref name=eurogini>{{cite web |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher=Eurostat |website=ec.europa.eu |access-date=9 June 2024 |archive-date=20 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320064533/https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |url-status=live }}</ref> | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | HDI_year = 2022 | HDI = 0,799 | HDI_change = increase | HDI_rank = 70. | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2023-24reporten.pdf|title=Human Development Report 2023/24|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=13 March 2024|access-date=13 March 2024}}</ref> |currency = [[evro]]<sup>1</sup> |currency_code = EUR |country_code = |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = .bg<sup>2</sup> |calling_code = 359 |footnotes = <sup>1</sup> Pred letom 2026 [[bolgarski lev]].<br/><sup>1</sup> Tudi [[.eu]], kot preostale članice Evropske unije. }} '''Bolgarija''' uradno '''Republika Bolgarija''' je država v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Leži na vzhodnem delu [[Balkan]]a neposredno južno od reke [[Donava|Donave]] in zahodno od [[Črno morje|Črnega morja]]. Bolgarija na jugu meji na [[Grčija|Grčijo]] in [[Turčija|Turčijo]], na zahodu na [[Srbija|Srbijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] ter na severu na [[Romunija|Romunijo]]. Njeno glavno in največje mesto je [[Sofija]], druga večja mesta so [[Plovdiv]], [[Varna]] in [[Burgas]]. Ena najzgodnejših družb v deželah današnje Bolgarije je bila [[karanovska kultura]] (6500 pr. n. št.). V 6. do 3. stoletju pred našim štetjem je bila regija bojišče za stare [[Tračani|Tračane]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Kelti|Kelte]] in [[Makedonci|Makedonce]]; stabilnost je prišla, ko je [[Rimsko cesarstvo]] osvojilo regijo leta 45 n. št.. Po razpadu rimske države so se plemenski vdori v regijo nadaljevali. Okoli 6. stoletja so ta ozemlja naselili zgodnji [[Slovani]]. [[Prabolgari|Bolgari]] pod vodstvom [[Asparuh]]a so napadli iz dežel [[Velika Bolgarija|stare Velike Bolgarije]] in v poznem 7. stoletju trajno vdrli na Balkan. Ustanovili so [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], ki ga je [[Bizantinsko cesarstvo]] zmagovito priznalo s pogodbo leta 681 našega štetja. Obvladovalo je večino Balkana in z razvojem [[cirilica|cirilice]] pomembno vplivalo na slovanske kulture. Prvo bolgarsko cesarstvo je trajalo do začetka 11. stoletja, ko ga je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] osvojil in razbil. Uspešen bolgarski upor leta 1185 je ustanovil [[Drugo bolgarsko cesarstvo]], ki je doseglo vrhunec pod [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]] (1218–1241). Po številnih izčrpavajočih vojnah in fevdalnih sporih je cesarstvo razpadlo in leta 1396 za skoraj pet stoletja padlo pod osmansko oblast. Po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]] je nastala tretja in sedanja bolgarska država, ki je leta 1908 razglasila neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Veliko etničnih Bolgarov je ostalo zunaj meja nove države, kar je podžgalo [[Iredentizem|iredentistična]] čustva, ki so privedla do več konfliktov s sosedami in zavezništva z Nemčijo v obeh svetovnih vojnah. Leta 1946 je Bolgarija postala socialistična republika in ena izmed držav [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Vladajoča komunistična partija se je po [[Padec komunizma|revolucijah leta 1989]] odpovedala monopolu nad oblastjo in dovolila večstrankarske volitve. Bolgarija je nato prešla v [[demokracija|demokracijo]]. Od sprejetja demokratične ustave leta 1991 je Bolgarija unitarna parlamentarna republika z visoko stopnjo politične, upravne in gospodarske centralizacije. Bolgarija ima gospodarstvo z visokim dohodkom in tržnim gospodarstvom, ki je del evropskega enotnega trga in v veliki meri temelji na storitvah, sledijo pa proizvodnja in rudarstvo ter kmetijstvo. Na državo je vplivala njena vloga tranzitne države za [[zemeljski plin]] in [[nafta|naftovode]] ter njena strateška lega ob Črnem morju. Zunanje odnose Bolgarije sta oblikovala njena geografska lega in sodobno članstvo v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[NATO|zvezi NATO]]. == Etimologija == Ime ''Bolgarija'' izhaja iz ''Bolgarov'', plemena turškega izvora, ki je ustanovilo Prvo bolgarsko cesarstvo. Njihovo ime ni povsem razumljeno in ga je težko izslediti prej kot v 4. stoletju našega štetja,{{sfn|Golden|1992|pages=103–104}} vendar je verjetno izpeljano iz prototurške besede ''bulģha'' ('mešati', 'stresti') in njena izpeljanka ''bulgak'' ('upor', 'nered').<ref>{{cite book |last=Bowersock |first=Glen W. |title=Late Antiquity: a Guide to the Postclassical World |publisher=Harvard University Press |page=354 |year=1999 |isbn=978-0-674-51173-6 |url=https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&pg=PA354 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221948/https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&pg=PA354 |url-status=live }}</ref> Pomen se lahko nadalje razširi na 'upornik', 'spodbujati' ali 'proizvajati stanje nereda' in tako v izpeljanki 'motilci'.{{sfn|Chen|2012|page=97}}<ref>{{cite book |last=Petersen |first=Leif Inge Ree |title=Siege Warfare and Military Organization in the Successor States (400–800 AD): Byzantium, the West and Islam |publisher=Brill |year=2013 |page=369 |isbn=978-9004254466 |url=https://books.google.com/books?id=BRGaAAAAQBAJ&pg=PA369 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221949/https://books.google.com/books?id=BRGaAAAAQBAJ&pg=PA369 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Golden|1992|page=104}} Plemenske skupine v Notranji Aziji s fonološko podobnimi imeni so bile pogosto opisane s podobnimi izrazi, kot so bili Buluoji, sestavni del skupin [[Pet barbarov]], ki so bili v 4. stoletju prikazani kot oboje: 'mešana rasa' in 'povzročitelji težav'.{{sfn|Chen|2012|pages=92–95, 97}} == Zgodovina == === Prazgodovina in antika === [[File:Sofia - Odrysian Wreath from Golyamata Mogila.jpg|thumb|left|upright|Odriški zlati venec v Narodnem zgodovinskem muzeju]] Ostanki [[neandertalec|neandertalcev]] izpred približno 150.000 let ali srednjega [[paleolitik]]a so nekatere od najzgodnejših sledi človekove dejavnosti na ozemlju sodobne Bolgarije.<ref>{{cite journal |last1=Tillier |first1=Anne-Marie |last2=Sirakov |first2=Nikolay |last3=Guadelli |first3=Aleta |last4=Fernandez |first4=Philippe |last5=Sirakova |first5=Svoboda |title=Evidence of Neanderthals in the Balkans: The infant radius from Kozarnika Cave (Bulgaria) |journal=Journal of Human Evolution |volume=111 |date=October 2017 |issue=111 |pages=54–62 |doi=10.1016/j.jhevol.2017.06.002 |pmid=28874274 |bibcode=2017JHumE.111...54T |issn=0047-2484}}</ref> Tam najdeni ostanki ''[[Homo sapiens]]a'' so datirani ok. 47.000 let pred sedanjostjo. Ta rezultat predstavlja najzgodnejši prihod sodobnega človeka v Evropo.<ref>{{cite journal |vauthors=Fewlass, H, Talamo, S, Wacker, S, et. al |title=A 14C chronology for the Middle to Upper Palaeolithic transition at Bacho Kiro Cave, Bulgaria |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=4 |date=2020 |issue=6 |pages=794–801 |doi=10.1038/s41559-020-1136-3 |pmid=32393865 |bibcode=2020NatEE...4..794F |hdl=11585/770560 |s2cid=218593433 |hdl-access=free}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Hublin, J, Sirakov, N, Aldeias, V, et. al |title=Initial Upper Palaeolithic ''Homo sapiens'' from Bacho Kiro Cave, Bulgaria |journal=Nature |volume=581 |pages=299–302 |date=2020 |issue=7808 |doi=10.1038/s41586-020-2259-z |pmid=32433609 |bibcode=2020Natur.581..299H |hdl=11585/770553 |s2cid=218592678 |url=https://kar.kent.ac.uk/81524/1/Hublin%20et%20al%20_authors%20accepted.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://kar.kent.ac.uk/81524/1/Hublin%20et%20al%20_authors%20accepted.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live}}</ref> [[kultura Karanovo]] je nastala ok. 6500 pr. n. št. in je bila ena od več neolitskih družb v regiji, ki so uspevale s kmetijstvom.<ref>{{cite book |last=Gimbutas |first=Marija A. |title=The Gods and Goddesses of Old Europe: 7000 to 3500 BC Myths, Legends and Cult Images |publisher=University of California Press |pages=29–32 |year=1974 |isbn=978-0-520-01995-9 |url=https://books.google.com/books?id=SLACTsmH4aYC&pg=PA29 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221949/https://books.google.com/books?id=SLACTsmH4aYC&pg=PA29 |url-status=live }}</ref> [[Kultura Varna]] iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] (5. tisočletje pr. n. št.) je zaslužna za izum metalurgije zlata.<ref>{{cite journal |url=https://www.academia.edu/371376 |title=Development of metallurgy in Eurasia |journal=Antiquity |volume=83 |issue=322 |last1=Roberts |first1=Benjamin W. |last2=Thornton |first2=Christopher P. |year=2009 |publisher=Department of Prehistory and Europe, [[British Museum]] |page=1015 |access-date=28 July 2018 |quote=Nasprotno pa se najzgodnejše izkoriščanje in obdelava zlata zgodi na Balkanu med sredi 5. tisočletja pred našim štetjem, nekaj stoletij po prvem znanem taljenju bakra. To je najbolj spektakularno razvidno iz različnih predmetov, ki krasijo pokope v Varni v Bolgariji (Renfrew 1986; Highamet al. 2007). Nasprotno pa najzgodnejši zlati predmeti, najdeni v jugozahodni Aziji, segajo šele v začetek 4. tisočletja pr. n. št. v Nahal Qanah v Izraelu (Golden 2009), kar nakazuje, da je bilo izkoriščanje zlata izum jugovzhodne Evrope, čeprav kratkotrajen. |doi=10.1017/S0003598X00099312 |s2cid=163062746 |archive-date=15 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220115181121/https://www.academia.edu/371376 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |last=de Laet |first=Sigfried J. |title=History of Humanity: From the Third Millennium to the Seventh Century BC |publisher=UNESCO / Routledge |page=99 |year=1996 |isbn=978-92-3-102811-3 |url=https://books.google.com/books?id=BnY0KYbJC6wC&pg=PA99 |quote=Prvo večje središče za pridobivanje zlata je bilo ob izlivu Donave, na obali Črnega morja v Bolgariji |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221950/https://books.google.com/books?id=BnY0KYbJC6wC&pg=PA99 |url-status=live }}</ref> Povezani zaklad [[Varnska nekropola|Varnske nekropole]] vsebuje najstarejši zlati nakit na svetu s približno starostjo več kot 6000 let. Zaklad je bil dragocen za razumevanje družbene hierarhije in stratifikacije v najzgodnejših evropskih družbah.<ref>{{cite web |url=https://www.culture.gouv.fr/culture/arcnat/harsova/en/dobro3.htm |title=The Gumelnita Culture |publisher=Government of France |access-date=4 December 2011 |quote=The Necropolis at Varna is an important site in understanding this culture. |archive-url=https://web.archive.org/web/20121013045509/http://www.culture.gouv.fr/culture/arcnat/harsova/en/dobro3.htm |archive-date=13 October 2012 |url-status=dead}}</ref> [[Tračani]], ena od treh primarnih skupin prednikov sodobnih Bolgarov, so se pojavili na Balkanskem polotoku nekaj časa pred 12. stoletjem pr. n. št..{{Sfn|Crampton|1987|page=1}}<ref name="EBBulgars">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/topic/Bulgar |title=Bulgar |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=28 July 2018 |archive-date=26 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150626201549/https://www.britannica.com/topic/Bulgar |url-status=live }}</ref> Tračani so blesteli v metalurgiji in so Grkom dali Orfejeve in Dionizijske kulte, vendar so ostali plemenski in brez države.<ref name="EBBalkans">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Balkans#ref476014 |title=Balkans |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John B. |last=Allcock |access-date=16 August 2018 |archive-date=17 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230517055138/https://www.britannica.com/place/Balkans#ref476014 |url-status=live }}</ref> Perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] je osvojilo dele današnje Bolgarije (zlasti vzhodno Bolgarijo) v 6. stoletju pr. n. št. in obdržalo nadzor nad regijo do leta 479 pr. n. št.. Invazija je postala katalizator tračanske enotnosti in večina njihovih plemen se je združila pod kraljem Teresom, da bi leta 470. pr. n. št. oblikovala [[Odriško kraljestvo]]. Leta 341 pr. n. št. ga je oslabil in vazaliziral [[Filip II. Makedonski]], v 3. stoletju so ga napadli Kelti<ref>{{cite book |last=O Hogain |first=Daithi |title=The Celts: A History |date=2002 |publisher=The Boydell Press |pages=69–71 |isbn=978-0-85115-923-2 |url=https://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&pg=PA69 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221953/https://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&pg=PA69 |url-status=live }}</ref> in leta 45 n. št. končno prišli pod [[Rimsko cesarstvo]].<ref>{{cite book |editor1-last=Gagarin |editor1-first=Michael |title=The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome |volume=1 |publisher=Oxford University Press |page=55 |year=2010 |isbn=978-0-19-517072-6 |url=https://books.google.com/books?id=lNV6-HsUppsC&pg=PA55 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221952/https://books.google.com/books?id=lNV6-HsUppsC&pg=PA55 |url-status=live }}</ref> Do konca 1. stoletja našega štetja je bila rimska vladavina vzpostavljena nad celotnim Balkanskim polotokom in krščanstvo se je v regiji začelo širiti okoli 4. stoletja. Gotsko Sveto pismo - prvo knjigo v germanskem jeziku - je okoli leta 381 ustvaril gotski škof Ulfila v današnji severni Bolgariji.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/biography/Ulfilas |title=Ulfilas |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818185035/https://www.britannica.com/biography/Ulfilas |url-status=live }}</ref> Regija je prišla pod bizantinski nadzor po padcu Rima leta 476. Bizantinci so bili vpleteni v dolgotrajno vojno proti Perziji in niso mogli braniti svojega balkanskega ozemlja pred vpadi barbarov. To je Slovanom omogočilo vstop na Balkanski polotok kot roparji, predvsem preko območja med Donavo in gorovjem Balkana, znanega kot [[Mezija]].<ref>{{cite book |last1=Singleton |first1=Fred |last2=Fred |first2=Singleton |title=A Short History of the Yugoslav Peoples |publisher=Cambridge University Press |pages=13–14 |year=1985 |isbn=978-0-521-27485-2 |url=https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC&pg=PA13 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221953/https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC&pg=PA13 |url-status=live }}</ref> Postopoma je notranjost polotoka postala država Južnih Slovanov, ki so živeli v demokraciji. Slovani so asimilirali delno helenizirane, romanizirane in gotizirane Tračane na podeželju. === Prvo bolgarsko cesarstvo === {{glavni|Prvo bolgarsko cesarstvo}} [[File:Car Simeon Bulharsky - Alfons Mucha.jpg|thumb|Cesar Simeon I: Jutranja zvezda slovanske književnosti, ''Slovanski epski cikel'' Alfonsa Muche]] Kmalu po slovanskem vdoru so Mezijo ponovno napadli, tokrat Bolgari pod kanom [[Asparuh]]om. Njihova horda je bila ostanek stare Velike Bolgarije, izumrle plemenske konfederacije, ki je bila severno od Črnega morja v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]] in južni [[Rusija|Rusiji]]. Asparuh je napadel bizantinska ozemlja v Meziji in leta 680 osvojil tamkajšnja slovanska plemena. Leta 681 je bila podpisana mirovna pogodba z Bizantinskim cesarstvom, ki je pomenila ustanovitev Prvega bolgarskega cesarstva. Bolgarska manjšina je tvorila tesno povezano vladajočo kasto.<ref name=fine>{{cite book |last1=Fine |first1=John Van Antwerp |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |publisher=University of Michigan Press |pages=68–70 |year=1991 |isbn=978-0-472-08149-3 |url=https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C&pg=PR4 |access-date=22 September 2020 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221954/https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C&pg=PR4 |url-status=live }}</ref> Naslednji vladarji so krepili bolgarsko državo v 8. in 9. stoletju. [[Krum]] je uvedel pisni zakonik<ref>{{cite book |last=Vlasto |first=Alexis P. |title=The Entry of the Slavs Into Christendom: An Introduction to the Medieval History of the Slavs |publisher=Cambridge University Press |page=157 |year=1970 |isbn=978-0-521-07459-9 |url=https://books.google.com/books?id=fpVOAAAAIAAJ&pg=PA157 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221956/https://books.google.com/books?id=fpVOAAAAIAAJ&pg=PA157 |url-status=live }}</ref> in zaustavil večji bizantinski vdor v [[Bitka pri Pliski|bitki pri Pliski]], v kateri je bil ubit bizantinski cesar [[Nikifor I. Logotet]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/biography/Krum |title=Krum |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=28 July 2018 |archive-date=12 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512222652/https://www.britannica.com/biography/Krum |url-status=live }}</ref> [[Boris I. Bolgarski]] je leta 864 odpravil poganstvo v korist vzhodnega pravoslavnega krščanstva. Spreobrnitvi je sledilo bizantinsko priznanje bolgarske cerkve in sprejetje cirilice, ki se je razvila v prestolnici [[Veliki Preslav|Preslav]].{{Sfn|Crampton|2007|pages=12–13}} Skupni jezik, vera in pisava so okrepili centralno oblast in postopoma zlili Slovane in Bolgare v enotno ljudstvo, ki je govorilo en sam slovanski jezik. Zlata doba se je začela med 34-letno vladavino [[Simeon I. Bolgarski|Simeona Velikega]], ki je nadziral največjo ozemeljsko širitev države. Po Simeonovi smrti je bila Bolgarija oslabljena zaradi vojn z [[Ogri]] in [[Pečenegi]] ter širjenja [[Bogomilstvo|bogomilstva]].<ref>{{cite book |last=Browning |first=Robert |title=Byzantium and Bulgaria |year=1975 |publisher=Temple Smith |pages=[https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194 194–195] |isbn=978-0-520-02670-4 |url=https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194}}</ref> Preslav je leta 971 po zaporednih ruskih in bizantinskih vpadih zavzela bizantinska vojska. Cesarstvo si je za kratek čas opomoglo od napadov pod Samuilom, vendar se je to končalo, ko je bizantinski cesar Bazilij II. leta 1014 premagal bolgarsko vojsko pri Ključu. Samuil je umrl kmalu po bitki,<ref>{{cite book |editor-last=Scylitzae |editor-first=Ioannis |title=Synopsis Historiarum |series=Corpus Fontium Byzantiae Historiae, vol. 5 |publisher=De Gruyter |page=457 |year=1973 |isbn=978-3-11-002285-8}}</ref> in do leta 1018 so Bizantinci osvojili Prvo bolgarsko cesarstvo.{{Sfn|Crampton|1987|page=4}} Po osvojitvi je Bazilij II. preprečil upore tako, da je ohranil oblast lokalnega plemstva, ga vključil v bizantinsko birokracijo in aristokracijo ter razbremenil njihove dežele obveznosti plačevanja davkov v zlatu, namesto tega pa je dovolil davek v naravi. Bolgarski patriarhat je bil zmanjšan na nadškofijo, vendar je ohranil svoj avtokefalni status in svoje škofije. === Drugo bolgarsko cesarstvo === {{glavni|Drugo bolgarsko cesarstvo}} [[File:20140621 Veliko Tarnovo 002.jpg|thumb|Obzidje trdnjave Carevec v Velikem Trnovem, prestolnici drugega cesarstva]] Bizantinska notranja politika se je po Bazilijevi smrti spremenila in izbruhnila je vrsta neuspešnih uporov, največjega je vodil [[Peter Deljan]]. Avtoriteta imperija je padla po katastrofalnem vojaškem [[Bitka pri Manzikertu|porazu pri Manzikertu]] proti [[Seldžuško cesarstvo|seldžuškim]] zavojevalcem, dodatno pa so ga motile križarske vojne. To je preprečilo bizantinske poskuse helenizacije in ustvarilo plodna tla za nadaljnji upor. Leta 1185 sta plemiča iz [[Aseni|dinastije Asen]] [[Ivan Asen I.]] in [[Peter IV. Bolgarski]] organizirala veliko vstajo in uspela ponovno vzpostaviti bolgarsko državo. Ivan Asen in Peter sta postavila temelje Drugega bolgarskega cesarstva s prestolnico v [[Veliko Trnovo|Trnovem]].<ref name="EBSecondEmpire">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire |title=Bulgaria – Second Bulgarian Empire |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John D. |last=Bell |access-date=27 July 2018 |archive-date=12 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512223818/https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire | url-status=live }}</ref> [[Kalojan]], tretji od asenskih monarhov, je svojo oblast razširil na [[Beograd]] in [[Ohrid]]. Priznal je duhovno nadoblast papeža in od papeškega legata prejel kraljevo krono.<ref name=EB1911>{{cite EB1911 |last=Bourchier |first=James |author-link= |wstitle=Bulgaria/History |display=History of Bulgaria |volume=4 |pages=779–784}}</ref> Imperij je dosegel svoj vrhunec pod [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]] (1218–1241), ko so se njegove meje razširile vse do obale [[Albanija|Albanije]], [[Srbija|Srbije]] in [[Epir]]a, medtem ko sta trgovina in kultura cvetela. Vladavino Ivana Asena je zaznamoval tudi odmik od Rima v verskih zadevah.{{Sfn|Crampton|1987|page=6}} Rodbina Asen je izumrla leta 1257. Sledili so notranji spopadi ter nenehni bizantinski in madžarski napadi, ki so [[Mongoli|Mongolom]] omogočili vzpostavitev suverenosti nad oslabljeno bolgarsko državo. Leta 1277 je svinjski pastir [[Ivajlo]] vodil velik kmečki upor, ki je pregnal Mongole iz Bolgarije in ga za kratek čas postavil za cesarja.<ref name="Martin 2017">{{cite book |last=Martin |first=Michael |title=City of the Sun: Development and Popular Resistance in the Pre-Modern West |publisher=Algora Publishing |page=344 |year=2017 |isbn=978-1-62894-279-8 |url=https://books.google.com/books?id=gN8lDwAAQBAJ&pg=PA344 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221956/https://books.google.com/books?id=gN8lDwAAQBAJ&pg=PA344 |url-status=live }}</ref> Leta 1280 so ga strmoglavili fevdalni veleposestniki, katerih frakcijski spopadi so povzročili, da je Drugo bolgarsko cesarstvo do 14. stoletja razpadlo na majhna fevdalna gospostva. Te razdrobljene krhke države – dva cesarstva v Vidinu in Trnovem ter Despotat Dobrudža – so postale lahek plen nove grožnje, ki je prihajala z jugovzhoda: Osmanskih Turkov. === Osmanska vladavina === [[File:Battle of Nicopolis.jpg|thumb|left|upright|[[Bitka pri Nikopolju]] leta 1396 je pomenila konec srednjeveške bolgarske državnosti]] Osmane so Bizantinci v štiridesetih letih 13. stoletja zaposlili kot plačance, kasneje pa so sami postali osvajalci. Sultan [[Murat I.]] je Bizantincem leta 1362 vzel Adrianopel; leta 1382 je padla [[Sofija]], leta 1388 pa še [[Šumen]]. Osmani so osvojitev bolgarskih dežel zaključili leta 1393, ko je bilo Trnovo oplenjeno po trimesečnem obleganju in [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]], ki je povzročila padec Vidinskega cesarstva leta 1396. [[Sozopol]] je bil leta 1453 zadnja bolgarska naselbina, ki je padla.<ref>{{cite web |url=https://www.novinite.com/articles/132804/ |first=Maria |last=Guineva |title=Old Town Sozopol – Bulgaria's 'Rescued' Miracle and Its Modern Day Saviors |publisher=Novinite |date=10 October 2011 |access-date=16 November 2018 |archive-date=18 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318173915/https://www.novinite.com/articles/132804/ |url-status=live }}</ref> Bolgarsko plemstvo je bilo pozneje odstranjeno, kmetje pa so bili zasužnjeni pod osmanskimi gospodarji, medtem ko je velik del izobražene duhovščine pobegnil v druge države. Bolgari so bili podvrženi visokim davkom (vključno z ''devširmejem'' ali krvnim davkom), njihova kultura je bila zatrta in doživeli so delno islamizacijo.<ref>{{cite book |last=Minkov |first=Anton |title=Conversion to Islam in the Balkans: Kisve Bahası – Petitions and Ottoman Social Life, 1670–1730 |publisher=Brill |page=193 |year=2004 |isbn=978-9004135765 |url=https://books.google.com/books?id=zQsB_AghBKkC&pg=PA193 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221958/https://books.google.com/books?id=zQsB_AghBKkC&pg=PA193 |url-status=live }}</ref> Osmanske oblasti so ustanovile versko upravno skupnost, imenovano Rum Millet, ki je upravljala vse pravoslavne kristjane ne glede na njihovo etnično pripadnost. Večina lokalnega prebivalstva je nato postopoma izgubila izrazito narodno zavest in se identificirala le z vero.<ref>{{cite book |last1=Roudometof |first1=Victor |last2=Robertson |first2=Roland |title=Nationalism, Globalization, and Orthodoxy: The Social Origins of Ethnic Conflict in the Balkans |publisher=Greenwood Publishing Group |pages=68–71 |year=2001 |isbn=978-0-313-31949-5 |url=https://books.google.com/books?id=I9p_m7oXQ00C&pg=PA68 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115222514/https://books.google.com/books?id=I9p_m7oXQ00C&pg=PA68 |url-status=live }}</ref> Duhovščina, ki je ostala v nekaterih izoliranih samostanih, je ohranila svojo etnično identiteto in ji omogočila preživetje v oddaljenih podeželskih območjih ter v bojeviti katoliški skupnosti na severozahodu države. Ko je osmanska moč začela pešati, sta habsburška Avstrija in Rusija v bolgarskih kristjanih videli potencialne zaveznike. Avstrijci so najprej podprli vstajo v Trnovem leta 1598, nato drugo leta 1686, Čiprovsko vstajo leta 1688 in nazadnje Karpošev upor leta 1689.<ref name="Decline">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire#ref42731 |title=Bulgaria – Ottoman administration |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John D. |last=Bell |access-date=20 October 2012 |archive-date=12 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512223818/https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire#ref42731 |url-status=live }}</ref> [[Rusko cesarstvo]] se je s pogodbo iz Küçük Kaynarca leta 1774 uveljavilo tudi kot zaščitnik kristjanov v osmanskih deželah. [[File:The defeat of Shipka Peak, Bulgarian War of Independence.JPG|thumb|Rusko-bolgarska obramba Šipčenskega prelaza leta 1877]] Zahodnoevropsko [[razsvetljenstvo]] v 18. stoletju je vplivalo na začetek narodnega prebujanja Bolgarije. Obnovila je narodno zavest in zagotovila ideološko osnovo za osvobodilni boj, ki je povzročil aprilsko vstajo leta 1876. Med zadušitvijo upora je bilo ubitih do 30.000 Bolgarov. Pokoli so [[Metternichov absolutizem|velike sile]] spodbudili k ukrepanju. Leta 1876 so sklicali carigrajsko konferenco, vendar so njihove odločitve Osmani zavrnili. To je [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] omogočilo iskanje vojaške rešitve brez tveganja spopada z drugimi velikimi silami, kot se je zgodilo v [[krimska vojna|krimski vojni]].{{Sfn|The Final Move to Independence}} Leta 1877 je Rusija napovedala vojno Osmanom in jih premagala s pomočjo bolgarskih upornikov, zlasti med ključno bitko pri [[Šipčenski prelaz|Šipčenskem prelazu]], ki je zagotovila ruski nadzor nad glavno cesto proti Konstantinoplu.<ref>{{cite web |url=http://novinite.com/view_news.php?id=125840 |title=Reminiscence from Days of Liberation |publisher=Novinite |date=3 March 2011 |access-date=20 December 2011 |archive-date=16 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120616084709/http://www.novinite.com/view_news.php?id=125840 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Shipka-Pass |title=Shipka Pass |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=18 August 2018 |archive-date=10 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220510021603/https://www.britannica.com/place/Shipka-Pass |url-status=live }}</ref> === Tretja bolgarska država === Leta 1878 je bila na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] ustanovljena [[Kneževina Bolgarija]]. Leta 1908 je bila razglašena [[Kraljevina Bolgarija]], ki je sodelovala v [[balkanski vojni|balkanskih vojnah]]. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bila na nemški strani in leta 1919 je bila z njo sklenjena [[Neulijska mirovna pogodba]]. Tudi v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila na nemški strani. Leta 1944 so jo zasedle [[Rdeča armada|sovjetske]] čete. Leta 1946 je bila razglašena [[Ljudska republika Bolgarija]], ki ji je v letih 1954–89 vladal [[Todor Živkov]] kot prvi sekretar CK Komunistične partije Bolgarije. Po padcu komunizma v Vzhodni Evropi so v Bolgariji izvedli prve svobodne volitve in sprejeli novo ustavo. Leta 2004 je bila Bolgarija sprejeta v zvezo [[NATO]], 1. januarja 2007 pa je bila vključena v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. 1. januarja 2026 se je Bolgarija z uvedbo [[Evro|evra]] kot državne valute, ki je nadomestila [[bolgarski lev]], pridružila [[Evroobmočje|evroobmočju]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Bolgarije}} [[Slika:Bulgaria-geographic map-en.svg|sličica|Topografska karta Bolgarije]] [[Slika:Pirin-mountains-Bansko.jpg|sličica|Pogorje [[Pirin]]]] === Lega in površje === Bolgarija leži na vzhodnem delu [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in meji na pet držav: [[Turčija|Turčijo]] in [[Grčija|Grčijo]] na jugu, [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in [[Srbija|Srbijo]] na zahodu ter [[Romunija|Romunijo]] na severu. Z vzhoda jo obliva [[Črno morje]]. Skupna dolžina kopenskih meja je 1808 kilometrov, morske obale pa 354 kilometrov. S skupno površino 110.994 kvadratnih kilometrov je 105. največja država na svetu in šestnajsta največja v Evropi.<ref name="Penin">{{navedi knjigo |last=Penin|first=Rumen |script-title=bg:Природна география на България|trans-title=Natural Geography of Bulgaria|publisher=Bulvest 2000|page=18|year=2007|isbn=978-954-18-0546-6|language=bg}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html?countryName=Bulgaria&countryCode=bu&regionCode=eur&rank=105#bu|title=Country comparison: Area|website=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=4 December 2011|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122132200/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html?countryName=Bulgaria&countryCode=bu&regionCode=eur&rank=105#bu|url-status=dead}}</ref> Na severu države so nizka gričevja in širne [[puhlica|puhlične]] planote med [[Stara planina|Staro planino]] in [[Donava|Donavo]], ki jih sekajo doline rek, ki pritekajo s hribov na jugu. Podlago gradijo [[kreda|kredni]] [[apnenec|apnenci]] in [[peščenjak]]i, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti jugu se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno severno predgorje Stare planine, visoko do okoli 400 m. Na skrajnem severovzhodu je izrazito sušna pokrajina [[Dobrudža]], grajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. Stara planina ali Balkan je več kot 600&nbsp;km dolgo in 50–70&nbsp;km široko gorovje, ki se v smeri zahod–vzhod razteza po sredini države. Mlado nagubano gorstvo ima značilnosti sredogorja, v zahodnem delu je zgrajeno iz skrilavih glinavcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376&nbsp;m) iz kristalinskih kamnin, v vzhodnem delu, ki se spušča proti Črnemu morju, iz [[fliš]]a. Na južnem robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr. Kazanlaška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke [[Marica|Marice]] je 50–100&nbsp;km širok pas planot in nizkih gričevij, ki se proti zahodu nadaljuje v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino jugovzhodno od Sofije in se širi proti črnomorski obali. Na goratem jugozahodu sta dve visokogorji – [[Rila]] in [[Pirin]] – ki mejita na nižje, a obsežnejše [[Rodopi|Rodope]] na vzhodu, na zahodu, severozahodu in jugu pa na srednje visoke gore, kot so [[Vitoša]], [[Osogovo]] in [[Belasica]]. [[Musala]] je s 2925 metri najvišja točka v Bolgariji in na Balkanskem polotoku. Ravnine obsegajo približno tretjino ozemlja, planote in hribi pa 41 %. Večina rek je kratkih in z nizkim vodostajem. Najdaljša reka, ki teče v celoti po bolgarskem ozemlju, [[Iskar]], je dolga 368 kilometrov. [[Struma]] in [[Marica]] sta glavni reki na jugu. === Podnebje === Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. Južno od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje [[Submediteransko podnebje|submediteransko]] z nekoliko manj hladnimi zimami in proti vzhodu vse manj padavin. [[Pleven]] (povprečna januarska temperatura −2,0 °C, julijska 23,5&nbsp;°C, 556&nbsp;mm padavin), [[Plovdiv]] (januarska −0,4&nbsp;°C, julijska 23,4&nbsp;°C, 541&nbsp;mm), Varna (januarska −1,2&nbsp;°C, julijska 22,9&nbsp;°C, 474&nbsp;mm). === Vode === Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi ([[Iskar]], 300&nbsp;km; [[Jantra]]), druge večinoma v [[Egejsko morje]] ([[Marica]], 450&nbsp;km; [[Struma]], 430&nbsp;km; Mesta, 246&nbsp;km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna umetna jezera za namakanje in pridobivanje električne energije. === Biotska raznovrstnost in ohranjanje === [[File:Belogradchishki skali panorama.jpg|upright=2|thumb|[[Belogradčiške skale]] so med številnimi zavarovanimi območji Bolgarije]] {{glavni|Seznam zavarovanih območij v Bolgariji}} Medsebojno delovanje podnebnih, hidroloških, geoloških in topografskih razmer je povzročilo relativno veliko raznolikost rastlinskih in živalskih vrst.<ref name="biodiversity">{{cite web |url=http://www.flora.biodiversity.bg/bg_flora_fr.htm |title=Характеристика на флората и растителността на България |publisher=Bulgarian-Swiss Program For Biodiversity |access-date=21 March 2013 |archive-date=27 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130427002409/http://www.flora.biodiversity.bg/bg_flora_fr.htm |url-status=dead}}</ref> Bolgarska [[biotska raznovrstnost]], ena najbogatejših v Evropi, je ohranjena v treh [[narodni park|narodnih parkih]], 11 naravnih parkih, 10 [[biosferni rezervat|biosfernih rezervatih]] in 565 zavarovanih območjih.{{Sfn|NSI Brochure|2018|page=29}}<ref>{{cite web |url=http://www.gorabg-magazine.info/bg/index.php?option=com_content&view=article&id=14&showall=1 |title=Бъдещето на природните паркове в България и техните администрации |trans-title=The future of Bulgaria's natural parks and their administrations |publisher=Gora Magazine |first=Toma |last=Belev |date=June 2010 |access-date=20 December 2011 |archive-date=2 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111102101145/http://www.gorabg-magazine.info/bg/index.php?option=com_content&view=article&id=14&showall=1 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/ |title=Europe & North America: 297 biosphere reserves in 36 countries |publisher=[[UNESCO]] |access-date=4 April 2016 |archive-date=5 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150805094626/http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america |url-status=live }}</ref> Triindevetdeset od 233 vrst sesalcev v Evropi najdemo v Bolgariji, skupaj z 49 % metuljev in 30 % vaskularnih rastlinskih vrst. Skupaj je prisotnih 41.493 rastlinskih in živalskih vrst. Večji sesalci s precejšnjo populacijo so [[jeleni]] (106.323 osebkov), [[divja svinja]] (88.948), [[Evrazijski šakal]] (47.293) in [[navadna lisica]] (32.326). Jerebice štejejo okoli 328.000 osebkov, zaradi česar so najbolj razširjena divjad. Tretjino vseh ptic gnezdilk v Bolgariji je mogoče najti v [[narodni park Rila|narodnem parku Rila]], ki gosti tudi arktične in alpske vrste na velikih nadmorskih višinah.<ref name="EB Bio">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Bulgaria#ref42692 |title=Bulgaria: Plant and animal life |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John D. |last=Bell |access-date=28 July 2018 |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828192550/https://www.britannica.com/place/Bulgaria#ref42692 |url-status=live }}</ref> Flora vključuje več kot 3800 vrst žilnih rastlin, od katerih jih je 170 endemičnih in 150 ogroženih. Kontrolni seznam večjih gliv v Bolgariji, ki ga je pripravil Inštitut za botaniko, identificira več kot 1500 vrst.<ref>{{cite web |url=http://mycotaxon.com/resources/checklists/denchev-v111-checklist.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://mycotaxon.com/resources/checklists/denchev-v111-checklist.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live |title=Checklist of the larger basidiomycetes ın Bulgaria |publisher=Institute of Botany, Bulgarian Academy of Sciences |first=Cvetomir |last=Denchev |access-date=12 September 2018}}</ref> V Bolgariji je pokritost z gozdom približno 36 % celotne površine, kar ustreza 3.893.000 hektarjem (ha) gozda v letu 2020, kar je več od 3.327.000 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je gozd, ki se naravno obnavlja, pokrival 3.116.000 hektarjev (ha) in zasajen gozd je pokrival 777.000 ha (ha). Poročajo, da je 18 % naravno obnavljajočega se gozda prvinskega gozda (sestavljenega iz avtohtonih drevesnih vrst brez jasno vidnih znakov človekovega delovanja), približno 18 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 so poročali, da je 88 % gozdnih površin v javni lasti in 12 % v zasebni lasti.<ref>{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}</ref> Leta 1998 je bolgarska vlada sprejela nacionalno strategijo ohranjanja biološke raznovrstnosti, obsežen program, ki si prizadeva za ohranitev lokalnih ekosistemov, zaščito ogroženih vrst in ohranjanje genskih virov. Bolgarija ima nekaj največjih območij [[Natura 2000]] v Evropi, ki pokrivajo 33,8 % njenega ozemlja. Dosegla je tudi svoj cilj Kjotskega protokola o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za 30 % od leta 1990 do 2009.<ref>{{cite web |url=http://www.novinite.com/view_news.php?id=106682 |title=Bulgaria Achieves Kyoto Protocol Targets – IWR Report |publisher=[[Novinite]] |date=11 August 2009 |access-date=20 December 2011 |archive-date=16 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716082406/http://www.novinite.com/view_news.php?id=106682 |url-status=live }}</ref> Bolgarija se uvršča na 30. mesto v indeksu okoljske uspešnosti za leto 2018, vendar ima nizko oceno kakovosti zraka. Ravni trdnih delcev so najvišje v Evropi, zlasti v urbanih območjih, kjer so prizadeti avtomobilski promet in elektrarne na premog. Ena od teh, postaja Marica Iztok-2 na lignit, povzroča največjo škodo zdravju in okolju v Evropski uniji. Uporaba pesticidov v kmetijstvu in zastareli industrijski kanalizacijski sistemi povzročajo obsežno onesnaženje tal in vode. Kakovost vode se je začela izboljševati leta 1998 in ohranja trend zmernega izboljšanja. Več kot 75 % površinskih rek izpolnjuje evropske standarde dobre kakovosti. == Prebivalstvo in poselitev == === Prebivalstvo === Po uradni vladni oceni za leto 2022 je prebivalstvo Bolgarije sestavljeno iz 6.447.710 ljudi, kar je manj od 6.519.789 po zadnjem uradnem popisu leta 2021.<ref>{{cite web |title=Population and demographic processes in 2022 |url=https://www.nsi.bg/sites/default/files/files/pressreleases/Population2022_en_3C3NKZD.pdf |access-date=18 May 2023 |archive-date=28 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230428095044/https://www.nsi.bg/sites/default/files/files/pressreleases/Population2022_en_3C3NKZD.pdf |url-status=live }}</ref> Večina prebivalcev, 72,5 %, prebiva v mestnih območjih. Od leta 2019 je Sofija najbolj naseljeno mestno središče z 1.241.675 ljudmi, sledijo ji Plovdiv (346.893), Varna (336.505), Burgas (202.434) in Ruse (142.902). [[Bolgari]] so glavna etnična skupina in predstavljajo 84,6 % prebivalstva. Turške in romske manjšine je 8,4 oziroma 4,4 %; približno 40 manjših manjšin predstavlja 1,3 %, 1,3 % pa se ne opredeljuje za etnično skupino. [[Romi|Romska]] manjšina je v podatkih popisa običajno podcenjena in lahko predstavlja do 11 % prebivalstva. Gostota prebivalstva je 55–60 na kvadratni kilometer (do leta 2023), kar je skoraj polovica povprečja Evropske unije. Bolgarija je v stanju demografske krize.<ref>{{cite news |url=http://www.klassa.bg/News/Read/article/216069_World+Bank%3A+The+demographic+crisis+is+Bulgaria%E2%80%99s+most+serious+problem |title=World Bank: The demographic crisis is Bulgaria's most serious problem |newspaper=Klassa |date=15 November 2012 |access-date=8 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507005840/http://www.klassa.bg/News/Read/article/216069_World+Bank%3A+The+demographic+crisis+is+Bulgaria%E2%80%99s+most+serious+problem |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Ima negativno rast prebivalstva od leta 1989, ko je gospodarski zlom po hladni vojni povzročil dolgotrajen val izseljevanja. Do leta 2005 je državo zapustilo približno 937.000 do 1.200.000 ljudi – večinoma mladih odraslih. Večino otrok rodijo neporočene ženske. Leta 2024 je bila povprečna skupna stopnja rodnosti (TFR) v Bolgariji 1,59 otroka na žensko, kar je rahlo povečanje z 1,56 leta 2018 in precej nad najnižjo vrednostjo 1,1 leta 1997, vendar še vedno pod nadomestitvena stopnja 2,1 in precej pod zgodovinsko najvišjo vrednostjo 5,83 otroka na žensko leta 1905. Bolgarija ima tako eno najstarejših prebivalcev na svetu, s povprečno starostjo 43 let. Poleg tega tretjino vseh gospodinjstev sestavlja samo ena oseba in 75,5 % družin nima otrok, mlajših od 16 let. Posledične stopnje rodnosti so med najnižjimi na svetu medtem ko so stopnje umrljivosti med najvišjimi.<ref>{{cite web |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2066rank.html?countryName=Bulgaria&countryCode=bu&regionCode=eur&rank=9#bu |title=Country Comparison: Death rate |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=8 April 2013 |archive-date=15 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130615121335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2066rank.html?countryName=Bulgaria&countryCode=bu&regionCode=eur&rank=9#bu |url-status=dead}}</ref> Bolgarija dosega visoke rezultate na področju enakosti spolov in se je v svetovnem poročilu o razlikah med spoloma za leto 2018 uvrstila na 18. mesto.<ref name="WEF">{{cite book |title=The Global Gender Gap Report |year=2018 |publisher=World Economic Forum |pages=10, 45, 46 |url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GGGR_2018.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www3.weforum.org/docs/WEF_GGGR_2018.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live |isbn=978-2-940631-00-1 |access-date=26 February 2019}}</ref> Čeprav je bila ženskam volilna pravica omogočena razmeroma pozno, leta 1937, imajo ženske danes enake politične pravice, visoko stopnjo delovne sile in zakonsko določeno enako plačilo.[320] Leta 2021 je agencija za tržne raziskave Reboot Online Bolgarijo uvrstila med najboljše evropske države za delo žensk. Bolgarija ima največji delež raziskovalk na področju IKT v EU, pa tudi drugi najvišji delež žensk v tehnološkem sektorju s 44,6 % delovne sile. Visoka stopnja udeležbe žensk je dediščina socialističnega obdobja.<ref>{{cite news |url=https://www.ft.com/content/e2fdfe6e-0513-11e8-9e12-af73e8db3c71 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e2fdfe6e-0513-11e8-9e12-af73e8db3c71 |archive-date=10 December 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Bulgaria builds on legacy of female engineering elite |newspaper=The Financial Times |first=Kerin |last=Hope |date=9 March 2018 |access-date=15 July 2018}}</ref> == Upravna delitev == {{glavni|Upravna delitev Bolgarije}} Bolgarija je unitarna država.<ref>{{cite web |url=http://www.ccre.org/en/membres/Bulgarie.htm |title=Local Structures in Bulgaria |publisher=Council of European Municipalities and Regions |access-date=11 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120604090547/http://www.ccre.org/en/membres/Bulgarie.htm |archive-date=4 June 2012}}</ref> Od leta 1880 se je število upravnih ozemeljskih enot gibalo od sedem do 26.<ref>{{cite web |url=http://www.mrrb.government.bg/index.php?controller=articles&id=4216 |script-title=bg:Историческо развитие на административно–териториалното устройство на Република България |trans-title=Historical development of the administrative and territorial division of the Republic of Bulgaria |publisher=Ministry of Regional Development |language=bg |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202100126/http://www.mrrb.government.bg/index.php?controller=articles&id=4216 |archive-date=2 February 2014 |access-date=28 July 2018}}</ref> Današnja upravna delitev je bila sprejeta vzporedno z decentralizacijo gospodarskega sistema.<ref>{{cite web |url=http://www.mrrb.government.bg/index.php?lang=bg&do=atums&type=71&id=13 |title=Областите в България. Портрети |trans-title=The oblasts in Bulgaria. Portraits |publisher=Ministry of Regional Development |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120619040835/http://www.mrrb.government.bg/index.php?lang=bg&do=atums&type=71&id=13 |archive-date=19 June 2012 |access-date=28 July 2018}}</ref> Vključuje 27 [[Oblast (upravna enota)|oblasti]] in oblast metropolitanskega glavnega mesta (mesto Sofija), ki se dalje delijo na 265 občin. Občine vodijo župani, ki so izvoljeni za štiriletni mandat, in neposredno izvoljeni občinski sveti. Bolgarija je zelo centralizirana država, v kateri Svet ministrov neposredno imenuje regionalne guvernerje in so vse oblasti in občine močno odvisne od njega glede financiranja. [[File:Bulgaria Aministrative Provinces numbered.png|300px|right]] {{div col|colwidth=24em}} # [[Oblast Blagoevgrad]] (Област Благоевград) # [[Oblast Burgas]] (Област Бургас) # [[Oblast Gabrovo]] (Област Габрово) # [[Oblast Haskovo]] (Област Хасково) # [[Oblast Krdžali]] (Област Кърджали) # [[Oblast Kjustendil]] (Област Кюстендил) # [[Oblast Loveč]] (Област Ловеч) # [[Oblast Montana]] (Област Монтана) # [[Oblast Pazardžik]] (Област Пазарджик) # [[Oblast Pernik]] (Област Перник) # [[Oblast Pleven]] (Област Плевен) # [[Oblast Plovdiv]] (Област Пловдив) # [[Oblast Razgrad]] (Област Разград) # [[Oblast Ruse]] (Област Русе) # [[Oblast Šumen]] (Област Шумен) # [[Oblast Silistra]] (Област Силистра) # [[Oblast Sliven]] (Област Сливен) # [[Oblast Smoljan]] (Област Смолян) # mesto [[Sofija]] (София-град) # [[Sofijska oblast]] (Софийска област) # [[Oblast Stara Zagora]] (Област Стара Загора) # [[Oblast Trgovište]] (Област Търговище) # [[Oblast Varna]] (Област Варна) # [[Oblast Veliko Trnovo]] (Област Велико Търново) # [[Oblast Vidin]] (Област Видин) # [[Oblast Vraca]] (Област Враца) # [[Oblast Jambol]] (Област Ямбол) {{div col end}} == Gospodarstvo == [[File:Economic Growth in Bulgaria.gif|thumb|upright=2|Statistika gospodarske rasti (zelena) in brezposelnosti (modra) od leta 2001]] Bolgarija ima odprto tržno gospodarstvo z visokim dohodkom, kjer zasebni sektor predstavlja več kot 70 % BDP.<ref>{{cite web |url=https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/906519 |title=World Bank Country and Lending Groups |year=2018 |publisher=The World Bank Group |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180111190936/https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/906519 |archive-date=11 January 2018 |url-status=dead}}</ref> Iz pretežno kmetijske države s pretežno podeželskim prebivalstvom leta 1948 se je Bolgarija do 1980-ih preoblikovala v industrijsko gospodarstvo z znanstvenimi in tehnološkimi raziskavami na vrhu prednostnih nalog proračunskih izdatkov. Izguba trgov SEV leta 1990 in kasnejša "šok terapija" načrtovanega sistema sta povzročili strm upad industrijske in kmetijske proizvodnje, ki ji je na koncu sledil gospodarski zlom leta 1997. Gospodarstvo si je v obdobju hitre rasti nekaj let pozneje v veliki meri opomoglo, vendar povprečna plača 2072 levov (1142 USD) na mesec ostaja najnižja v EU.<ref>{{cite web |url=https://www.investor.bg/a/517-pazar-na-truda/384379-srednata-zaplata-v-balgariya-v-kraya-na-septemvri-stigna-2072-lv |title=Средната заплата в България в края на септември стигна 2072 лв}}</ref> Močna gospodarska uspešnost v zgodnjih 2000-ih je zmanjšala javni dolg z 79,6 % leta 1998 na 14,1 % leta 2008. Od takrat se je do leta 2022 povečal na 22,6 % BDP, vendar ostaja drugi najnižji v EU.<ref>{{Cite web |url=https://www.nsi.bg/bg/content/11476/%D0%B1%D1%80%D1%83%D1%82%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D0%BB%D0%B3 |title=Брутен държавен дълг |website=www.nsi.bg |access-date=10 February 2024 |archive-date=6 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231206003509/https://www.nsi.bg/bg/content/11476/%D0%B1%D1%80%D1%83%D1%82%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D0%BB%D0%B3 |url-status=live }}</ref> [[File:Business Park Sofia view 2.jpg|left|thumb|Poslovni park v Sofiji, največjem gospodarskem središču v državi]] [[File:GBO 0949.jpg|thumb|Tovarna elektronike v gospodarski coni Trakia blizu Plovdiva]] Jugozapadno območje načrtovanja je najbolj razvita regija z bruto domačim proizvodom (PPP) na prebivalca v višini 29.816 USD v letu 2018. Vključuje glavno mesto in okoliško provinco Sofijo, ki sama ustvari 42 % nacionalnega bruto domačega proizvoda, čeprav gosti le 22 % prebivalstva. BDP na prebivalca (v SKM) in življenjski stroški so leta 2019 znašali 53 oziroma 52,8 % povprečja EU (100 %). Nacionalni BDP PKM je bil leta 2016 ocenjen na 143,1 milijarde USD, z vrednostjo na prebivalca 20.116 USD. Statistika gospodarske rasti upošteva nezakonite transakcije iz neformalnega gospodarstva, ki je največje v EU kot odstotek gospodarske proizvodnje. 1. januarja 2026 se je Bolgarija z uvedbo evra kot državne valute, ki je nadomestila bolgarski lev, pridružila [[Evroobmočje|evroobmočju]]. Delovna sila predstavlja 3,36 milijona ljudi,<ref>{{cite web |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/218.html#BU |title=Field listing: Labor force |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=15 December 2019 |archive-date=7 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200307175501/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/218.html#BU |url-status=dead}}</ref> od tega je 6,8 % zaposlenih v kmetijstvu, 26,6 % v industriji in 66,6 % v storitvenem sektorju. Med glavnimi industrijskimi dejavnostmi so pridobivanje kovin in mineralov, proizvodnja kemikalij, strojegradnja, jeklo, biotehnologija, tobak, predelava hrane in rafiniranje nafte. Samo rudarstvo zaposluje 24.000 ljudi in ustvari približno 5 % BDP države; število zaposlenih v vseh panogah, povezanih z rudarstvom, je 120.000.[248][249] Bolgarija je peta največja proizvajalka premoga v Evropi. Lokalna nahajališča [[premog]]a, [[železo|železa]], [[baker|bakra]] in [[svinec|svinca]] so ključnega pomena za proizvodni in energetski sektor. Glavne destinacije bolgarskega izvoza zunaj EU so Turčija, Kitajska in Srbija, medtem ko so Rusija, Turčija in Kitajska daleč največje uvozne partnerice. Večino izvoza predstavljajo industrijski izdelki, stroji, kemikalije, goriva in hrana. Dve tretjini izvoza hrane in kmetijstva gre v države OECD.<ref>{{cite web |url=http://www.oecd.org/agriculture/agricultural-policies/40354124.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.oecd.org/agriculture/agricultural-policies/40354124.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live |title=Agricultural Policies in non-OECD countries: Monitoring and Evaluation |publisher=[[OECD]] |date=2007 |access-date=28 July 2018}}</ref> Čeprav se je proizvodnja žit in zelenjave med letoma 1990 in 2008 zmanjšala za 40 %, se je proizvodnja zrn od takrat povečala in v sezoni 2016–2017 je bila zabeležena največja proizvodnja zrn v zadnjem desetletju. Pridelujejo tudi koruzo, ječmen, oves in riž. Kakovosten orientalski [[tobak]] je pomembna industrijska rastlina. Bolgarija je tudi največja svetovna proizvajalka sivkinega in rožnega olja, ki se pogosto uporabljata v dišavah.<ref>{{cite web |url=http://bnr.bg/en/post/100837137/bulgarian-rose-oil-keeps-its-top-place-on-world-market |title=Bulgarian rose oil keeps its top place on world market |publisher=Bulgarian National Radio |first=Miglena |last=Ivanova |date=31 May 2017 |access-date=20 July 2018 |archive-date=16 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220416234209/https://bnr.bg/en/post/100837137/bulgarian-rose-oil-keeps-its-top-place-on-world-market |url-status=live }}</ref> Znotraj storitvenega sektorja h gospodarski rasti pomembno prispeva [[turizem]]. Sofija, Plovdiv, Veliko Trnovo, obalna letovišča Albena, Zlati pesek in Sončna plaža ter zimska letovišča Bansko, Pamporovo in Borovec so nekatere od lokacij, ki jih turisti najbolj obiskujejo. Največ obiskovalcev je Romunov, Turkov, Grkov in Nemcev. Turizem dodatno spodbujamo s sistemom 100 turističnih krajev.<ref>{{cite web |url=https://www.bnr.bg/en/post/100103688/100-tourist-sites-of-bulgaria |title=100 Tourist Sites of Bulgaria |publisher=Bulgarian National Radio |first=Alexander |last=Markov |date=3 October 2011 |access-date=15 December 2019 |archive-date=15 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191215212348/https://www.bnr.bg/en/post/100103688/100-tourist-sites-of-bulgaria |url-status=live }}</ref> == Kultura == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji}} Sodobna bolgarska kultura združuje formalno kulturo, ki je proti koncu osmanske vladavine pomagala oblikovati narodno zavest, s tisočletja starimi ljudskimi tradicijami. Bistveni element bolgarske folklore je ogenj, ki se uporablja za preganjanje zlih duhov in bolezni. Mnoge od teh so poosebljene kot čarovnice, medtem ko so druga bitja, kot sta ''zmey'' in ''samodiva'' (''veela''), bodisi dobronamerni varuhi bodisi ambivalentni prevaranti. Nekateri obredi proti zlim duhovom so se ohranili in se še vedno izvajajo, predvsem [[kukeri]] in [[survakarji]].<ref>{{cite book |last=Creed |first=Gerald W. |title=Masquerade and Postsocialism: Ritual and Cultural Dispossession in Bulgaria |publisher=Indiana University Press |page=2 |year=2011 |isbn=978-0-253-22261-9 |url=https://books.google.com/books?id=ilhCTCHKCAQC&pg=PA2 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115223028/https://books.google.com/books?id=ilhCTCHKCAQC&pg=PA2 |url-status=live }}</ref> Tudi [[martenice]] se veliko praznujejo.<ref>{{cite web |url=https://www.bnt.bg/en/a/179851-the-bulgarian-tradition-of-martenitsa |title=The Bulgarian Tradition of Martenitsa |publisher=Bulgarian National Television |date=1 March 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-date=2018-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728131343/https://www.bnt.bg/en/a/179851-the-bulgarian-tradition-of-martenitsa |url-status=dead }}</ref> [[Nestinarstvo]], obredni ples z ognjem traškega izvora, je uvrščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.{{Sfn|MacDermott|1998|page=226}}<ref>{{cite web |url=https://ich.unesco.org/en/RL/nestinarstvo-messages-from-the-past-the-panagyr-of-saints-constantine-and-helena-in-the-village-of-bulgari-00191 |title=Nestinarstvo, messages from the past: the Panagyr of Saints Constantine and Helena in the village of Bulgari |publisher=UNESCO |access-date=28 July 2018}}</ref> Devet zgodovinskih in naravnih objektov je na Unescovem seznamu svetovne dediščine: [[Pirinski narodni park]], [[Naravni rezervat Srebǎrna]], [[Madarski konjenik]], [[Kаzanlăška grobnica|Tračanska grobnica v Kazanlăku]] [[Sveštarska grobnica]], [[Rilski samostan]], [[Bojanska cerkev]], [[Ivanovske skalne cerkve]] in [[Nesebăr|starodavno mesto Nesebar]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/bg |title=Bulgaria – Profile |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=4 December 2011}}</ref> Samostan je ustanovil sveti Janez Rilski, zavetnik Bolgarije, čigar življenje je predmet številnih literarnih pripovedi že od srednjega veka. Poleg navedenih pa tudi [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] <gallery> Bulgaria Bulgaria-0785 - Roman Theatre of Philippopolis (7432772486).jpg|Rimsko gledališče v Plovdivu, evropska prestolnica kulture leta 2019]] Rila Monastery, August 2013.jpg|Samostan Rila, pomembno duhovno središče Bolgarov]] Kukeri E8.jpg|Kuker v Lesičovem]] </gallery> Ustanovitev preslavske in ohridske literarne šole v 10. stoletju je povezana z zlatim obdobjem bolgarske književnosti v srednjem veku. Poudarek šol na krščanskih svetih spisih je Bolgarsko cesarstvo naredil za središče slovanske kulture, s čimer je Slovane pripeljal pod vpliv krščanstva in jim zagotovil pisni jezik. Trnovska literarna šola je po drugi strani povezana s srebrno dobo književnosti, ki so jo definirali visokokakovostni rokopisi o zgodovinskih ali mističnih temah pod dinastijama Asena in Šišmana. Dediščina religiozne vizualne umetnosti vključuje freske, stenske poslikave in ikone, ki jih je veliko ustvarila srednjeveška umetniška šola Trnovo. Ljudska glasba je daleč najobsežnejša tradicionalna umetnost in se je skozi stoletja počasi razvijala kot zlitje daljnovzhodnih, orientalskih, srednjeveških ortodoksnih in standardnih zahodnoevropskih tonalitet in načinov.<ref>{{cite book |last=Kremenliev |first=Boris A. |title=Bulgarian-Macedonian Folk Music |publisher=University of California Press |page=52 |year=1952 |url={{Google books|wOOfVFJWMLIC-zcC |page=52 |plainurl=yes}} |quote=Bolgarske lestvice so številne in lahko se dokaže, da so zlitje vzhodnih in zahodnih vplivov.&nbsp;... najprej orientalske lestvice; drugič, cerkveni načini: osmoglasie&nbsp;... tretjič, konvencionalne lestvice zahodne Evrope.&nbsp;... Med lestvicami, ki so na Balkan prišle iz Azije, je pentatonika ena najbolj razširjenih v Bolgariji. Pa naj bo iz Kitajske ali Japonske, kot nakazuje Dobri Hristov}}{{dead link|date=July 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Bolgarska ljudska glasba ima značilen zvok in uporablja široko paleto tradicionalnih glasbil, kot so gadulka, gaida, kaval in tupan. Posebnost je podaljšan ritmični čas, ki mu v preostali evropski glasbi ni para. [[Bolgarska kuhinja]] je podobna kuhinji drugih balkanskih držav in kaže močan turški in grški vpliv.<ref name="Cuisine">{{cite book |last=Albala |first=Ken |title=Food Cultures of the World Encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |pages=61, 62 |year=2011 |isbn=978-0-313-37626-9 |url={{Google books|zG1H75z0EYYC |page=61 |plainurl=yes}}}}</ref> [[Jogurt]], [[lukanka]], [[banica]], [[šopska solata]], [[ljutenica]] in [[kozunak]] so med najbolj znanimi domačimi jedmi. Poraba mesa je nižja od evropskega povprečja, glede na kulturno naklonjenost širokemu izboru solat. Bolgarija je bila do leta 1989 druga največja izvoznica vina na svetu, a je od takrat izgubila to mesto.<ref>{{cite web |url=http://www.novinite.com/view_news.php?id=136420 |title=Bulgaria Bounces Back |publisher=Novinite |first=Tom |last=Bruce-Gardyne |date=7 February 2012 |access-date=7 February 2012}}</ref> Mavrud, Rubin, Široka melniška, Dimiat in Červen Misket so značilne sorte grozdja, ki se uporabljajo za bolgarsko vino. [[Rakija]] je tradicionalno sadno žganje, ki so ga v Bolgariji uživali že v 14. stoletju.<ref>{{cite web |url=http://novinite.com/view_news.php?id=132826 |title=Archeological Find Proves Rakia Is Bulgarian Invention |publisher=Novinite |date=10 October 2011 |access-date=20 December 2011}}</ref> == Glej tudi == * [[bolgarščina]] * [[Volška Bolgarija]] *[[Makedonija (razločitev)]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{povezave v sorodne projekte|v=no|n=no|q=no|s=no|b=no|wikt=Bolgarija}} * [http://bulgaria.europe-countries.com Bulgaria Pictures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190717081323/http://bulgaria.europe-countries.com/ |date=2019-07-17 }} * [http://www.europe-atlas.com/bulgaria-map.htm Bulgaria Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041208223753/http://www.europe-atlas.com/bulgaria-map.htm |date=2004-12-08 }} * [http://www.zonebulgaria.com Zone Bulgaria - multilingual travel guide] * [http://www.picturesofbulgaria.com Pictures of Bulgaria] * [http://www.b-info.com/places/Bulgaria/BabaMarta/ Baba Marta-festival] * [http://dichev.com/panorama/bulgaria/ Bulgaria - Panoramas & QTVR] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070214020452/http://dichev.com/panorama/bulgaria/ |date=2007-02-14 }} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Črnomorske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Bolgarija|*]] {{normativna kontrola}} k5he2whrss4pgk84m6ovl6bi4u9z2l6 Ilirske province 0 6009 6686387 6674505 2026-06-07T10:31:56Z MaksiKavsek 244409 /* Druga[f] rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem */ dp 6686387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = ''Provinces illyriennes'' | conventional_long_name = Ilirske province | common_name = Ilirske province | continent = [[Evropa]] | region = [[Balkan]] | country = Ilirske province | era = | status = Imperij | status_text = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva | empire = Francija | official_languages = [[francoščina]] | religion = [[Katoličanstvo|katoličani]] 84,37 %<br /> [[Pravoslavje|pravoslavci]] 14,42 %<br /> [[Protestantizem|protestanti]] 1,01 %<br /> [[Kalvinizem|kalvinisti]] 0,01 %<br /> [[Judovstvo|Judi]] 0,18 %{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | government_type = [[Monarhija]]| | event_start = Napoleonov odlok o ustanovitvi | year_start = 1809 | date_start = 14. oktober | event_end = avstrijsko-britanska zasedba | year_end = 1813 | date_end = | life_span = 1809 – 1813| | event1 = | date_event1 = | event2 = | date_event2 = | event3 = | date_event3 = | event_pre = | date_pre = | event_post = | date_post = | | p1 = Italijansko kraljestvo | flag_p1 = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg | p2 = Avstrijsko cesarstvo | flag_p2 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1 = Avstrijsko cesarstvo | flag_s1 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s2 = | flag_s2 = | s3 = | today = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Avstrija]] | flag_s3 = | | flag = | flag_type = Zastava Francoskega cesarstva | image_flag = Flag of France.svg | symbol = | symbol_type = Pečat | image_coat = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg | image_map = Illyrian_Provinces_(1812).svg | image_map_caption = Ilirske province leta 1812 | capital = [[Ljubljana]] | national_motto = | national_anthem = | common_languages = [[francoščina]], [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]], [[italijanščina]] | religion_year = 1813 | currency = | leader1 = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]] | year_leader1 = 1809–1811 | leader2 = [[Henri Gatien Bertrand]] | year_leader2 = 1811–1812 | leader3 = [[Jean-Andoche Junot]] | year_leader3 = 1812–1813 | leader4 = [[Joseph Fouché]] | year_leader4 = 1813 | title_leader = generalni guverner | stat_pop1 = 1,504.258 | stat_pop2 = 1.556.100{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | stat_year1 = 1811 | stat_year2 = 1813 | legislature = | area_km2 = 54.998{{sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} | house1 = | house2 = }} '''Ilirske province''', tudi '''Ilirske dežele''',<ref name=":2" /> ({{langx|fr|Provinces illyriennes}}, {{langx|hr|Ilirske provincije}}, {{langx|it|Province illiriche}}, {{langx|de|Illyrische Provinzen}}), krajše '''Ilirija''', so bile posebno upravno ozemlje [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]], ki so obstajale med letoma 1809 in 1813. Formalno niso bile del metropolitanske Francije, vendar so ji bile povsem podrejene. Ozemeljsko so obsegale vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. Glavno mesto je bila [[Ljubljana]]. Province so bile upravno razdeljene na šest departmajev in sicer: Kranjsko, Koroško, Istro, Dalmacijo, [[Dubrovnik]] (Raguza) ter Hrvaško z Vojno krajino, ki je bila razdeljena na civilni del in vojno krajino kot obrambno območje proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte]] s svojo [[Velika armada (Prvo francosko cesarstvo)|Veliko armado]] (''Grande Armée'') napadel regijo. Po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]], ki je bila del [[Vojna pete koalicije|vojne pete koalicije]] je bila Avstrija prisiljena del svojega ozemlja prepustiti Franciji, kar so se zavezali 14. oktobra 1809 s podpisom [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskega miru]]. Vključitev ozemlja v Francijo je bil Napoleonov način nadzora avstrijskega dostopa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ter širitve imperija proti vzhodu. Bonaparte je imenoval štiri guvernerje, ki so nadzorovali birokracijo, kulturo in jezik Ilirskih provinc. To so bili: [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste de Marmont]] (1809–1811), [[Henri Gatien Bertrand]] (1811–12), [[Jean-Andoche Junot]] (1812–13) in [[Joseph Fouché]] (1813). Med vojaško zasedbo je Marmont razširil [[Code civil|Napoleonov zakonik]] (''Code civil'') in poskušal z obsežno širitvijo infrastrukture. Leta 1810 so francoske oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji ustanovile Centralne šole (''Écoles centrales''), kjer je bila francoščina določena kot uradni jezik, s čimer je bila uvedena v upravo in šolstvo. Napoleon, ki mu je zmanjkovalo vojakov, je uvedel vojaško obveznost, enotno obdavčitev, odpravil nekatere davčne ugodnosti, ločil cerkev od države in podržavil sodstvo. Francozi so bili po porazu v vojni šeste koalicije prisiljeni umakniti območje, saj ga je avstrijsko cesarstvo v letih 1813–1814 ponovno zavzelo. == Zgodovina == === Nastanek === [[Slovenske dežele]], ki jim je vladala [[Habsburška monarhija]], je po [[Bitki pri Trbižu (1797)|bitki pri Trbižu]] marca 1797 pod poveljstvom Napoleona najprej zasedla francoska revolucionarna armada. Okupacija je povzročila državljanske nemire. Francoske čete pod poveljstvom generala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean-Baptista Bernadotta]] so poskušale pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo z izdajo posebnih javnih obvestil, ki so bila objavljena tudi v slovenščini. Med umikom francoske vojske se je poveljujoči Napoleon s svojim spremstvom 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani. Po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] decembra 1805 in [[Bratislavski mir (1805)|bratislavskemu miru]] so francoske čete ponovno zasedle dele slovenskega ozemlja. Oskrba francoskih čet in visoki vojni davki so bili veliko breme za prebivalstvo zasedenih ozemelj. Ustanovitev deželnih brigad junija 1808 in obsežne priprave na novo vojno niso ustavile francoske Velike armade, ki je 6. julija 1809 v bitki pri Wagramu premagala avstrijske čete.<ref name=":02">{{Cite book|title=Francuski utjecaj|last=Malkovic|first=Goran|year=2011|location=Sveučilišna knjižnica Split|pages=17, 21, 38}}</ref><ref name=":12">{{Cite news|url=https://www.britannica.com/place/Illyrian-Provinces|title=Illyrian Provinces {{!}} historical region, Europe|work=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-04-24|language=en}}</ref> [[Slika:KarteOestreichWienerFrieden1809.jpg|sličica|Zemljevid Avstrijskega cesarstva, ki prikazuje ozemeljske izgube po schönbrunnskem miru znotraj rdečih meja.]] Tako so Francozi v svojih rokah že imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno že od 1805, zasedena pa po odhodu [[Ruski imperij|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi republike januarja 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. 14. oktobra 1809 je Avstrija ob schönbrunnskem miru prepustila Francozom Kranjsko, Zgornjo Koroško oziroma beljaški krog, ozemlje Goriške, mesto Trst, avstrijsko Istro oz. pazinsko okrožje, civilno Hrvaško med Savo in Jadranom, mesto Reko ter šest regimentov hrvaške Vojne krajine: [[Ogulin]], [[Otočac]], [[Gospić]], [[Slunj]], [[Glina]], [[Petrinja]]; skratka vse svoje obmorske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} To ozemlje, leta 1810 povečano še za dva okraja Tirolske (takrat bavarske), Lienz in Sillian, za nekdanjo beneško Istro (takrat italijansko), ter za pokrajine Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki so bile od leta 1806 pod francosko oblastjo, pa tudi za otoke, ki pripadajo Dalmaciji in Istri – med najpomembnejšimi so [[Krk]], [[Cres]], [[Rab]], [[Lošinj]], [[Pag]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Vis]], [[Korčula]], [[Mljet]] – je tvorilo Ilirske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} Središče teh provinc je postala Kranjska, njihova prestolnica pa Ljubljana. === Namen ustanovitve === Nekatere osvojitve Napoleona so bile že obstoječe države, katerih ustavo, upravo in dinastijo je le prilagodil, medtem ko Ilirske province niso imele pravega predhodnika kot enotna tvorba. Nekateri sodobniki, zlasti Emmanuel de Las Cases, so trdili, da Napoleon pri njihovem nastanku ni imel posebnega cilja, vendar večina virov kaže, da to ne drži. Sodobne priče Napoleonovi ustanovitvi pripisujejo dva dobro opredeljena cilja: enega vojaškega, drugega gospodarskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} V mirovnih pogajanjih v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] je bil Napoleonov neposredni cilj oslabiti Avstrijo z zasegom ozemelj, katerih obseg in prebivalstvo sta se v njegovih navodilih sprva precej razlikovala. Kasneje je pojasnil svoje zahteve in zahteval avstrijske pomorske province. 22. septembra 1809 je iz Schönbrunna v Champagny poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je temeljno načelo – edini interes Francije – neposreden stik med Dalmacijo in italijanskimi državami. Ilirijo je torej potreboval za vzpostavitev poti iz Italije v Dalmacijo, ki bi francosko vojsko vodila na vzhod. Napoleonova prvotna ideja je bila torej, da se bo bojeval proti Turčiji, zato je Dalmacijo priključil že leta 1806, vendar te ideje ni uresničil, marveč, jo je takrat izločil iz svojih načrtov. Kljub temu je Ilirija ohranila svoj strateški pomen v drugem smislu. Zaradi svoje lege je bila odgovorna za zaščito Italije in Francije ter za nadzor [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]], česar Napoleon ni pozabil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} 14. avgusta 1810 je [[Henri Jacques Guillaume Clarke|Clarku]] poslal sporočilo z namenom, da Marmontu posreduje noto o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji. Marmontova »markgrofija« – prva začasna tvorba, predvsem vojaške narave – ter načrti utrdb za [[Trst]], [[Pulj]], [[Senj]] in Ljubljano so bili povezani s to vojaško vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Vendar so bili ti načrti opuščeni, predvsem zaradi pretiranih stroškov. Končna organizacija je dejansko dala večji vpliv generalnemu intendantu za finance kot generalnemu guvernerju. Vojaški cilj je zbledel in se umaknil gospodarskemu cilju, katerega pomen je naraščal. [[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|Zemljevid Ilirskih provinc, 1809]] Ta drugi cilj je bila uveljavitev celinskega sistema, in sicer prepovedati prehod britanskega blaga, in iz glavnega motiva vseh združitev, izvedenih od leta 1808: zatiranja tihotapstva. Gospodarsko življenje Ilirije bi tako služilo kot ilustracija namenov njenega ustvarjalca in razvoj njegovih idej. Nedvomno so bili prisotni tudi drugi dejavniki, ki niso bili povezani z Napoleonovo oporoko: ni jim posvečal veliko pozornosti in jih je prepustil svoji ilirski vladi, pod pogojem, da francoske zakladnice ne bodo stali ničesar. Vendar je bil on tisti, ki je določil smer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} Že 15. novembra 1806 je [[Julien Bessières]], francoski konzul v [[Benetke|Benetkah]], pisal ministru za zunanje zadeve, da bodo Britanci, dokler bosta Trst in [[Reka]] ostala avstrijska, ohranili moč motiti jadransko trgovino. Od beneške priključitve Italiji je Trst prevzel nadzor nad beneško trgovino. Pridobitev Trsta je bila zato nujna. Z vključitvijo jadranske obale je Napoleon dosegel svoj prvi uspeh: za britansko trgovino je zaprl vsa pristanišča na vzhodni jadranski obali. Obvladovanje Sredozemlja je bilo že leta 1806 »glavni in stalni cilj njegove politike«. Nadaljnji korak k temu cilju je bila prilagoditev ravno tega območja. Drugi uspeh je bila pridobitev kopenske poti za trgovino z [[Levant|Levantom]], predvsem za uvoz bombaža, ki je bil pomemben za francosko industrijo. Vse to je dopolnilo veliki sistem. Takšna je bila vloga, namenjena Iliriji v odnosu do Francije. Za Italijo naj bi igrala celo vlogo varuhinje; ilirske carinske postojanke naj bi se združile s francoskimi carinskimi postajami in obkrožile [[Apeninski polotok]], blokiran na zahodu in vzhodu. Res je, da je Napoleon leta 1810 [[Klemens von Metternich|Metternichu]] ponudil Ilirske province v zameno za del Galicije, razlogi za predlagano izmenjavo pa so nenavadni. Napoleon je poudaril pomen Ilirije za Avstrijo; avstrijski trgovini so ponudile vse trge, ki jih je takrat primanjkovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Metternich je nasprotno vztrajal, da Ilirija prinaša manj prihodkov kot Galicija; vendar v očeh cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] tudi on priznava boljši položaj Ilirskih provinc. Hkrati Napoleon piše: »Te točke so zame le malenkost; celo Kranjska nima nobene vrednosti.« Vendar je to bilo figurativno izražanje. Napoleon in Metternich sta se strinjala v eni točki: da je pomen Ilirskih provinc komercialne, ne politične ali finančne narave. Načrt zato ni bil izveden. Leta 1812 se je ponovno pojavil; vendar bi Napoleon še vedno raje dal [[Šlezija|Šlezijo]] kot Ilirijo. To idejo o zamenjavi lahko torej štejemo le za bežno misel, ne pa za vodilno načelo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} V Iliriji so bili, tako kot drugod, gospodarski cilji tesno prepleteni. Dober primer njihovega zbliževanja je potovanje polkovnika de Tromelina v Turčijo leta 1809, kjer je skupaj z vojaško-obveščevalnimi podatki natančno beležil tudi izdelke države, njeno industrijo in trgovske poti. Napoleonov drugi motiv je bil manj poudarjen kot prvi. Morda je to zato, ker se ne spomnimo, da bi Napoleonove besede tako natančno izražale svoje misli o prvem kot o drugem. Vendar imamo žive besede z dne 7. septembra 1807, ki poudarjajo potrebo po tem, da ima Trst pod svojim nadzorom in da to veliko jadransko pristanišče, eno najpomembnejših v Evropi, zapre za britansko trgovino. 3. decembra 1809 je bilo v zakonodajnemu telesu o priključitvi Ilirije napisano: »Ilirske province tvorijo meje mojega velikega cesarstva vzdolž reke Save. V bližini Konstantinopelskega cesarstva se bom znašel v naravnem položaju, da bom nadzoroval primarne interese svoje trgovine v Sredozemlju, Jadranu in Levantu.« Argument srbskega delegata v Franciji [[Rada Vučinić|Rada Vučinića]], ki je opeval koristnost srbske trgovine za Ilirijo glede na enostavnost komunikacije med državama, kaže, da se je Napoleon dobro zavedal svojih namenov za Ilirijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} Napoleonu so nekateri pripisali še tretji motiv: želel je ustvariti nekakšno nacionalno državo za [[Južni Slovani|južne Slovane]]. Vendar je to precej domiselna domneva, ki temelji na anonimnem članku, objavljenem v času nastanka Ilirije v hamburški reviji, ki razpravlja o možnosti širitve Ilirije proti vzhodu do meja Rusije. Vendar je bila takšna ideja Napoleonu popolnoma tuja, že dokaj zato so ilirske meje, ki so obsegale Nemce Zgornje Koroške in Tirolske, izključevale Slovence z [[Južna Štajerska|južne Štajerske]] in delile Hrvaško.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} == Meje nove države in naravnogeografske značilnosti == Meje Ilirskih provinc so bile določene po naravnih in zgodovinskih mejah: * Na zahodu: po nekdanji meji med Goriško in Koroško na eni strani ter Italijo na drugi (z manjšimi popravki v korist Italije), in sicer po toku Soče ter po grebenih [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]; nato po ločnica{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} med okrajema Lienz in Sillian ter [[Tirolska|Tirolsko]], torej po gorskem grebenu, ki ločuje porečje Drave od porečja reke [[Rienz]]. * Na severu: po nekdanji meji med Koroško in [[Vojvodina Salzburg|Solnograško]] (greben [[Zahodne Ture|Visokih Tur]]), po črti med Zgornjo in Spodnjo Koroško, po nekdanji meji med Spodnjo Koroško in Kranjsko (greben [[Karavanke|Karavank]]), po nekdanji meji med Štajersko in Kranjsko (z vključitvijo [[Motnik|Motnika]]) ter po toku Save do njenega sotočja z [[Una|Uno]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na vzhodu: po reki Uni, nato ob meji Vojne krajine ter po razmejitvi, ki je ločevala Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor od tedaj še turške Bosne.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na jugu: po Jadranskem morju, od [[Budva|Budve]] do [[Gradež, Gorica|Gradeža]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Ozemlje Ilirskih provinc je bilo dolgo glede na svojo majhno širino. Relief je izrazito raznolik. Na Koroškem in Kranjskem se alpske verige dvigajo do približno 3.000 metrov, medtem ko se v Istri, na Kranjskem, Hrvaškem ter v Dalmaciji, Dubrovniku in Kotorju razprostira [[Kras|kraški svet]], praviloma nižji, vendar še vedno obsežen, z višinami do okoli 2.000 metrov. Med pomembnejšimi gorskimi območji so [[Čičarija]], Notranjski kras, [[Velika Kapela]], [[Mala Kapela]], [[Plješevica]], [[Velebit]] in [[Dinara]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Drava in Sava tvorita dolgi vzdolžni dolini v smeri zahod–vzhod, Soča, desni pritoki Save ([[Ljubljanica]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Una]]) ter dalmatinske reke ([[Zrmanja]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Cetina]], [[Neretva]]) pa prečne doline v smeri sever–jug. Ravnine so večinoma omejene na severni del Hrvaške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Regionalna raznolikost je velika glede na podnebje (celinsko na severu in v notranjosti, sredozemsko na jugu in ob obali) ter glede na glavne gospodarske vire pokrajin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} == Gospodarstvo == Gospodarstvo Koroške je temeljilo na [[Rudarstvo|rudarstvu]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] in [[Živinoreja|živinoreji]]; Kranjske na rudarstvu, [[Poljedelstvo|poljedelstvu]], [[Vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[Čebelarstvo|čebelarstvu]]; na Goriškem na [[Sadjarstvo|sadjarstvu]] in svili; v civilni Hrvaški na poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu; v vojaški Hrvaški na gozdarstvu; v Istri, Dalmaciji in Dubrovniku na [[Oljkarstvo|oljkarstvu]], vinogradništvu in [[Ribolov|ribolovu]]. [[Industrija|Industrijo]] je predstavljalo nekaj tovarn, redkejših na vzhodu kot na zahodu Ilirije. Kljub temu pa proizvodnja ni zadostovala potrebam.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Toda dva stebra obstoja vseh provinc sta bila tranzitna [[trgovina]] in [[ladijski prevoz]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Bila je pretežno kmetijska dežela, saj se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom; kljub temu je ostala pasivna in ne samozadostna. Odrezana od stoletne enotnosti in ni tvorila gospodarske celote. Povedano zadostuje za predstavo o različnih življenjskih razmerah v provincah. Zato je v Iliriji bolj kot drugje treba posamezne regije obravnavati ločeno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Dokler je bila Ilirija del Avstrije, je primanjkljaj žita in živine, uvoženih predvsem iz Ogrske, nadomeščala s pomorsko trgovino. Francoska uprava je zato Ilirijo obravnavala kot trgovsko deželo in drugim gospodarskim panogam namenjala manj pozornosti. Na tem območju v tem času ni bilo večjih gospodarskih sprememb – v bistvu je prišlo do nazadovanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} === Sprememba valute, finančna kriza in njeno reševanje === Gospodarsko življenje Ilirskih provinc se je začelo z denarno in finančno krizo. Kriza je bila dejansko zapuščina Avstrija. Avstrijska valuta je bil [[goldinar]] (tudi ''florin'' ali ''gulden''), ki je bil vreden 60 krajcarjev. Toda jeseni 1809 je bilo zlato in srebro v Iliriji izjemno redko; po drugi strani pa je bila država preplavljena z bakrenimi in kovinskimi kovanci – kosi enega ali več krajcarjev – in papirnatim denarjem. Vrednost papirnatih goldinarjev je že od leta 1799 zaradi pogostih vojn itd. padla do te mere, da je bilo treba plačam javnih uslužbencev dajati dodatke. Zato je bilo Dauchyju dano prvo navodilo, da se naj pouči o lokalni valuti in pripravi osnovo za sorazmerno tarifo, da bi čim hitreje odstranili dunajske bankovce iz države. Glede na pomanjkanje dobrega denarja in ker avstrijskega papirnatega denarja ni bilo mogoče takoj nadomestiti, je bil potreben postopen pristop. Da bi pospešil umik avstrijskega denarja, je Dauchy postopno zniževal njegovo vrednost, dokler ga dokončno ni umaknil iz obtoka. Ta cilj je dosegel niz odlokov, objavljenih v [[Laibacher Zeitung|Laibacher Zeitungu]] in kasneje v [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officielu'']] ali ločeno natisnjenih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} 25. novembra 1810{{Efn|Glej Pivec Stele, str. 20, v besedilu 1801 – tipkarska napaka}} so sprejeli odlok, ki je določal, da se bodo ''bancozettli''{{Efn|To je papirnati denar Avstrijskega cesarstva.}} od 1. decembra dalje v javnih blagajnah za plačilo davkov in drugih obveznosti sprejemali le še po svojem tečaju glede na srebro, saj so cene blaga in plače sledile razvrednotenju papirnatega denarja. Plačila so bila dovoljena tudi v avstrijskem srebrnem denarju, za zneske pod 2 goldinarjema pa v drobižu (bilonu). O izvrševanju pogodb med zasebniki, sklenjenih pred razvrednotenjem papirnatega denarja ali v času tega razvrednotenja, bodo sprejete naknadne odločitve; začasno ostaja v veljavi ureditev po obstoječih zakonih. Tečaj ''bancozettlov'' za december je bil določen na četrtino nominalne vrednosti. Loterije so začasno še sprejemale in izplačevale po nominalni vrednosti; poštne tarife so začasno ostale nespremenjene, ceno soli pa bodo določili pozneje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} 25. decembra je bil tečaj za januar določen na petino; 10. januarja 1810 pa je bil z veljavnostjo od 16. dne istega meseca določen na šestino, kar je ostalo v veljavi tudi za februar. Temu odloku je bil priložen tudi cenik bakrenega in ''billonskega'' denarja. Umik iz obtoka je bil odrejen 6. marca, z veljavnostjo od 16. marca. Različni bakreni kovanci so še naprej ostali v obtoku po ceniku z dne 10. januarja, vendar so jih javne blagajne sprejemale največ do ene štiridesetine posameznega plačila. Imetniki menic in podobnih listin so bili dolžni sprejemati ''billone'' le do 2 goldinarjev; nad tem zneskom so imeli pravico zahtevati plačilo v zlatu ali srebru. Davkov od 16. marca dalje ni bilo več mogoče plačevati drugače kot v srebru. Za zamenjavo bankovcev v kovinski denar je bil določen rok šestih mesecev. Preglednica, priložena odloku in podpisana s strani deputacije tržaške borze, je vsebovala povprečni tečaj Dunaja proti Augsburgu od 1. oktobra 1799 do 28. februarja 1810; tečaj za prvo polovico marca naj bi sledil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} Da bi olajšal zamenjavo bankovcev za kovinski denar, je Marmont 9. marca imenoval štirinajst menjalcev: tri v Ljubljani, tri v Trstu, dva na Reki ter enega v Karlovcu, Novem mestu, Senju, Gorici, Beljaku in Postojni. Ti so morali bankovce menjavati po zadnjem znanem dunajskem tečaju, niso pa jih bili dolžni menjavati za zneske nad 10 goldinarjev, pri čemer jim je bilo dovoljeno zaračunavati{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} menjalno provizijo v višini 3 %. S tarifo z dne 15. marca je bil ponovno določen tečaj ''billonskih'' kovancev. Ker pa je bil ta tečaj preveč ugoden, so bakreni kovanci v Ilirske province prihajali v prevelikih količinah, zato je bil njihov tečaj 28. junija ponovno znižan. 2. novembra je bilo z odlokom določeno, da od 5. novembra dalje kovanci za 17 in 7 krajcarjev veljajo le še 15 oz. 6 krajcarjev; kar je bilo potrjeno tudi v 180. členu dekreta z dne 15. aprila 1811.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Zamenjava naj bi potekala po razmerju 2,5859 franka za 1 goldinar. Ker pa so se ''bancozettli'' kljub umiku iz obtoka zaradi ustaljene rabe in špekulacij še naprej uporabljali v vsakodnevnih transakcijah prebivalstva, je odlok z dne 16. novembra z veljavnostjo istega dne prepovedal njihov vnos v Ilirijo. Sklepanje pogodb, ki so določale plačilo v tem papirnatem denarju, ni bilo več dovoljeno. Kršitve so se kaznovale s popolno ničnostjo pravnih aktov, zaplembo na novo vnesenih ''bancozettlov'', denarno kaznijo v trikratni vrednosti ter zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Od 1. januarja 1811 s tem papirjem ni bilo več dovoljeno trgovati na borzi ali v trgovskih središčih, njegov tečaj pa se ni več objavljal v časopisih. V tem obdobju so morali biti vsi ''bancozettli'' izvoženi iz provinc; po tem roku naj bi se preostali ''bancozettli'' prav tako izvozili in zamenjali v kovance in v korist države, pri čemer je polovica zneska pripadala ovaditelju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Odlok iz 7. decembra je določal, da bodo javne blagajne od 1. januarja 1811 v svoje registre, račune in potrdila vpisovale le zneske, prejete ali plačane v frankih, odlok z dne 19. decembra pa je vrednost osnovne valute še znižal. Z odlokom z dne 9. septembra 1811 je bila dokončno določena vrednost avstrijske osnovne valute v Iliriji. Namen tega novega tečaja je bil nominalno vrednost valute čim bolj približati njeni notranji vrednosti. Zaradi teh strogih ukrepov so bili bančni upravitelji (''Bancozettel'') 1. januarja 1811 izključeni iz življenja v provincah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Prebivalstvu se v tej množici ukrepov ni bilo lahko znajti, kar dokazuje tudi prava poplava objav na to temo. Tako je [[J. V. Bolaffio]] leta 1811 v Trstu sestavil pretvorbeno tabelo za menjavo goldinarjev v franke in obratno, ki je izšla v nemščini, italijanščini in slovenščini, nato pa še drugo tabelo s pretvorbo vseh valut v Iliriji. J. de Crampagna, član zavarovalne družbe, je leta 1810 v Ljubljani objavil krajšo brošuro ''Bemerkungen über den gegenwärtigen Zustand der Banco-Zettel'', v kateri je položaj Ilirskih provinc primerjal s Francijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], kjer so se prav tako morali v določenem obdobju znebiti bankovcev. Sklenil je, da je položaj v Iliriji ugodnejši, saj:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} * je bil umik iz obtoka napovedan vnaprej; * je bilo mogoče papirnati denar v Avstriji zamenjati za blago; * je bilo mogoče kovine in drugo blago zlahka izvažati v Italijo ter tako pridobivati kakovosten denar; * so bile francoske čete plačevane v dobrem (kovinskem) denarju; * so javne blagajne ''bancozettle'' sprejemale po nekoliko nižjem tečaju od dunajskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Nekdanji pobiralec davkov J. A. Prešeren (''Prechern'') je v francoščini izdal ''Tarif des monnaies d’après les arrêtés de Marmont''. Med letoma 1810 in 1811 je v različnih tiskarnah v Ljubljani in Trstu izšlo še več podobnih knjižic. Dejstvo, da so bili ti natisnjeni v vseh jezikih dežele, jasno kaže, kako velika je bila potreba prebivalstva po takšnih pripomočkih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Vendar je pri izvajanju predpisanih ukrepov prihajalo do številnih težav: že v prvih tednih so mnogi ljudje zavračali sprejemanje ''bancozettlov'', zato je bilo treba s posebnim obvestilom Dauchyja z dne 27. novembra 1809 odrediti, da jih morajo sprejemati, razen če so bili raztrgani. Kmalu se je pojavila tudi špekulacija: prekupčevalci so bankovce za 5 goldinarjev iz leta 1800 menjavali za bankovce po 2 goldinarja, zato je moral intendant za Gorenjsko 1. februarja 1810 takšne prakse prepovedati in poudariti, da se bankovci za 5 goldinarjev iz leta 1800 – tako kot vsi drugi ''bancozettli'' – sprejemajo povsod. Pri zlorabah so sodelovali celo nekateri državni uradniki. Carinski uslužbenci so npr. zavračali sprejem manjšega ''billonskega'' denarja po tarifi z dne 10. januarja in zahtevali menjalno razmerje 6:1. S posebno okrožnico z dne 26. februarja 1810 je bilo določeno, da bodo v primeru neupoštevanja teh pravil odstavljeni in aretirani. Posamezni blagajniki so zlato in srebro menjavali za ''bancozettle'' in obratno ter pri tem ustvarjali dobiček; okrožnica z dne 27. februarja je takšno trgovanje prepovedala in odredila, da morajo blagajniki v dnevnikih in potrdilih natančno navajati vrsto prejetih vrednosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21-22}} V bolj oddaljenih krajih ukrepov ni bilo mogoče izvajati tako hitro. Intendant Vienney je sporočil 28. februarja v Karlovec, da se izvajanje odloka o razvrednotenju ''bancozettlov'' v civilni Hrvaški odloži, dokler ne bo v obtok uvedena druga valuta. Pozneje se je občina pritožila intendantu, da francoske čete ponovno prinašajo kovance za 7,85 in 12 krajcarjev – slab denar, katerega dejanska vrednost ni presegala 4 krajcarjev – prebivalci so jih morali sprejemati po nominalni vrednosti 18, 20 in 24 krajcarjev; zahtevala je, da se to prepove. Tudi javnim blagajnam je primanjkovalo kakovostnega (kovinskega) denarja, kar je povzročalo težave pri izplačevanju vojaških plač, saj so bile čete 1. januarja 1810 postavljene na mirnodobno stanje in so zato prenehale z rekvizicijami. Dauchy je 10. aprila 1810 priporočil intendantom, naj ves papirnati denar v javnih blagajnah pretvorijo v kovance, vendar je moral njegov naslednik Belleville še 20. novembra izdati okrožnico proti špekulacijam in agiotiranju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} V Kranju so ponarejali bankovce za 2, 5, 10 in 50 goldinarjev, na kar je bila javnost opozorjena 12. junija, storilec – slikar [[Leopold Layer]], ki naj bi to počel iz stiske – je bil konec junija aretiran.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} Tudi odnosi z Avstrijo so povzročali težave. Dunaj je 11. aprila 1810 sporočil, da bodo ''bancozettle'' za 1000 florinov zamenjevali le do 1. julija. Avstrija je nato 31. januarja 1812 sama umaknila svoje ''bancozettle'' iz obtoka,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} kar je povzročilo velike izgube več trgovskim hišam v Trstu, ki so leta 1809 svoj zlati in srebrni denar zamenjale za bankovce; nekatere med njimi so zaradi tega celo propadle. Poleg tega so plačila po pogodbah, oporokah in drugih pravnih aktih, sklenjenih v starejših ''bancozettlih'', sprožila mnoge spore. Sodna evidenca pritožbenega sodišča v Ljubljani je bila polna pritožb trgovcev zoper sodbe trgovskih sodišč v Trstu, Reki in Ljubljani ter prvostopenjskih sodišč v Gorici, Rovinju, Karlovcu in drugih krajih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Marmont je v svojih Spominih (''Mémoires'') povzel, da je z določitvijo vrednosti papirnatih goldinarjev precej pod dunajskim tečajem dosegel rezultat, da so vsi hiteli pošiljati svoje bankovce na Dunaj in uvažati denar; toda ker je bila začetna tarifa za osnovni denar napačno izračunana, je ta denar še naprej prihajal iz Avstrije, kar je zahtevalo novo tarifo. Dejansko so se Ilirske province s postopno odpravo avstrijskega denarja izognile katastrofi, podobni avstrijskemu bankrotu 15. marca 1811, za kar bi bili lahko prebivalci hvaležni. Toda množice so očitno čutile le izgube, obramba papirnatega denarja pa je na seznamu ilirskih pritožb vidno mesto.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Obravnavano je bilo tudi posebno vprašanje zadrskega papirnatega denarja, izdanega med obleganjem leta 1809. Marmont je predlagal, naj se [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], kateremu je Dalmacija pripadala v letih 1806–1809, naloži povračilo v višini 328.000 frankov. Ta znesek je bil nižji od nominalne vrednosti in je predvideval umik denarja iz obtoka. Gaudin je o tem 20. aprila 1810 poročal Napoleonu. Marmont je 2. aprila izdal dva odloka: prvi je odredil predložitev deklaracije intendantu v Zadru, drugi pa je določal pogoje odkupa, in sicer: zneski do 10 frankov so se povrnili v celoti, zneski med 10 in 50 franki v polovici, zneski nad 50 frankov pa v četrtini. Za izvedbo tega povračila je bilo iz izrednega prispevka za Škradin namenjenih 100.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Vsi ukrepi na denarnem področju so izhajali iz prizadevanja ilirskega vodstva, da bi v deželi čim prej vzpostavilo zdravo in stabilno valuto. Na papirju je bil ta cilj dosežen razmeroma hitro, v praksi pa se je postopek zavlekel.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Sledovi teh denarnih težav se še dolgo pojavljajo tako v delovanju oblasti kot tudi pri posameznikih. Augsburški goldinar se je ohranil tudi v zasebnih obračunih, kjer je celo prevladoval; pojavlja se celo v uradnih aktih oblasti. Za augsburški goldinar je še naprej veljalo razmerje 2 franka in 58 centimov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=25}} === Primarni sektor === ==== Kmetijstvo in položaj kmeta ==== Posamezne province Ilirije so se glede poljedelstva in živinoreje med seboj precej razlikovale. Koroška, zelo gorata dežela in zato malo primerna za pridelovanje žita, se je ukvarjala predvsem z živinorejo: konj, volov, krav in ovac. Pred priključitvijo jih je izvažala, kot navaja intendant de la Moussaye v svojem statističnem opisu okrožja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Na Kranjskem je bilo kmetijstvo (znotraj tega: poljedelstvo in vinogradništvo bolj razvito, tudi [[čebelarstvo]]{{Efn|Primer: že od leta 1767 je v Ljubljani delovala kmetijska družba.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}}). Na hrvaških ravninah so pridelovali [[žito]] in se pečali s [[Prašičereja|prašičerejo]]. Na območju Gorice in v Istri so gojili predvsem južne kulture, [[Oljka|oljke]] in [[Vinska trta|vinsko trto]]. Dalmacija in Dubrovnik sta se odlikovali po nerodovitnosti tal. Način obdelovanja zemlje, ki je bil v zahodnih provincah že razmeroma napreden, je bil v vzhodnih še primitiven.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Edine izboljšave, ki jih je uvedla vlada, in sicer na pobudo de Chabrola, so bile uvedba [[Krompir|krompirja]] v Dalmaciji, kjer ga prej niso poznali; nato odlok z dne 17. marca 1811, ki je zaradi podpore vinogradnikom na Dolenjskem in hkrati zaradi omejevanja odtoka denarja v Avstrijo uvedel dajatev 7 frankov 25 na ''ejmer'' (80 steklenic) za [[Vino|vina]] iz Avstrije;{{Efn|Pivec-Steletova je komentirala: kljub temu so se v uradnem listu večkrat pojavljali oglasi za štajerska vina, kar ni presenetljivo zaradi njihove boljše kakovosti v primerjavi s kranjskimi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}} razdelitev 200 topniških in konjeniških [[Domači konj|konj]] premožnejšim kmetom ob obveznosti vračila, ki jo je izvedel Marmont ter priprava spomenice o obnovi državne kobilarne v [[Lipica|Lipici]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Po drugi strani je [[Kranjska kmetijska družba]] prenehala delovati, medtem ko je bila živinoreja dodatno prizadeta zaradi pomanjkanja soli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Kljub temu bi bilo mogoče izvesti številne izboljšave, kar je priznavala tudi vlada. Chabrol je zapisal, da je bilo kmetijstvo na splošno zelo zaostalo in prizadeto zaradi rekvizicij in vojn. Zlasti Dalmacija in Istra sta na svojih kamnitih tleh komaj zagotavljali del lastnega preživetja. Po njegov bi bilo mogoče izboljšati pasme živine in poskusiti z gojenjem bombaža, vendar je to preprečevalo slabo finančno stanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} V skoraj vseh provincah so bila tudi (manjša) [[Močvirje|močvirja]], katerih izsuševanje bi prineslo nova obdelovalna zemljišča ali vsaj travnike, vendar bi to zahtevalo velika finančna sredstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ker vlada zaradi slabih financ sama ni mogla uresničiti potrebnih ali zaželenih izboljšav, jih je skušala vsaj spodbujati. 9. oktobra je ''Télégraphe Officiel'' obvestil o krompirju in načinih njegove uporabe. 18. decembra je bil objavljen poziv k izboljšanju [[Overjena kopija (film)|ovčereje]] z rejo španske pasme [[merino]], ki se je dobro razvijala v Italiji, zlasti v [[Pokrajina Varese|Vareseju]] pri [[Milano|Milanu]]. Podobno podnebje naj bi omogočilo njihovo uspešno razširitev. 1. aprila naslednjega leta je uprava teh posestev ponudila prodajo takih ovc Iliriji po ceni 100–120 frankov na žival, odvisno od kakovosti [[Volna|volne]]. Članek z dne 1. januarja 1812 o vrtnarstvu, ki je bilo v Iliriji slabo razvito, je prinesel podatke o boleznih sadnega drevja in načinih njihovega zdravljenja. 11. aprila je sledilo obvestilo o ovčereji Garagnin pri [[Trogir|Trogirju]], kjer so po uvedbi španskih ovac leta 1811 dosegali dobre rezultate, zlasti bolj fino in kakovostno volno. 20. maja pa je manjša čreda merinov, ki jo je v Vareseju kupil [[Žiga Zois|baron Žiga Zois]], prispela na Kranjsko.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ti nasveti so bili deloma uresničeni na pobudo zasebnikov; vendar je prebivalstvo na splošno ohranilo tradicionalne, bolj ali manj učinkovite načine obdelovanja zemlje in reje živine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Za izboljšanje položaja kmetov je bilo storjenega več. Naslovili so vprašanje [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki je v Iliriji obstajal ob prihodu nove oblasti, skupaj s tlako in dajatvami, ki so jih kmetje dolgovali svojim [[Zemljiški gospod|zemljiškim gospodom]]. Francoski režim tega sistema ni v celoti odpravil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Popolna odprava, ki bi najbolj ustrezala njegovim načelom, ni bila mogoča, saj je bil sistem zakoreninjen. Vlada je zato ubrala srednjo pot: delno je odpravila fevdalne obveznosti, preostalo pa poskušala urejati z nasveti in priporočili. Fevdalci so menili, da je šla predaleč, kmetje pa, da premalo. Dejansko je bil storjen pomemben korak naprej, kar pa je postalo očitno šele kasneje, v času ponovne avstrijske oblasti, ko se fevdalni sistem ni več mogel v celoti obnoviti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Zanimivo je, da so kmetje v Ilirskih provincah, sicer nejasno in nezavedno, povezovali francosko oblast z idejo svobode. To potrjuje vrsta poskusov, zlasti na Kranjskem in v civilni Hrvaški, da bi med letoma 1809 in 1813 odpravili tlako in fevdalne dajatve. Že novembra 1809 je neki zemljiški gospod iz civilne Hrvaške poročal, da so njegovi kmetje javno govorili (po njegovem zapisu v latinščini): »Galli sumus, liberi sumus« (»Francozi smo, svobodni smo«).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Vlada je morala kmalu poseči in takšna prizadevanja omejiti. Dne 9. julija 1810 je intendant Vienney odgovoril karlovški občini, da bo tlaka ostala v veljavi, dokler cesar ne odredi sprememb v fevdalnem sistemu Hrvaške. Sledilo je veliko pritožb in sodnih sporov. Z odlokoma z dne 23. in 31. julija je Marmont ustanovil posebno komisijo za reševanje sporov med zemljiškimi gospodi in kmeti v civilni Hrvaški ter imenoval njene člane. Ta organ je imel veliko dela. Njegove odločitve so bile dokončne in takoj izvršljive.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Kljub temu so se pojavljali zapleti: Buson, prvi sodnik civilne Hrvaške, je pisal intendantu de Contadesu, da zavrača izvršitev razsodbe proti kmetom gospostva Sislavić, ker jo je imel za krivično in samovoljno; tudi kmetje se ji niso hoteli podrediti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} 252. člen odloka z dne 15. aprila 1811 je brez odškodnine odpravil osebno tlako (12 dni letno), vse druge tlake pa so postale odkupne. Zemljiški gospodje so dokončno izgubili sodno oblast. Podložniki so morali plačevati zemljiški davek, v zameno pa so se njihove dajatve do zemljiških gospodov zmanjšale za petino.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Četudi so kmetje to delno svobodo razlagali po svoje in so zahtevali radikalno odpravo vseh fevdalnih dajatev, kar je bilo z vidika vlade preveč skrajno. Želeli so, da bi bili podrejeni le cesarju. Obstaja več primerov takšnega nekoliko naivnega razumevanja. A. Huha iz [[Kozarje|Kozarij]], ki so mu zasegli premoženje zaradi neplačila fevdalnih dajatev, je ugovarjal, da redno plačuje, kar dolguje cesarju, in da nima ničesar drugega za plačati. V Kozarjah je izbruhnil upor, zaradi katerega so mu morali zaseženo živino vrniti. J. Sterle iz [[Iga vas|Iga vasi]] je ob podobni priložnosti odgovoril: »Smo cesarjevi in ne dolgujemo tlake gospodom. Delam na cesarskih cestah; to dolgujem cesarju, gospodom pa nič.« Pri tem se je skliceval na davčnega pobiralca in kaplana v [[Lož|Ložu]], ki sta izražala enako stališče.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} [[Slika:Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812.jpg|sličica|Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812|503x503_pik]] Guverner Bertrand je 4. junija 1812 moral izdati odlok, s katerim je skušal umiriti podeželsko prebivalstvo, ki so ga nekateri zavajali z mislijo, da so bile dajatve in tlaka odpravljene brez odškodnine. Poudaril je, da so bile brez odškodnine odpravljene le osebne tlake, medtem ko so druge pravice fevdalne narave ostale odkupljive. Vse naturalne in denarne dajatve so se morale še naprej plačevati kot prej, z izjemo zmanjšanja za petino. Dokler odlok ne bi določil načina in višine odkupa tlake, so se te še naprej vršile po dotedanji navadi. Odlok izrecno določa tudi, da bodo kmetje, ki bi zavračali dajatve ali tlako, k temu prisiljeni po pravni poti, po potrebi tudi z vojaško prisilo. Posebej je bilo poudarjeno, da je razlaga cesarskega ukaza pridržana izključno Napoleonu, kar kaže, da je oblast preprečila samovoljne razlage med prebivalstvom. Hkrati je odlok nalagal upravnim in cerkvenim oblastem, da morajo njegove določbe javno razglasiti: intendanti in škofje naj bi poskrbeli, da so župani in duhovniki vsebino odloka oznanili ljudem ter ga dali javno prebrati in izobesiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWFM4PMX|title=Razglas ilirske vlade|date=4. junij 1812|accessdate=2026-05-06|website=dlib.si|last=Bertrand|first=Henri Gatien}}</ref> Tudi vlada sama je obsežno uporabljala tlako za javna dela. Brez te zelo poceni delovne sile ne bi mogla zgraditi tolikšnega števila cest, mostov in drugih objektov. Odlok z dne 18. marca 1813 je določil razdelitev in način plačila tlake: plačilo je znašalo 50 centimov za en delovni dan človeka in 1 frank za en delovni dan z vozom.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Chabrol, ki je mislil, da gre le za polovične ukrepe, se je nad tem pritožil v pismu z dne 29. aprila 1813 Anne-Charles de Montalivet. Zapisal je: »Vprašanje med nesrečnimi kmeti in njihovimi zemljiškimi gospodi je še vedno nerešeno.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Dodal je, da je bil pripravljen osnutek odloka, ki naj bi določil pravice lastnikov in kolonov po vzoru veljavnih ureditev v departmajih ob izlivu [[Laba|Labe]]. Takšno kompromisno reševanje fevdalnega sistema pa je bilo po njegovem mnenju nezdružljivo z uvedbo zemljiškega davka ter z ureditvijo dedovanja in prenosa lastnine. Šlo je za iste dajatve, ki so se stekale v različne blagajne, vendar skupaj še vedno obremenjevale kmeta. Zato je menil, da je treba pridobiti prebivalstvo, medtem ko je bila plemiška stan stan še vedno močna, in da bi bilo morda celo modro začeti z zmanjšanjem njenega vpliva prav prek teh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Tem predlogom pa ni bilo ugodeno, zato so spori med zemljiškimi gospodi in kolonci trajali do konca obstoja Ilirskih provinc. O tem vprašanju je 12. avgusta 1813 v ''Télégraphe Officiel'' (št. 64) objavil tudi članek [[Charles Nodier]]. Čeprav od romantičnega pisatelja ni za pričakovati poglobljenega ukvarjanja z gospodarsko zgodovino, je zanimivo, da se je njegov edini članek, ki se dotika tega področja, nanašal prav na problem fevdalnega sistema, kar nakazuje, da je bilo to vprašanje zelo aktualno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} V svojih spominih Nodier navaja, da so na upravo nenehno prihajale pritožbe tako zemljiških gospodov proti kmetom kot kmetov proti gospodom glede fevdalnih dajatev. Generalni guverner je zato naročil intendantom, naj se spravijo in naj zemljiške gospode opozorijo, da so kmetje ljudje, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Hkrati je bilo treba kmete poučiti o namerah vlade in jih odvrniti od samovoljnega izvrševanja pravice. Obe strani sta imeli na voljo sodne poti in sta se lahko zoper odločitve pritožili neposredno pri generalnem guvernerju. Nekateri kmetje, ki so zavrnili plačilo dajatev, so bili k temu prisiljeni, tisti, ki so ob tem poskušali spodbujati upore, pa so bili aretirani. Ker pa so bili ocenjeni kot zavedeni, jih je generalni guverner po brezpogojni podreditvi zakonodaji ponovno izpustil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Zdi se, da ta priporočila niso bila zelo uspešna. Po vrnitvi Avstrijcev so se med podložniki pojavile nove tesnobe in upori. Zato je 19. novembra 1813 baron Latterinann, začasni guverner, odredil, da se francoski odloki o tej zadevi začasno ohranijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} ==== Gozdarstvo in sečnja ==== Ilirska uprava se je precej bolj dejavno ukvarjala z gozdarstvom kot s kmetijstvom, kar je bilo verjetno povezano tudi s tem, da je postala lastnica obsežnih gozdov, zlasti na Koroškem in v Hrvaški. Vendar pa je treba poudariti, da je [[arhivsko gradivo]] za ta del uprave zelo nepopolni, zato mora tudi prikaz razmer v ilirskih gozdovih ostati precej shematičen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Ilirska vlada je imela pri gozdovih dve nalogi, in sicer, je najprej morala urediti gozdarsko upravo, nato pa še gospodarjenje z lesom. Prva naloga ni povzročala večjih težav, razen boja proti gozdnim prekrškom; druga pa je bila precej zahtevnejša. Gospodarsko izkoriščanje številnih gozdov je bilo skoraj nemogoče zaradi pomanjkanja prometnih povezav. Tudi, kjer so te obstajale, so bile v slabem stanju. Prav tako sta zastoj industrije in prenehanje plovbe tako znižala ceno lesa, da se sečnja ni obrestovala. Skupno gledano je bilo bogastvo ilirskih gozdov mrtvi kapital.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} 23. marca 1810 je bil [[Alphonse La Devese]] imenovan za generalnega inšpektorja ilirskih gozdov. Z odlokom z dne 5. junija pa je bila oblikovana prva gozdarska organizacija: en generalni konservator, dva inšpektorja prvega in dva drugega razreda, devet podinšpektorjev ter gozdni nadzorniki in pazniki. Pod pristojnost generalnega konservatorja je spadala tudi uprava gozdov šestih polkov v Vojaški Hrvaški. Odlok z dne 9. avgusta je državne ilirske gozdove oprostil vseh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Generalni guverner je imenoval začasne uradnike in od francoske uprave zahteval podinšpektorje in paznike, ki bi znali nemško in francosko; takšne ljudi je bilo mogoče najti le na levem bregu [[Ren|Rena]]. Zato je oktobra Gaudin poslal Barranta, podinšpektorja iz [[Spa|Spaa]], skupaj z nekaj uslužbenci, da pripravi organizacijski načrt. Vendar je odlok z dne 15. aprila 1811 (164. člen) še vedno le začasno ohranil organizacijo z dne 5. junija.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Šele z odlokom iz 24. julija je bila dokončno urejena gozdarska organizacija. Imela je tri konservatorate: enega v Ljubljani za Kranjsko, Koroško in Istro; enega v Karlovcu za civilno Hrvaško, Reko in kvarnerske otoke; ter enega v Reki za Dalmacijo in Dubrovnik. Ohranili so se le dokumenti za prvi konservorat. Letni stroški zanj so znašali 108.400 frankov, za preostala dva pa 80.000 frankov, kar je presegalo vse prihodke ilirskih gozdov, tudi ob predpostavki najugodnejše uprave. Gozdove so razdelili v tri razrede: cesarske, zasežene in občinske; da bi pokril stroške, je La Devese leta 1810 zasegel več občinskih in zasebnih gozdov. Prihodki so izvirali iz drobne prodaje lesa po tarifah, določenih po zasebnih cenah, ter iz precej visokih glob. O skupnih prihodkih gozdov pa ni nobenega podatka.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Različne pravice do rabe, paše, ledine ipd., ki so jih imele občine in posamezniki, so povzročale gozdarski upravi veliko dela. Že na začetku, 7. septembra 1809, je Napoleon iz Schönbrunna revnim dovolil, da so za zimo sekali les v cesarskih gozdovih. Kmalu pa so ti gozdovi postali državni, zato je intendant Fargues 23. oktobra sprejel ukrepe, da ta dovoljenja ne bi škodovala gozdovom v [[Idrija|Idriji]], in napovedal, da bo podoben ukrep uvedel še za druge gozdove. Dovoljenje pa je bilo 4. decembra istega leta preklicano.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Prvi ukrep La Deveseja je bilo obvestilo z dne 15. junija 1810 o mladih nasadih in posekih drevja. Zaradi njihove zaščite je bilo zasebnikom strogo prepovedano spuščati koze in ovce v cesarske gozdove.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Živali, ki bi jih tam našli, naj bi bile usmrčene in zaplenjene v korist gozdnega paznika, lastnik pa kaznovan z denarno kaznijo. Gozdna uprava je določila tudi nekatere površine, kjer bi posamezniki smeli pasti živino, vendar le ob plačilu majhne dajatve in z dovoljenjem konservorata, ki bi določilo tudi število živali. 22. julija 1811 je obvestilo intendanta Basellija za Kranjsko, pozvalo vse, ki so menili, da imajo pravice v cesarskih gozdovih, naj v treh mesecih predložijo svoje listine intendancam ali poddelegacijam. Tisti, ki so listine izgubili, so morali dokazati, da so te pravice uživali od nekdaj ali že več let. 27. septembra 1812 je Bertrand določil tarifo glob za prekrške v cesarskih, občinskih in javnih gozdovih. 10. junija 1813 je Junot ponovno izdal odlok, po katerem so morali vsi zadevni posamezniki ali občine v treh mesecih predložiti svoje listine. Tistim, katerih pravice so bile že priznane in določene v intendančnih svetih, tega ni bilo treba opraviti. Ti sveti so morali listine preveriti do 1. januarja 1814. Vse pravice v gozdovih so se smele izvrševati le pod nadzorom gozdarskih uradnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Jasno je torej, da vprašanje gozdarskih pravic v Iliriji ni bilo nikoli dokončno rešeno. Prišlo je do številnih sporov med občinami zaradi pravic do sečnje in paše v različnih gozdovih ter do velikega števila prekrškov v cesarskih gozdovih; sodni zapisniki, zlasti v Karlovcu, Ljubljani in Beljaku, so bili kljub visokim globam s tem preobremenjeni. Chabrol je 11. maja 1813 še pisal intendantu Des Malletsu o prebivalcih [[Ilirska Bistrica|Bistrice]], ki so trdili, da nekateri gozdovi pripadajo njim od nekdaj, in niso dovoljevali gozdnim uradnikom, da bi jim določili sečnjo. Dodal je, da bi se ob takem ravnanju vrnili v zmedo stare uprave, kateri je bilo mogoče pripisati tudi opustošeno stanje ilirskih gozdov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Zanimivo je omeniti, da so pozneje nekateri strokovnjaki ugotavljali,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} da je bilo gozdarsko upravljanje samo po sebi dobro zasnovano, vendar slabo izvedeno: uradniki niso imeli ustreznega strokovnega znanja, nadzorov je bilo malo ali skoraj nič, zaradi česar so prebivalci gozdnih območij povzročali precej škode.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Les je porabljal v [[Rudnik|rudnikih]] in [[Tovarna|tovarnah]], za proizvodnjo [[Oglje|oglja]] in [[Pepelika|pepelike]] ter v [[Ladjedelništvo|ladjedelništvu]]. To je bilo predvideno že v seznamu z dne 19. junija 1810, kjer so bili določeni lesovi, ki jih je bilo dovoljeno izvažati, in tisti, katerih izvoz je bil prepovedan. V prvi skupini so bili gradbeni les, jamborski les s premerom pod enim čevljem (0,325 m) ter kurilni les. V drugi skupini pa [[Hrast|hrastov]] les, jamborski les nad enim čevljem (0,325 m) ter ves les za topniške podlage. Podobno beremo v Chabrolovem poročilu z dne 28. novembra, da ogromni gozdovi pokrivajo velik del ilirskega ozemlja, predvsem na Kranjskem, Hrvaškem in Koroškem, ter da jih je mogoče oceniti na skoraj 800.000 ha. Nekateri imajo povezave z cestami in rekami, vendar jih je v danih razmerah večino mogoče izkoriščati le zelo težko. Velike tovarne na Kranjskem in Koroškem so v preteklosti porabile del tega lesa, vendar sta pomanjkanje tržišč in zastoj trgovine to porabo zmanjšala. Les je bil v teh treh deželah praviloma zelo poceni, zato bi lahko mornarica in druge javne službe tam našle ugodne zaloge.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Organizacijski odlok z dne 15. aprila 1811 pa je v členih 170, 171 in 270 določil, da se les za potrebe rudnikov in tovarn zagotavlja po cenah, ki spodbujajo industrijo; da se les, primeren za mornarico, skrbno ohranja; ter da minister za mornarico pošlje ladjedelskega inženirja, ki pregleda te gozdove in organizira njihov transport na mesta gradnje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Največji pomen pa je imela uporaba lesa za mornarico. 11. septembra 1811 je nekdanji intendant Reke de Chassenon poslal poročilo o ladjedelniškem lesu v Iliriji. Poročal je, da naj bi sicilijanska mornarica ta les kupovala po tako nizkih cenah, da ga je ne le uporabljala zase, temveč ga je deloma tudi preprodajala Angležem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Gozdovi na Velebitu, so po njegovem opisu (bili) pragozdovi z izjemnimi hrasti, kakršnih v Franciji ni, ter z veličastnimi [[Jelka (rod)|jelkami]], ki so primerne za jambore, pa tudi z [[Bukev|bukvami]], [[Jesen (drevo)|jesenom]], [[Brest|bresti]] in [[Bor (drevo)|borovci]]. Chassenon nato pregleda različne gozdove hrvaških polkov in ugotavlja, da bi bilo treba zgraditi ceste, ki bi jih naredile dostopne, urediti skladišča ter aktivirati ladjedelniške zmogljivosti v [[Kraljevica|Kraljevici]], ki jo opisuje kot enega najlepših evropskih ladjedelniških pristanišč, dobro zaščitenega pred sovražnimi napadi in nevihtami.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Z odlokom z dne 14. novembra 1811 je bilo odločeno tudi, da je les v Istri, namenjen izvozu v [[Benetke]], oproščen izvoznih dajatev. Vendar pa niti ilirska niti italijanska mornarica nista bili dovolj močni, zato ti trgi niso izpolnili pričakovanj, ki so jih zbudili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} === Sekundarni sektor === V Iliriji je delovalo veliko rudnikov, hkrati pa je bila njena industrija revno razvita, z izjemo [[Metalurgija|metalurške dejavnosti]], ki je bila tako tesno povezana z rudniki, da jo je treba obravnavati skupaj z njimi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} ==== Rudniki in metalurgija ==== Najpomembnejši rudniki in obrati so se nahajali na Koroškem in Kranjskem,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} manj jih je bilo v Istri in na Hrvaškem. Medtem ko so bili rudniki v zadnjih treh provincah večinoma v zasebni lasti, sta bili približno dve tretjini rudnikov na Koroškem v državni lasti. Kljub temu se francoska uprava z njimi ni začela resneje ukvarjati vse do nekaj mesecev po priključitvi, kar je imelo, kot bo še pokazano, neugodne posledice. Za vodenje rudnikov so bili poslani trije francoski inženirji: najprej [[Louis Georges de Gallois|Gallois]], ki je bil v Ilirijo napoten 21. marca 1810 in je 29. junija postal glavni rudarski inženir Ilirije; kasneje pa še Leboullenger in Lemaire, inženirja drugega razreda, ki sta bila 16. oktobra dodeljena rudnikom v Idriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Na podlagi njihovih poročil in dopisovanja – deloma z ilirsko vlado, predvsem pa z generalnim direktorjem rudnikov v Parizu, [[Jean Charles Joseph Laumond|grofom Laumondom]] – je mogoče oblikovati sliko o stanju ilirskih rudnikov in metalurških obratov, ki do sedaj ni bila podrobneje raziskana, in to tako za državne kot zasebne obrate. Poleg teh treh oseb je deloma ostalo tudi domače strokovno osebje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} O Galloisu je Pellenc zapisal, da na splošno velja za uglednega znanstvenika in sposobnega človeka. V njegovih poročilih o rudnikih na Kranjskem in Koroškem pa so se pojavile tudi nekatere napake, saj je vanje vnašal upravne pripombe, splošne poglede in celo nasvete, nad katerimi so se lastniki pritoževali; ti so morda prispevali k temu, da so oblasti sprejele tudi nekatere napačne ukrepe. Kljub temu so vsi hvalili njegovo redoljubnost, delavnost in poštenost kot upravitelja Idrije, kjer je kasneje prevzel vodilno vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Avgusta in septembra 1810 je Gallois opravil potovanje, med katerim je obiskal svinčene rudnike v [[Plajberk pri Beljaku|Plajberku]] in [[Rabelj, Italija|Rablju]], cinkarne v [[Greifenburg|Greifenburgu]], [[Großkirchheim|Großkirchheimu]] in [[Lainach|Lainachu]], medeninasto livarno v [[Lienz|Lienzu]], nato še novoustanovljene železarne v Trgovi pri Kostajnici,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} opuščene rudnike srebronosnega bakra na turški meji na območju 6. polka, rudnike bakra v [[Samobor|Samoboru]] ter več drugih opuščenih rudnikov in fužin v civilni Hrvaški. Njegova poročila Rudarskemu svetu v Parizu je spremljalo pet zabojev mineralov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Rudnike je potrebno obravnavati glede na vrsto rude, pravni položaj in razvoj jih lahko razdelimo v tri jasno ločene skupine: državne svinčene rudnike in cinkarne na Koroškem; železove rudnike in zasebne obrate na Kranjskem; ter državni [[rudnik živega srebra Idrija]], ki je imel v upravi povsem poseben položaj, saj je Napoleon vanj polagal velika pričakovanja. Obrati na Hrvaškem in v Istri niso tvorili posebne skupine, temveč jih je mogoče obravnavati s Kranjsko. Obravnava se začne z Idrijo, katere razvoj se je močno razlikoval od drugih dveh skupin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} ===== Idrijski rudnik ===== {{glavni|Rudnik Idrija}}Idrijski rudnik je imel pod avstrijsko oblastjo izjemno privilegiran položaj. Gallois je pohvalno opisal avstrijski sistem upravljanja in menil, da prav ta pojasnjuje sloves rudnika. Njegova uprava je delovala skoraj kot samostojna oblast. Proizvodi rudnika so bili oproščeni vseh carin in so imeli zagotovljen trg v španskih rudnikih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Rudarji so bili oproščeni vojaške obveznosti in jih je uprava oskrbovala po lastni ceni, saj območje zaradi skromnih naravnih razmer ni moglo zadostiti niti desetini potreb populacije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Prebivalci idrijskega gospostva so bili oproščeni davkov in tlake, njihova edina obveznost pa je bila prevoz rudniških proizvodov po ceni, ki jo je določila uprava. Rudnik je imel tudi skladišče v Ljubljani, urad v Sisku za nabavo žita, premogovnik in steklarno v Zagorju. Kar zadeva proizvodnjo, statistika za leta 1807, 1808 in 1809 (v dunajskih centih po 56 kg) navaja naslednje količine:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} * [[živo srebro]]: 3.431–65½, 3.812–11¼, 3.482–27 * cinober (vermilion): 692, 416–50, 444–29½ * blagi sublimat: 18–26, 12–37, 4–90 * [[cinabarit]]: 294–5, 275–5, 183–30 * [[Živosrebrov(II)-klorid|korozivni sublimat]]: 136–85, 547–12¾, 240–33 * [[Obarjanje|precipitát]]: 123–24½, 56–81½, 18–38{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Število rudarjev je znašalo 929, 942 in 725.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Marmont je skupno letno vrednost proizvodnje ocenil na 1.500.000 frankov, čisti letni dohodek pa na 500.000 frankov. Gallois je Idrijo opisal kot kraj z 1.200 delavci, 600 upokojenci, 300 vajenci in pribl. 7.000 prebivalci, z obsežnimi gozdovi in infrastrukturo ter z letno bruto proizvodnjo živega srebra blizu 2 milijonov frankov in čistim dohodkom med 600.000 in 700.000 franki. Takšno je bilo stanje pred priključitvijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Med vojno se je položaj precej poslabšal. Že aprila so vse zaloge prepeljali v skladišče v Ljubljani, nato pa na Dunaj. Francoske čete so Idrijo zasedle maja, začasno upravo pa je prevzela posebna državna uprava. [[Louis Toulon]], ki je bil zadolžen za začasno vodenje, ni bil uspešen in je celo 17. oktobra za kratek čas padel v ujetništvo med kmečkim uporom, ki so ga zaposleni kmalu zadušili. Na koncu je bil odpoklican.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Ob priključitvi je bil rudnik v Idrija v zelo slabem stanju: delavci in uradniki niso prejeli plačila že od maja; zaostanek je znašal 72.311 goldinarjev; primanjkovalo je žita, prevozniki pa niso več hoteli delati. Nekdanji direktor ustanove [[Leopold von Passetzky]], ki je začasno vodil rudnik, je zaprosil za pomoč Dauchyja. Ta je 17. novembra poslal 30.000 goldinarjev v papirju, vendar so bili bankovci tako poškodovani, da jih ni bilo mogoče uporabiti za plačila. Šele 13. decembra je upravitelj ljubljanskega skladišča Alborghetti prejel od Dauchyja 150.000 goldinarjev za nakup žita v Sisku in 79.000 goldinarjev za plače. Prodaja proizvodov je bila dovoljena le z njegovim soglasjem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Prva prodaja je potekala 20. novembra; plačila so morala biti izvedena v gotovini ali s kratkoročnimi menicami po vnaprej določenih cenah (npr. za živo srebro 167 goldinarjev na cent, za cinober v kosih 175, v prahu 180 itd.).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Odlok z dne 6. decembra, ki je prepovedal izvoz več kovin, je hkrati dovolil prost izvoz proizvodov iz Idrije in Zagorja. Vendar so bili ti ukrepi le začasni. 1 januarja 1810 se je stanje izboljšalo. Napoleon je v prepričanju, da lahko iz rudnika pridobi velike dobičke, Idrijo dodelil redu treh zlatih run (ki pa je obstajal le na papirju) in predvsem naložil posebni državni upravi odkup njenih proizvodov. S tem se je Idrija izognila usodi drugih ilirskih rudnikov: po letu 1809 ni več trpela pomanjkanja denarja, saj je redno prejemala potrebna sredstva, proizvodnja je potekala nemoteno, prodajo pa je prevzela država. Istega dne je začel veljati tudi nov tarif za plače in prevoze; država je za cent živega srebra plačevala 130 goldinarjev, za cinober pa 140, denar pa so iz Benetk dovažali z varovanimi prevozi. V istem letu so del avstrijskih uradnikov nadomestili Francozi. Leta 1810 je osebje rudnika štelo: 6 članov upravnega sveta, 28 administrativnih uslužbencev ter 337 delavcev v rudniku (med njimi 160 rudarjev), poleg tega še delavce v različnih spremljajočih dejavnostih – skupaj 542 oseb.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Napoleon se je za Idrijo posebej zanimal tudi kasneje. 10. oktobra je pisal grofu Defermonu, naj poskrbi za ugodne pogodbe, pošlje iz Benetk 300.000 frankov za tekoče stroške, skladišči živo srebro v Trstu ter odkupi tudi tisto, ki ga je ilirska uprava prejela kot plačilo. Tako je razpolagal s približno 2000 centi živega srebra, katerih prodajo je nameraval uravnavati glede na razmere na trgu, da bi ohranjal ali celo zvišal ceno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Ni presenetljivo, da se je ilirska vlada upirala temu, da bi izgubila to premoženje. Marmont je obiskal Idrijo in zahteval, da bi rudnik prešel pod ilirsko upravo, ob pogoju, da bi vsako leto določeno količino živega srebra izročali [[Red treh zlatih run|Redu treh zlatih run]]. Toda Napoleon Bonaparte se s tem ni strinjal. 13. oktobra je pisal [[Jacques Defermon des Chapelières|grofu Defermonu]], da morajo biti razmerja med ilirsko vlado in posebnim državnim skladom zaključena. Idrija je po njegovem v celoti pripadala temu skladu – od osvojitve do prenosa na red – in ni bila odvisna od ilirske uprave. 1.583 centov živega srebra, ki jih je prejela ilirska vlada, je bilo treba vrniti skladu v zameno za povračilo izplačanih sredstev. Sklad je lahko živo srebro hranil dalj časa; skupno naj bi razpolagal z 2815 centi živega srebra in 358 centi cinobra. Za živo srebro naj bi se plačalo 970.000 frankov, za druge proizvode 160.000 frankov, skupaj 1.130.000 frankov. Od tega bi morali 300.000 frankov poslati kot predplačilo rudniku in povrniti stroške ilirski vladi, preostanek pa razdeliti med sklad in red. Ko je Defermon dvomil, da bo rudnik prinesel 500.000 frankov, mu je Napoleon odvrnil: »Rudnik sem dal redu treh zlatih run; prinesel bo, kolikor bo pač prinesel.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} V Idriji je sicer še naprej veljal avstrijski upravni sistem, vendar je bilo treba pripraviti novo ureditev. 10. oktobra je Napoleon na posebno nalogo poslal generala grofa Lauristona, z glavnim ciljem, da v Idriji preuči upravo in pripravi nov pravilnik. Lauriston je 3. decembra poročal Napoleonu, da je osnutek predstavil velikemu kanclerju reda ter – podobno kot Gallois – pohvalil avstrijsko ureditev. Zato spremembe v novem pravilniku niso bile velike: francoska uprava v Idriji se ni bistveno razlikovala od avstrijske, razen v eni ključni točki – odpravljena sta bila davčna oprostitev in izvzetje iz vojaške obveznosti, privilegija, ki sta Idriji prej zagotavljala njen poseben položaj.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Za generalnega direktorja rudnika v Idriji je bil 23. marca 1811 imenovan Gallois, ki je funkcijo nastopil 9. maja. V nastopnem govoru je predstavil nov pravilnik, ki je temeljil na prejšnjem avstrijskem sistemu – po njegovem mnenju ključnem za uspeh rudnika – ter na novejših izkušnjah. Gallois se je moral odpovedati svoji širši nalogi nadzora nad rudniki v drugih provincah, zaradi česar se je pritoževal, saj je s tem izgubil dodatne dohodke kot glavni inženir. Z odlokom 19. septembra 1812 je postal še župan Idrije. Županoval je do konca francoske oblasti v Iliriji. Sočasno sta bila druga inženirja, Lemaire in Leboullenger, poslana na druge naloge. 9. maja 1811 je bil za komisarja Reda treh zlatih run in nadzornika računov imenovan Andry d’Auberton. Med člani upravnega sveta sta bila tudi Krampelfeld, geodetski inženir, in Paysée, medtem ko je Wagner vodil steklarno v Zagorju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Nova uprava je lahko delovala brez finančnih težav. Že na dan nastopa je pisal Gallois Laumondu, da je rudnik nedavno prejel 85.000 frankov, cesar pa mu je odobril še milijonsko posojilo. Napoleon je 24. junija zapisal, da bo idrijski rudnik uspešen, ker je posebni državni sklad zagotavljal potrebna sredstva, ter dodal, da bi podobno pomoč lahko prejeli tudi drugi rudniki – vendar v zameno za izdelke po razumnih cenah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Ko je Bertrand julija obiskal Idrijo, je ugotovil, da rudnik deluje zelo živahno. Ob pogovorih z domačini pa se je izkazalo, da si ti želijo ponovne uvedbe starih privilegijev, zlasti davčne oprostitve in izvzetja iz vojaške obveznosti. Bertrand je odgovoril, da sta ti dve obveznosti temelj cesarstva in ju ni mogoče odpraviti, dopuščal pa je možnost, da si rudarji sami uredijo razporeditev teh bremen in izbirajo nabornike.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Uprava rudnika je dala 1. oktobra v prodajo kože, volno in lepilo, ki so nastajali kot stranski produkti pri pakiranju živega srebra. Poskušala jih je tudi drugače uporabiti, npr. z izdelavo tkanine iz starih vrvi ali sukna iz volne, vendar so bili ti poskusi zaradi previsokih stroškov kmalu opuščeni.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Med novimi deli je bila junija 1812 zgrajena zapornica Andréossy, medtem ko drugi obrati niso doživeli sprememb. Odlok z dne 20. junija 1812, ki je dovolil prevoz proizvodov iz Trsta v Benetke, je bil povezan z vse večjo verjetnostjo vojne. Aprila 1813 je rudnik obiskal inšpektor Héron de Villefosse, ki je bil z upravo zadovoljen. Pritožbe proti direktorju Galloisu in upravi, ki jih je podal nadzornik računov Best (v 35 točkah), je ocenil kot neutemeljene. S tem je bil Best tudi odstranjen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Čeprav uprava ni imela večjih težav, je prodaja proizvodov povzročala skrbi. Martin-Michel-Charles Gaudin je že leta 1811 opozoril na velike zaloge (1.866 centov) in negotov izkupiček. Španska trgovina je letno obsegala pribl. 3.000 dunajskih centov, vendar je povpraševanje zamrlo. Pred odstopom ozemlja je Avstrija prepeljala še 12.000 dunajskih centov na Dunaj, od tam pa naprej v [[Amsterdam]], [[Hamburg]], [[Lübeck]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]]. Za zagotovitev prodaje bi bilo po mnenju oblasti treba prepovedati tranzit prek francoskega carinskega območja, kot so to že storili v Italiji. 20. avgusta je odlok dovolil, da se ti proizvodi prodajajo v Trst. Najnižje cene za notranjo porabo (na dunajski cent, 56 kg) so bile določene: živo srebro 386,94 franka, cinober 387,50, korozivni sublimat 440,39, blagi sublimat 595,98, rdeči precipitát 495,34 in vermiljon 397,32; za licencirane kapitane in ladjarje pa so bile cene še višje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Carmine Lippi, član Neapeljske akademije znanosti,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} je 3. novembra 1811 poslal Napoleonu spis o ilirskih rudnikih. V njem je hvalil njihovo bogastvo, hkrati pa trdil, da so v zatonu in zapuščeni.{{Efn|Idrijski rudnik je označil kot najbogatejši in največji rudnik na svetu, ki naj bi v preteklosti oskrboval rudnike v Mehiki, Peruju in Braziliji z živim srebrom za pridobivanje srebra in zlata. Po njegovem naj bi bil rudnik od leta 1806 opuščen zaradi velikega požara, ki ga niso mogli pogasiti in so ga z gašenjem z reko Idrijco še dodatno zalili, kar naj bi povzročilo propad. Na zahtevo Montaliveta je Laumond to popravil in pojasnil, da je Lippi slabo obveščen, saj so po požaru leta 1806 kmalu ponovno odprli rudnik, kjer je delalo pribl. 1200 delavcev.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=54}}}} Zapisal je tudi, da je bila Idrija dodeljena Redu treh zlatih run z ocenjenim letnim dobičkom 500.000 frankov, vendar je bilo zaradi vojne na morju prodajo težko izvajati, saj so bili običajni trgi (zlasti španski rudniki srebra) izgubljeni. Zato se je živo srebro kopičilo v skladiščih. Napoleon je to rešil tako, da je njegov državni sklad odkupoval proizvodnjo, da je rudnik lahko deloval naprej, čeprav z manj dobička kot v običajnih trgovinskih razmerah. T. i. »okoliščine« so bile v resnici posledica celinske zapore, ki so Idrijo odrezale od vsakdanjega trga.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} Izdelki so se kopičili v skladiščih; kupcev ni bilo vse do 9. julija 1813, ko je Napoleon iz Dresdna pisal Eugènu, da ima v Benetkah za 5 do 6 milijonov funtov živega srebra. Dal mu je pooblastila da to živo srebro proda.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} V zadnjih dneh Ilirije je bil rudnik z odlokom z dne 27. septembra 1813 prenesen pod upravo Legije časti, ki je prevzela premoženje reda treh zlatih run. Gallois je bil tako podrejen grofu Lacépèdu, takratnemu velikemu kanclerju in zakladniku Legije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Kar zadeva dejansko proizvodnjo v teh letih je znanih zelo malo podatkov, saj so bili arhivski dokumenti Idrije večinoma administrativne narave; gradivo naj bi bilo ob umiku leta 1813 odpeljano in se je domnevno izgubilo. [[Antoine-Marie Héron de Villefosse|Héron de Villefosse]] je v delu ''La richesse minérale'' (1822) navedel, da je proizvodnja leta 1812 znašala 4.832 dunajskih centov živega srebra, leta 1813 pa pribl. 5.000 dunajskih centov, ter da je bilo zaposlenih 750 rudarjev in 310 gozdarjev. [[Peter Hicinger]] je na podlagi ustnega izročila poročal, da je bila proizvodnja v teh letih celo višja, do 12.000 dunajskih centov letno, kar kaže, da naj bi prekomerno izkoriščali rudnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} V statistiki, ki jo je Gallois poslal Laumondu in je zajemala prvih osem mesecev leta 1813, so prihodki pridobljeni iz kreditov, odprtih pri državnem skladu (''domaine extraordinaire''), znašali 400.000 frankov, odhodki 452.864,90 frankov, vrednost proizvodov, izročenih državnemu skladu, pa 1.237.953,93 frankov. Čisti dobiček je znašal 783.089,84 frankov. Delavcem, upokojencem in zaposlenim je bilo še dolgovano 71.303,28 frankov; zaloge v skladišču so bile ocenjene na 231.309,90 frankov. Po odbitku dolgov se je izguba zaradi proizvodov, ki so ostali pri Avstrijcih, zmanjšala na 160.006,62 frankov. Neposlana je ostala predvsem proizvodnja druge polovice avgusta in septembra. Na zalogi so bili še žito in druge oskrbovalne dobrine v vrednosti 128.940,23 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} Kljub tem izgubam je osem mesecev poslovanja izkazovalo dobiček, ki je presegal 800.000 frankov, ocenjenih za celotno leto. Vendar je bil, kljub Napoleonovemu posebnemu interesu za rudnik, predvsem zaradi celinske zapore, finančni rezultat Idrije le navidezno aktiven, dejansko pa pasiven, saj je šlo predvsem za prerazporeditev izgub.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} V zadnjih dneh so se za umik pričeli nemudoma. Gallois je 28. septembra odredil odpošiljanje 444 dunajskih centov živega srebra in 110 centov cinobra v Gorico (minerali so ostali v Idriji), 29. septembra pa je rudnik zapustil skupaj z uradniki in arhivom ter odšel proti [[Treviso|Trevižu]]. Kljub temu je bilo skoraj dva milijona vrednosti proizvodov rešeno in prepeljano v Benetke po zaslugi konzula Seguierja iz Trsta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} 1. oktobra so Idrijo ponovno zasedli Avstrijci. Našli so material v vrednosti 113.483 goldinarjev, ob neporavnanih obveznostih v višini 26.409 goldinarjev. Pomanjkanje žita je povzročilo, da sta v prvih štirih mesecih ponovne avstrijske uprave v Idriji vladala lakota in bolezen; nato se je stanje postopoma izboljšalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Po odpravi glavne ovire – celinske zapore – je rudnik ponovno zaživel. Leta 1814 je avstrijski veleposlanik v Londonu, [[Maximilian von Merveldt|grof Merveldt]], poročal, da za Idrijo ni nevarne konkurence med rudniki živega srebra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} ===== Rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem ===== V razvoju koroških državnih svinčenih rudnikov se je izmenjalo več obdobij. Do pomladi 1810 se ilirska uprava z njimi ni resneje ukvarjala, kar je povzročilo zaostanke pri plačah delavcev. Nato jih je obdavčila na podlagi avstrijskih privilegiranih ocen, ki so bile po spremembi režima neustrezne. Sledila je kriza, zaradi česar je prodaja skoraj zastala, obrati pa so bili ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev. Ilirska vlada ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, zato so bili rudniki in metalurški obrati preneseni pod državni sklad ki je zagotavljal financiranje in odkup proizvodnje. Nazadnje so te napake prepoznali. Izredna pomoč je poravnala zaostale dolgove, rudnike in metalurške obrate na Koroškem pa so zaupali izrednemu domeniju, ki je imel dovolj sredstev za njihovo obratovanje. Izredni domenij in vojni minister sta morala odkupovati njihove proizvode, ker drugih kupcev ni bilo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Zasebni železovi rudniki na Kranjskem so trpeli zaradi iste najhujše težave, pomanjkanja trgov, poleg tega pa niso mogli računati niti na toliko pomoči kot državni in so zato večinoma prenehali delovati. Pri metalurgiji je bilo drugače: državne in zasebne obrate je bremenilo pomanjkanje surovin, zlasti bakra in surovega železa. Stanje so še poslabšali stranski vzroki, kot so upravne napake, podražitev lesa, združevanje špekulantov itd.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Za prvo obdobje imamo le nekaj naključnih in začasnih ukrepov. Prvi je že omenjeni Dauchyjev odlok z dne 6. decembra 1809: izvoz svinca, železa itd. je bil v Avstriji prepovedan, v Italiji pa dovoljen. Avstrijska vlada pa je kmalu prepovedala uvoz surovega železa iz Spodnje Koroške v Zgornjo Koroško, kar je pozneje imelo zelo neugodne posledice. 2. februarja 1810 je intendant Moussaye na prošnjo Pretnerja, ki je bil upravitelj rudnika v Plajberku, odobril 40 % zvišanje plač od 1. januarja dalje, ki naj bi se krilo iz prihodkov od prodaje, ki jo je tudi dovolil. Ker je v Plajberku primanjkovalo denarja, je 28. marca poslal 3.000 goldinarjev in napovedal še 4.000 za naslednji dan, vse v bančnih bonih, ter prenesel Dauchyjevo obljubo, da bo aprilsko plačilo izplačano v gotovini po tečaju pred letom 1806. Rabelj je bil prevzet v ilirsko posest 23. marca. Njegova uprava je bila dobila plačilo v višini 11.547 goldinarjev, katerega povračilo je ilirska vlada zahtevala do 29. decembra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Rudnik Plajberk, med [[Drava|Dravo]] in [[Zilja|Ziljo]], rudnik svinca in kalamina je bil v eni petini v državni lasti in v štirih petinah v lasti delničarjev. Veljal je za enega izmed pomembnejših rudnik svinca v Evropi. Imel je 36 talilnih peči in letno proizvodnjo 34.000 dunajskih centov svinca (po 56 kg), od katerih je 6.000 pripadalo državi, 28.000 pa delničarjem. Na ta delež je država pobirala še 7,5 % v naturi oz. 2.100 centov, tako da je delničarjem ostalo 25.900 centov. Cena centa svinca je takrat znašala od 18 do 20 goldinarjev, v povprečju 19; stroški proizvodnje in uprave so znašali 13 do 14 goldinarjev, zato je dobiček znašal pribl. 5 goldinarjev na cent. Skupna vrednost proizvodnje je bila 646.000 goldinarjev oz. 1.666.680 frankov; državni dobiček pa 76.200 goldinarjev oz. 196.596 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Pri kalaminu je letna proizvodnja znašala 5.000 centov in je bila rezervirana za državo, ki ga je odkupovala po 1 goldinar in 15 krajcarjev (proizvodna cena), nato pa ga je po isti ceni prodajala cesarskim cinkovim talilnicam. Vendar je bil tukajšnji kalamin slabše kakovosti kot tisti iz Jauckna ali Rablja, saj je vseboval nekaj svinca, kar je poslabšalo kakovost medenine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Rudnik je imel tudi gozdove, ki so bili deloma že izkrčeni, les pa je pridobival predvsem iz treh sečnj. V njem je delalo 1.500 delavcev, od katerih je bilo 300 zaposlenih neposredno pri državi. Upravo so sestavljali štirje člani, med njimi direktor Pretner, ki ga Gallois opisuje kot inteligentnega in zelo delavnega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Skupna vrednost obrata je bila ocenjena na 2.000.000 frankov, pripravljalna dela, potrebna za izkoriščanje, pa so zahtevala 12.000 goldinarjev mesečno. Avgusta 1810 pa so bila ta dela opuščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Cinkarna v Jaucknu in cinkarne v Greifenburgu, Großkirchheimu in Lainachu so bile združene pod eno upravo. Jaucken, na levem bregu Drave, je bil v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek pa je pripadal državi. Rudnik je imel dve peči in je letno proizvedel od 900 do 1.000 centov kalamina.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Zaposloval je 26 do 29 delavcev ter enega mojstra. Rudnik sam ni ustvarjal dejanskega dohodka; dobiček je izviral iz cinka v topilnici. S pomočjo kalamina (cinkovega oksida) in rdečega bakra so izdelovali medenino oz. rumeni baker po novem postopku, ki so ga v večjem obsegu prvič uporabili v Greifenburgu in s katerim so kalamin neposredno reducirali v cink. Ta cink je veljal za čistejšega od angleškega. Izumitelj je bil Dillinger, ki je bil tedaj rudarski svetnik pri Dvorni zbornici na Dunaju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Greifenburg v [[Dravska dolina v Avstriji|Dravski dolini]] je imel dve topilnici s 18 pečmi, ki sta letno porabili do 12.000 centov kalamina in proizvedli 4.000 centov cinka, torej 33 %. Toda Plajberk, Rabelj in Jaucken skupaj so tedaj letno proizvajali le 9.000 centov. Za les je topilnica sklenila tri pogodbe z različnimi lastniki. Zaposlovala je 112 delavcev, uprava je štela tri člane, direktor pa je bil Bohr.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Großkirchheim, ustanovljen leta 1798 in ležeč blizu konca doline Mölltal, je imel topilnico s šestimi pečmi. Največja poraba je bila leta 1805, ko je znašala 5.600 centov kalamina in 1.458 centov cinka. Les je večinoma prihajal iz cesarskih gozdov. Großkirchheim je zaposloval 71 delavcev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Lainach, prav tako v Mölltalu, blizu obervellahških bakrenih rudnikov, je bil ustanovljen tri leta prej in še ni bil dokončan. Imel je dve dokončani peči in dve v gradnji. Lahko bi porabil 1.000 centov kalamina in 300 centov cinka, vendar bi bilo treba peči dokončati. Imel je 39 uslužbencev in delavcev. Okoliški gozdovi so pripadali državi in so bili v najemu pri grofu Theodoru Batthyányju, lastniku obervellahških bakrenih rudnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Te tri topilnice so skupaj imele 26 peči, porabile 18.000 centov kalamina in 5.800 centov cinka ter zaposlovale 222 uslužbencev in delavcev. Letna proizvodnja kalamina v rudnikih je znašala 9.000 centov (Plajberk 5.000; Rajbelj 3.000; Jaucken 1.000), zato ni zadoščala za potrebe topilnic.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Dobiček je pri vsakem centu cinka znašal 8 goldinarjev (proizvodna cena od 27 do 28 goldinarjev, prodajna od 35 do 36 goldinarjev); pri 3.000 centih to pomeni 24.000 goldinarjev oz. 61.920 frankov. Ob odštetju povprečja desetletnega dela je to dalo 15.860 goldinarjev oz. 40.919 frankov, kar ustreza čistemu dobičku 8.140 goldinarjev oz. 21.000 frankov. Gallois je ocenil, da je bila edina pomanjkljivost tega postopka precejšnja poraba goriva. Großkirchheim je bil bolj oddaljen od rudnikov, vendar je bil tam les cenejši; Lainach pa je bil najugodnejše umeščen glede stroškov dela in lesa.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Rudnik svinca in kalamina v Rablju, v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], se je nahajal na visoki nadmorski višini. S tem je bil izpostavljen hladnim deževjem in snegu, tako da je poletje trajalo le približno 15 dni. Vlada je izkoriščala le en žilni sloj, ki je veljal za neizčrpen ter za najbolje urejen in najpomembnejši v Evropi. Prisotnih je bilo tudi več nahajališč [[Galenit|galenita]] ([[Svinčev(II) sulfid|svinčevega]] [[Svinčev(II) sulfid|disulfida]]).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Druge dele rudnika so izkoriščali tudi Cyprien Strugel, posestnik iz Trbiža, in Maggauer, vendar je bil notranji del rudnika zapostavljen. Ker se je bogata žila poglabljala, je bilo izkoriščanje treba nadaljevati s jaški. Spodnja raven je že zahtevala črpanje vode s pomočjo ročnih črpalk; bila bi potrebna namestitev stroja za zmanjšanje stroškov. Rudnik je imel talilnico s 7 peči in 3 kovačnice. Uprava je štela 7 uslužbencev (direktor je bil Hübner), delalo pa je 434 delavcev. Delavci so bili deloma iz Goriške in Benečije, živeli so v okolici brez družin; domov so odhajali v soboto popoldne in se vračali v ponedeljek zvečer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Ruda v Rajblju je bila močno pomešana z blendom in apnenčasto jalovino, kar je oteževalo separacijo in zahtevalo večjo porabo lesa. Letna proizvodnja je znašala 6.000 centov svinca in 3.000 centov kalamina. Cent svinca je bil vreden 18 goldinarjev, cent kalamina (v štirih vrstah) pa v povprečju 3 goldinarje. Po obrčanu proizvodnih stroškov v višini 101.000 goldinarjev oz. 260.580 frankov je ostal dobiček 16.000 goldinarjev oz. 41.280 frankov, kar je bilo približno polovico manj kot v Plajberku, kar kaže, da je bil Rajbelj slabše umeščen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Topilnica in cesarska medeninasta manufaktura v [[Lienz|Lienzu]] sta bili v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek je pripadal državi. Obrat je vseboval topilnico, valjarno ter tri žičarne in je zaposloval 96 delavcev. Letno je porabil 1.000 centov bakra in 1.200 centov kalamina ter proizvedel 1.320 centov medenine in 200 centov odpadkov in ostankov. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 84.640 goldinarjev oz. 181.971 frankov, stroški 147.840 goldinarjev{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} oz. 317.856 frankov, dobiček pa le 7.920 goldinarjev oz. 17.028 frankov, kar pomeni približno 6 goldinarjev na cent medenine. Lienz je bil glede na vložena sredstva razmeroma skromno donosen in se je lahko vzdrževal le z državno podporo ter povezavo z drugimi produktivnejšimi državnimi obrati. Dela so bila avgusta 1810 ustavljena; za šestmesečno proizvodnjo je bil potreben zalog bakra v količini 400 do 500 centov. Leta 1808 je manufaktura proizvedla 84 centov medeninastih izdelkov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Gallois je predlagal združitev šestih velikih obratov (Plajberk, Rajbelj, Greifenburg z Jaucknom, Großkirchheim, Lainach in Lienz) pod eno upravo. Ta bi omogočila preživetje pribl. 2.300 delavcev ter zagotovila oskrbo Lienza z bakrom v zameno, saj je Nemčija potrebovala svinec. Kasneje bi Lienz lahko izkoriščal tudi bakrene rudnike v Trgovi, v Vojaški krajini.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Poleg teh večjih državnih obratov je bilo v Zgornji Koroški še veliko manjših rudnikov v zasebni lasti. Med njimi so že omenjeni: zlato v Großkirchheimu, svinec v Rublachu, galun v Greifenburgu, marmor v Vrbi, železo v Kremsbrücku, Eisenstrattenu, Muti in Pontabelju, svinčevo-srebrna ruda v Paternionu, baker v Fragantu in Kerschdorfu, živo srebro v Döllachu in Reichenauu ter antimon in arzen v Lasingbergu. Ti rudniki so imeli 56 peči, skupaj z obrati pa jih je bilo 96; od teh jih je bilo leta 1809 27 neaktivnih. Kovačnice so bile dobro oskrbljene z lesom, vendar so morale surovo železo uvažati iz okrožja Celovec, saj okrožje Beljak za to ni zadostovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Generalni intendant je 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga, z javnim oglasom v Uradnem telegrafu v Trstu in Celovcu. Na prodajo, ki je bila razpisana za 15. februar, pa se ni nihče prijavil, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Delavci so že želeli zapustiti rudnike in oditi v Avstrijo. Intendant Koroške Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so živeli iz dneva v dan in pogosto kupovali na kredit, da bi plačevali ob koncu meseca. Zaradi vojne je delo več mesecev mirovalo, kar je povzročilo dodatno zadolževanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} ===== Druga{{Efn|izvzemši Idrijo}} rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem ===== Skupina rudnikov in obratov v Kranjski je kazala precej drugačno podobo. Sestavljalo jo je 26 obratov, ki so bili vsi v zasebni lasti, predvsem barona Zoisa, [[Leopold Ruard|Leopolda Ruarda]] in [[Turjaški|Turjaškega]] kneza, poleg tega pa je vključevala tudi državni rudnik rjavega premoga v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. Med zasebnimi obrati je bilo 10 železovih rudnikov: v Javorniku, [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], [[Sava, Litija|Savi]], [[Pasjek|Pasjeku]], Dvoru, [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniški Bistrici]], [[Železniki|Železnikih]], [[Kropa|Kropi]], [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Osem fužin je delovalo v Beli peči–[[Bela Peč, Trbiž|Fužinah]], [[Tržič|Tržiču]], [[Retnje|Retnjem]] in Gornji Kokri. V Tržiču je bila tudi orodjarna. Poleg tega so bile tri svinčene mine v Radečah, Savi in [[Rudnik Knapovže|Knapovžah]] ter štiri rudniki rjavega premoga v Zagorju in pri Goleku pri Mirni. Ti obrati so zaposlovali 4.367 delavcev. Vrednost prodaje je znašala 426.956 goldinarjev oz. 1.122.895 frankov, stroški proizvodnje 414.775 goldinarjev oz. 1.090.858 frankov, čisti dobiček pa 12.181 goldinarjev oz. 32.037 frankov. Proizvajali so predvsem jeklo, železne palice, žeblje, kose in sekire.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Državni rudnik v Zagorju je letno proizvedel 30.000 centov premoga. Tamkajšnja tovarna, ustanovljena za oskrbo Idrije z ustreznimi posodami, pa je leta 1808 prodala premog, steklo, opeko, železo itd., v vrednosti 99.629 goldinarjev, medtem ko so stroški znašali 93.621 goldinarjev, dobiček pa 6.008 goldinarjev oz. 13.129 frankov. V obratu je bilo zaposlenih 60 delavcev in 13 uslužbencev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} K tem kranjskim rudnikom je treba dodati še istrske rudnike rjavega premoga v [[Krapan|Krapanu]] in v gozdu v Lipici, ki so pripadali rafineriji sladkorja v Reki, ter v civilni Hrvaški rudnik bakra v Samoboru (v zasebni lasti, ki pa je bil takrat že opuščen). Ilirska vlada je komaj začela spoznavati svoje rudnike, ko so se že v začetku leta 1811 pojavile težave. Prva med njimi, podobno kot v Idriji, so bili zaostanki pri plačilih, pri čemer je najšibkejši rudnik Rabelj trpel prvi. Generalni intendant je zato 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga. Prodaja naj bi potekala v Trstu in Celovcu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Vlada je najprej poskušala zagotoviti denar prek prodaje zalog. Toda na prodajo, razpisano za 15. februar, ni prišel nihče, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval. Delavci so že hoteli zapustiti delo in oditi v Avstrijo. Koroški intendant Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so se komaj preživljali in večinoma kupovali na kredit, da so lahko poravnali dolgove ob koncu meseca. Zaradi vojne je bilo delo več mesecev prekinjeno, zato so se morali še dodatno zadolžiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Izgube so utrpeli tudi devalvacije valute. Dobavitelji so zdaj dostavljali le še ob predplačilih. Tako jim ni preostalo drugega kot izselitev ali pa smrt na kraju samem. Peticijo sta podprla tudi Gallois in njihov direktor Hübner. Cena svinca je bila tedaj pri prodaji 14 goldinarjev, Hübner pa je trdil, da bi bilo pri prodaji na drobno mogoče doseči 15 do 16 goldinarjev. Wilcher je zato predlagal, naj se direktorjema v Rablju in Plajberku dovoli prodaja na drobno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Sledil je rudnik v Plajberku. Že 12. marca je Gallois pripravil poročilo o zaskrbljujočem položaju državnih svinčevih rudnikov na Zgornjem Koroškem, v katerem je pojasnil vzroke njihovega nazadovanja in predlagal ukrepe za obnovitev nekdanje uspešnosti. Pod avstrijsko upravo je država odkupovala celotno proizvodnjo svinca in jo pošiljala na Dunaj. Sama je določala odkupno ceno tako, da so rudniki poslovali z dobičkom, hkrati pa je prevzemala tudi prodajo presežkov nad vojaškimi potrebami. V vojnih časih je celo prepovedovala zasebno trgovino s svincem, zato cena nikoli ni padla pod njegovo dejansko vrednost.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Po priključitvi Iliriji so bili državni rudniki prvič prepuščeni tržnim razmeram. Cena svinca je padla z 20 na 13 goldinarjev za cent, medtem ko so proizvodni stroški znašali 15 goldinarjev.{{Efn|To je pomenilo izgubo dveh goldinarjev na vsak proizvedeni cent}} Zasebni lastniki so bili prisiljeni – tako kot država – prodajati po tej ceni, da bi lahko poravnali zaostale plače delavcev. Več zasebnih rudarskih podjetij je že odpuščalo delavce. Ti niso v državnih rudnikih prejeli plačila že tri mesece in so načrtovali zapustiti delo. Nekateri so odšli v druge dežele Avstrijskega cesarstva in [[Renska zveza|Renske zveze]]. Gallois je menil, da bi bilo mogoče propadanje teh dveh rudnikov ustaviti le z vrnitvijo k nekdanjemu avstrijskemu sistemu: državi bi bilo treba ponovno zagotoviti nadzor nad odkupom in prodajo svinca in s tem njegovo stabilno ceno. Predlagal je ustanovitev osrednjega državnega skladišča, iz katerega bi se svinec prodajal naprej, rudniki pa bi bili za svoje dobave sproti plačani.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Za lokacijo takega skladišča je predlagal [[Savona (pokrajina)|Savono]], saj so nove ceste olajšale promet, pristanišče je omogočalo pomorski izvoz, bližina [[Aleksandrija|Aleksandrije]] pa je odpirala pomembne trgovske priložnosti. Po njegovem mnenju bi tamkajšnje številne lončarske delavnice same odkupile za okoli 100.000 frankov svinca, preostanek proizvodnje pa bi bilo mogoče prodati v [[Genova|Genovo]], [[Marseille]], [[Nica|Nico]] in [[Toulon]]{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} za potrebe vojne proti Španiji. Po Galloisovem mnenju državi sploh ne bi bilo treba odkupovati celotne proizvodnje; že odkup polovice svinca bi zadostoval za stabilizacijo tržne cene. Opozarjal pa je, da bodo brez takšnega ukrepa rudniki v največ šestih mesecih propadli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} == Statistika == Odstop Ilirije Napoleonu je povzročil več statističnih podatkov o njej. Marmont, ki je postal njihov prvi guverner, je takoj zahteval informacije od [[Janez Filip Cobenzl|Janeza Filipa grofa Kobencla]]. Cobenzl mu je poslal kratek spis, v katerem se je opravičil, da ne ve več, kot je oktobra 1809 obvestil Napoleona. Avstrija je naročila statistično raziskavo svojih odstopljenih provinc, Bergk pa je statistične podatke objavil v svojih Betrachtungen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Francoski uradnik, revizor Hautefort, je sestavil zelo podroben Statistični esej o Ilirskih provincah (''Essai de statistique sur les Provinces Illyriennes''), vendar kaže, da je bil narejen brez neposrednega poznavanja regije, zgolj z zbiranjem tiskanih dokumentov. Kasneje sta Demiani in Woltersdorf objavila svoji statistični deli o Iliriji, vendar Woltersdorfovo delo trpi zaradi iste pomanjkljivosti kot Hautefortovo. Nazadnje je Toussaint, šef policije v Iliriji, sestavil kratko statistično poročilo o Kranjskem, A. Gallien pa v Zadru spomine o Dalmaciji. Po teh statistikah je bila skupna površina Ilirije 54.998 km², od tega tretjino neobdelane zemlje. Prebivalstvo Ilirije je štelo nekaj več kot milijon in pol prebivalcev, sestavljeno iz več narodnosti: Slovenci na Koroškem, Kranjskem, Goriški, Istri; Nemci na Koroškem in Kranjskem; Italijani v Goriški, Istri, Dalmaciji; Hrvati v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in na obeh Hrvaških.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Za čas Ilirskih provinc ni mogoče pričakovati statističnih podatkov o različnih narodnostih; obstaja pa statistični podatki o verski opredelitvi, z dne 20. marca 1813 z naslednjimi številkami: [[katoličani]] 1.312.955, [[pravoslavci]] 224.418, [[Protestantizem|protestanti]] 15.785, reformirani 206, [[Judje]] 2.736; skupno je bilo preštetih 1.556.000 ljudi. Ker je v teh državah narodnost običajno sovpadala z versko pripadnostjo, lahko domnevamo, da je katoličanstvo pomenilo [[Slovenci|Slovenca]], [[Hrvati|Hrvata]] in [[Italijani|Italijana]]; luterani in reformirani [[Nemci|Nemca]]; pravoslavni [[Grki|Grka]] in [[Srbi|Srba]]. Večino prebivalstva so sestavljali Slovenci in Hrvati, manjšino Nemci in Italijani. Že v Iliriji so bile jezikovne razlike boleče očitne v upravi, začenjalo se je narodno prebujenje in država je bila daleč od narodne ali etnične enotnosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} Tudi ustava in uprava teh provinc sta bili precej raznoliki; Nekatere, kot so Koroška, ​​Kranjska in avstrijska Istra, so imele avstrijski sistem; druge, kot sta civilna Hrvaška in Reka, ogrski sistem; v nekdanji beneški Istri je bil to italijanski sistem; v Dalmaciji in Dubrovniku francoski sistem; in nazadnje je bila vojaška Hrvaška pod vojaško upravo. Ilirija torej tudi ni predstavljala politične enote. Že samo ime Ilirija je bilo zgodovinski ostanek: spominjalo je na [[Iliri|Ilire]] iz antike, prve prebivalce teh provinc, in poudarjalo identiteto ozemlja. Po razlagi [[Melita Pivec Stele|Melite Pivec Stele]] je tako ustvarjalo lažno enotnost. To so poskušali izkoristiti tudi za politične koristi, da bi Ilirijo spremenili v središče privlačnosti za vse južne Slovane. Ker te Ilirske province niso imele geografske, gospodarske, politične ali narodne enotnosti, so bile resnično nekoherenten konglomerat, ustvarjen izključno po Napoleonovi volji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} == Uprava == Za finančno organizacijo provinc je bil, z odredbo z dne 21. oktobra 1809{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} zadolžen [[Hue-Jacques-Édouard Dauchy]]. [[Nicolas François, grof Mollien|Mollien]] je v svojih ''Spominih'' zapisal, kako je Napoleon želel, da se ta organizacija izvede. Nameraval je, da bi bila dobro urejena, z enakomerno porazdeljenimi in enotnimi davki po vsej državi, z enakimi stopnjami, enakimi pravili itd. Verjel je, da osvojena provinca ne bi smela obžalovati svojih nekdanjih gospodarjev, ki je niso zaščitili. In »Ilirija je res brez truda kmalu pokazala videz nekdanjega francoskega oddelka v svoji upravi in ​​celo v svoji zakonodaji, metamorfoza pa je bila že precej napredovala do Napoleonove vrnitve v Francijo, ki je precej tesno sledila njegovemu münchenskemu pismu.« To je bila zelo dolgoročna sodba. Dejansko sploh niso šle tako hitro in francoski videz Ilirskih provinc je bil sprva le zunanji; potem pa je bilo res vse videti podobno, celo plakete postilionov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Prva začasna organizacija je Ilirske province razdelila na 10 intendancij, vendar je delno še vedno dopuščala, da avstrijski zakoni ostanejo v veljavi. V tem obdobju so intendanti vrnili številne dokumente z opombo: "obravnavati je treba po zakonih in običajih države." Iz tega sobivanja avstrijskih in francoskih upravnih oblik sta se neizogibno pojavili zmeda in konflikti. O tej temi imamo zabavno pismo tržaškega intendanta Arnaulta, naslovljeno 12. oktobra 1810 na njegovega strica, grofa Regnaulta, ki opisuje kaos: uprava je vsebovala mešanico avstrijskega in francoskega sistema; uvedeni so bili neposredni davki tam, kjer prej niso obstajali; [[fevdalizem]] je bil ''de iure'' odpravljen, vendar so pravice zemljiških gospodov še vedno obstajale; carina je bila najbolj pomanjkljiv del uprave in bo vodila v propad trgovine; finance so v obupnem stanju; plače vojakov zamujajo več mesecev; niti zaposleni niti [[Upokojitev|upokojenci]] niso prejeli dohodkov že osem mesecev; Pri dobaviteljih so nastali precejšnji dolgovi in ​​v tej opustošeni državi se je treba zateči k prisilnim posojilom, ki le začasno odpravljajo popolno pomanjkanje sredstev in popolnoma uničujejo zaupanje. Šele ko bo uprava enotna in redna, bo obstajal [[proračun]]."{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Arnault se je pritožil, da so intendanti deležni kritik zaradi svoje starosti, saj je bila večina zelo mladih revizorjev. Glede te zadnje točke je Napoleon že 17. julija pisal Clarku, da je v Iliriji preveč revizorjev, da bi moral Marmont odpustiti polovico in da bi lahko za upravo postavili domače ljudi. Ti prvi intendanti so bili kasneje dejansko delno zamenjani; toda tudi med njihovimi nasledniki so bili domačini (zelo) redki.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V tem poskusnem obdobju se je pripravljala končna organizacija, vendar je ilirska delegacija, ki je bila spomladi 1811 na Marmontovo pobudo poslana v Pariz, imela nanjo malo vpliva. Ko je bil Napoleon obveščen o prihodu teh delegatov, je [[Michel Gaudin, duc de Gaëte|Gaudina]] prosil, naj pojasni njihova pooblastila, njihov namen, kdo jih je imenoval, njihove želje in njihovo vlogo. To kaže, da je bila pomembna vloga, ki so jim jo včasih pripisovali, zgolj simbolična, razen delegatov Vojaške Hrvaške. Odlok z dne 15. aprila 1811 je vzpostavil enotno in redno upravo. Število intendancij se je zmanjšalo. Ilirske province so zdaj obsegale šest civilnih provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, Civilno Hrvaško, Dalmacijo in Dubrovnik ter eno vojaško provinco: Vojaško Hrvaško. Po napeti debati med Marmontom in generalom [[Antoine-François Andréossy|Andreossyjem]] v Parizu je zadnja provinca ohranila svoj prvotni sistem zadrug in je večinoma veljala za tuje ozemlje. Njen poveljnik je bil nameščen v [[Karlovec|Karlovcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} Kranjska je štela tri okrožja: Ljubljana, Novo mesto in Postojna, z enaindvajsetimi okraji in 370.340 prebivalci; Koroška dve okrožji: Beljak in Lienz, z enajstimi okraji in 136.895 prebivalci; Istra štiri okrožja: Rovinj, Koper, Gorica in Trst, s sedemnajstimi okraji in 242.683 prebivalci; Civilna Hrvaška tri okrožja: Karlovac, Rijeka in Senj, z devetnajstimi okraji in 204.944 prebivalci; Dalmacija pet okrožij: Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska, s sedemnajstimi okraji in 217.450 prebivalci; Dubrovnik tri okrožja: Dubrovnik, Kotor in Korčula, z desetimi okraji in 69.054 prebivalci.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V prestolnicah provinc (v Ljubljani, Beljaku, Trstu, Karlovcu, Zadru in Dubrovniku) je bilo šest intendantov s pooblastili prefekta, v središčih okrožij pa poddelegati s pooblastili podprefekta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Nekatere manjše spremembe so bile uvedene še po 15. aprilu 1811: z odlokom iz 18. septembra 1811 je bil okraj Pazin (nekdanja avstrijska Istra), ki je spadal k Civilni Hrvaški, priključen Istri, tako da je bila ponovno vzpostavljena v svojih naravnih mejah; odlok z dne 16. januarja 1812 je prenesel sedež poddelegacije iz Senja v [[Mali Lošinj]]. 10. januarja 1813 je bila odrejena ustanovitev četrtega okrožja na Kranjskem, in sicer [[Kranj|Kranja]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} V Ljubljani je prebival generalni guverner, ki je skupaj z generalnim intendantom financ in generalnim komisarjem za pravosodje tvoril »mali svet«. Ta ilirska vlada se je odlikovala po dobrem sodelovanju članov malega sveta ter civilnih in vojaških oblasti nasploh; če je med generalnim guvernerjem Marmontom in generalnim intendantom Dauchyjem obstajalo določeno rivalstvo, ga med njunima naslednikoma na istih položajih Bertrandom in [[Christophe de Chabrol de Crouzol|Chabrolom]], ne poznamo. 1 novembra 1811 je bil v Iliriji uveden kazenski zakonik; 1. januarja 1812 so začeli veljati vsi francoski zakoni, ki so se uporabljali do 1. avgusta 1814. Od tedaj je bila Ilirija podrejena enotni zakonodaji in upravi Francoskega cesarstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Obstaja velika razlika med obdobjem pred aprilom 1811 in tistim po tem datumu. V prvem gre za še neustaljen, a prožen sistem, ki se prilagaja zahtevam posameznih provinc. Drugo obdobje je strogo unifikacijsko in skladnost s francoskimi zakoni postane popolna. Toda kljub videzu popolne organiziranosti se je uprava slabšala, medtem ko je na začetku, pod vodstvom Marmonta, upravni aparat še razmeroma dobro deloval. Kljub temu dejanska centralizacija v Iliriji ni bila nikoli popolna. Čeprav obstaja precej podobnosti med uvajanjem francoskega sistema v [[Kraljevina Vestfalija|Kraljevini Vestfaliji]] ali v [[Veliko vojvodstvo Berg|Velikem vojvodstvu Berg]] ter v Iliriji, je tisto,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} kar morda razlikuje Ilirijo od drugih je razmeroma večja samostojnost njene vlade, ki je bila posledica velike oddaljenosti od središča cesarstva. Ta vlada je morala, čeprav nerada, dopuščati in potrjevati prilagoditve posebnim razmeram dežele, ki so bile precej drugačne od drugih in ki je hkrati mejila na zahodno in vzhodno Evropo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Prvo obdobje lahko poimenujemo po Marmontu, medtem ko Dauchy in [[Godefroy Redon de Belleville|Belleville]] ostajata bolj v ozadju. Za drugo obdobje pa bomo nasprotno navedli ime generalnega intendanta, tj. Christophe de Chabrol de Crouzol, generalni guvernerji Bertrand, Junot in zlasti Joseph Fouché imajo manjši pomen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Razlika v osebni vrednosti teh osebnosti ni edini razlog za to spremembo; ta odraža tudi spremembo upravnih usmeritev, kolikor ustreza novi glavni nalogi, dodeljeni Ilirskim provincam. Generalni intendant je bil dejansko gospodar celotne uprave; dopisoval si je s konzuli v Bosni in Albaniji –, če je imel generalni guverner oblast podkralja, je imel generalni intendant oblast ministra. Marmontova uprava je imela velike obzore in obsežne načrte, Bertrandova pa je stremela predvsem k varčnosti; vendar sta si bili podobni v eni točki: ne ena ne druga nista imeli dovolj denarja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Kljub temu smo Ilirske province dolžni napoleonskemu [[Etatizem|etatizmu]]{{Efn|če smemo uporabiti ta na videz anahronističen izraz{{sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}}} v Iliriji za upravna poročila, ki so z gospodarskega vidika – torej z našega – bogata po vsebini. Ob njihovem prebiranju dobimo vtis, da je bila večina višjih francoskih upravnih uradnikov dobrih, nekateri celo odlični. Zapisi, ki jih je Auguste de Marmont pustil svojemu nasledniku Henri-Gatien Bertrand o upravnem osebju, ter zelo zanimive opombe agenta tajne policije Pellenc o vseh pomembnejših osebnostih v Iliriji, dajejo enak vtis.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Intendanti so si trudili olajšati stiske dežele. Takšne poskuse lahko opazimo pri de la Moussaye, de Contades in drugih, predvsem pa pri generalnem intendantu Chabrolu, izvrstnem upravniku, posebej iznajdljivem pri iskanju finančnih sredstev. Napačen pa je bil sistem, ki je spodkopaval njihova prizadevanja, predvsem celinski sistem; vendar si ga kot dobri upravniki niso upali napasti in so rešitve iskali drugje, ki se danes kažejo le kot blažilni ukrepi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} === Glavno osebje uprave === * generalni guvernerji: [[Auguste de Marmont]], [[Henri Gatien Bertrand|Henri]] [[Henri Gatien Bertrand|Gatien Bertrand]], [[Jean Andoche Junot|Jean]] [[Jean Andoche Junot|Andoche Junot]], [[Joseph Fourier|Joseph Fouché]]; * generalni intendanti: [[Jean Baptiste Dauchy|Jean]] [[Jean Baptiste Dauchy|Baptiste Dauchy]], [[Charles Godefroy Redon de Belleville]], [[Christophe de Chabrol de Crouzol]]; * intendanti Kranjske: Fargues, Baselli, de la Moussaye, des Mallets; * Koroške: de la Moussaye, Wilcher, de Charnage; * Istre: Arnault, baron Calafati; * Civilne Hrvaške: Lettardi, de Vienney, Georgi grof Savin, de Contades; * Dalmacije: de la Bergerie; * Dubrovnika: G. D. Garagnin, des Mallets, de Lareinty.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Med osebami v upravi v Franciji, ki so aktivno sodelovale in jih pogosto srečevamo v korespondenci ilirske vlade, je treba omeniti: [[Jean-Baptiste de Champagny]] in [[Hugues-Bernard Maret]], ministra za zunanje zadeve; [[Henri Jacques Guillaume Clarke]] in [[Jean-Girard Lacuée|Jean Girard Lacuée]], ministra za vojno in vojaško upravo; [[Nicolas François Mollien]], minister za zakladnico; [[Jean-Pierre de Montalivet]], minister za notranje zadeve; [[Collin de Sussy]], minister za manufakture in trgovino; [[Martin-Michel-Charles Gaudin]], minister za finance. Tem je treba dodati še: [[Auguste de La Tour-Maubourg]], francoskega veleposlanika v Carigradu; Otto, francoskega veleposlanika na Dunaju; ter kneza [[Klemens von Schwarzenberg]], avstrijskega veleposlanika v Parizu;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} [[Klemens von Metternich]], leta 1810 izredni odposlanec v Parizu; ter konzuli, zlasti Ségur v Trstu in David v [[Travnik (mesto)|Travniku]]. Imena, kot so Blanchard, načelnik cest in mostov v Iliriji, Gallois, načelnik rudnikov, d’Étilly, direktor pošt itd., so manj znana; vendar so njihova dela imela več trajnosti kot dela bolj slavnih osebnosti. Tak je bil upravni okvir, tak je bil instrument, s katerim se je Napoleon v Iliriji posluževal za uresničevanje svojih gospodarsko-političnih ukrepov, ki so skoraj izključno določali potek gospodarskega življenja Ilirske province. Prvi med njimi so bili tisti, ki jih je narekovala rešitev denarnega vprašanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} === Carinska ureditev === Avstrija se je že leta 1805 držala celinskega sistema; zato bi lahko mislili, da se stanje Ilirije v tem pogledu ni povsem spremenilo. Ampak je Avstrija ta sistem sprejela zelo nejevoljno in si lahko predstavljamo, da se njene prepovedi niso strogo spoštovale. 19. aprila 1809, na začetku vojne s Francijo, je odlok odpravil blokado obale in obnovil trgovinske odnose z Anglijo, kar pa se je končalo 14., s podpisom dunajskega mira. Zdaj je držanje sistema postalo resno. Napoleon je že 16. oktobra 1809, dva dni po dunajskem miru, pisal [[Martin Michel Charles Gaudin|Gaudinu]], da je treba v Ilirijo poslati sposobnega človeka za direktorja carine, da bi uredil službo v Trstu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=27}} [[Eugène de Beauharnais|Eugène]] je 4. novembra iz Beljaka pisal Napoleonu in med navodili, ki jih je dal Dauchyju, podal nalogo, naj se vzpostavi carinsko linijo vzdolž celotne avstrijske meje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} 29. novembra je ''Laibacher Zeitung'' objavil seznam novih carin ob avstrijski meji; glavne so bile: [[Tržič]] na cesti proti Celovcu, [[Trojane]] na cesti Gradec–Dunaj, [[Krško]] na cesti proti celjskemu okrožju ter [[Čatež ob Savi|Čatež]] na cesti proti Zagrebu. Med manjšimi carinskimi postajami so bile: na koroški strani [[Kokra, Preddvor|Kokra]]; ob štajerski Sv. Primož, [[Motnik]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], po Savi pa [[Grad Prusnik|Prusnik]], [[Radeče]], [[Kompolje, Sevnica|Kompolje]] in [[Radna]]. Avstrija je prav tako na svoji strani vzpostavila carinski kordon ob novi meji na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem ter odprla carinske urade, zlasti pri [[Vransko|Vranskem]] (Franz) in na zagrebškem mostu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Omenjen sistem je bil le začasne narave. Organizacijo carinskih uradov in postaj v provincah je šele uredil odlok z dne 28. februarja 1810. V Trstu je bil ustanovljen centralni carinski direktorij. Pod njegovo upravo je bilo sedem inšpektorjev: štirje prvega razreda v Trstu, Reki, Ljubljani in v enem istrskem pristanišču, ki še ni bilo določeno, ter trije drugega razreda v Sisku, Beljaku in Gorici. Obseg posameznih inšpekcij, razporeditev uradov in postaj ter število podinšpektorjev, uslužbencev in uradnikov – skupaj 906 – ter letni stroški uprave v višini 850.000 frankov so bili določeni v priloženem seznamu, o katerem bo še govora.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Gaudinovo poročilo, ki je priloženo temu odloku, navaja, da je bil projekt vzpostavljen na podlagi dogovora med generalnim guvernerjem in generalnim intendantom. Načrt ne zajema obsežnega razvoja Ilirskih provinc, ker bi to zahtevalo precejšnje število uradnikov brez kakršnih koli ugodnih rezultatov, omejena trgovina na določenih območjih pa bi takšno vzpostavitev naredila dražjo kot koristno. Da bi zmanjšali stroške, je bil načrt omejen na vzpostavitev carinske črte, ki bi zajemala novo odstopljena okrožja: sledila bi obali od dalmatinske meje do reke Soče, nato po reki navzgor do Solnograške, prečkala vse kranjske gore, ki tvorijo nove avstrijske meje, se spustila po reki Savi do Siska in vzdolž bregov reke Kolpe do bližine Reke. Kar zadeva Hrvaško, Dalmacijo in Albanijo, je bila omejena trgovina,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} ki je tam potekala, navada potovanja v karavanah, pomanjkanje prevoznih poti in končno odpor turškega ljudstva do goljufij – vse to je očitno naredilo vzpostavitev carinske črte na kopenskih in morskih mejah teh držav odveč. Glavne carinske postojanke so bile ohranjene, saj so doslej zadostovale za preprečevanje vseh oblik tihotapljenja. Vendar so bila dodana nekatera sredstva za izvrševanje, kot je prebivališče usposobljenega inšpektorja, ki mu je pomagalo več uslužbencev, razporejenih po vsaki od teh provinc, da bi izvajali natančen nadzor itd. Notranja carinska skladišča, ki so obstajala pod avstrijsko oblastjo, so bila tudi ohranjena, da bi olajšala trgovanje med Italijo, Švico, Nemčijo, Ogrsko in Turčijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}} Seznam carinskih uradov šestih že določenih inšpektoratov je bil naslednji:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}{{Efn|Ta seznam vključuje vse carinske urade: na obali, vzdolž mejnega pasu in tiste v notranjosti (ladijski promet, preverjanje, skladiščenje, cestnine in dajatve za vino in meso), pa tudi nekatere solinske urade v Reki, Bakru, Senju in Bagu, pri čemer je bila uprava soli nato združena s carinsko.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=29-30}}}} '''Inšpektorat Trst:''' Trst, [[Prosek, Trst|Prosek]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]], [[Tržič, Gorica|Tržič]], [[Opčine]], [[Bazovica]], [[Klanec pri Kozini|Klanec]], [[Žavlje]], [[Sežana]], [[Senožeče]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Postojna]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]]. '''Inšpektorat Reka:''' [[Reka]], [[Viškovo]] (Sv. Matej), [[Klana]], Starada, [[Volosko]], most na [[Rječina|Rječini]], [[Lovran]], [[Mošćenička Draga]], [[Kraljevica]], [[Crikvenica]], Novi, [[Senj]], Sv. Martin, [[Sveti Juraj|Sv. Juraj]], Sv. Križ–Vratnik, [[Jablanac]], Rab. '''Inšpektorat Gorica:''' [[Gorica]], [[Pieris]], [[Turjak, Gorica|Turjak]], [[Špeter ob Soči|Kaseljan]], [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], Podgora, most na Soči, [[Solkan]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Most na Soči]] (Sv. Lucija ob Soči), [[Kobarid]], [[Rabelj, Italija|Rajbelj]], [[Tablja]], [[Ajdovščina]], [[Podbrdo]], [[Cerkno]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Miren]]. '''Inšpektorat Beljak:''' [[Beljak]], [[Muta]], [[Oberdrauburg]], [[Špital ob Dravi|Špital]], [[Winklern, Mölltal|Winklern]], [[Dropolje]], Sv. Ožbalt, [[Rajhenav, Koroška|Rajhenav]], Lengberg, Trg, [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba]], [[Šentilj, Vrba na Koroškem|Šentilj]], [[Podgorje, Šentjakob v Rožu|Podgorje]], [[Zgornja Vrata]], [[Strmec, Vrba na Koroškem|Stermec]], [[Podkoren]]. '''Inšpektorat Ljubljana:''' [[Ljubljana]], [[Jesenice]], Bistrica, [[Tržič]], [[Kranj]], [[Sorica]], [[Kokra]], [[Kamnik]], [[Motnik]], [[Trojane]], [[Čemšenik]], [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], Dol, Bistrica, [[Krašnja]], [[Črnuče]], Zalog, [[Vrhnika]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Višnja Gora]], [[Krka]], [[Žužemberk]], [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], [[Novo mesto]], [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Krška vas, Brežice|Krška vas]], [[Trebnje]], [[Mirna]]. '''Inšpektorat Sisek:''' [[Sisek]], [[Prusnik]], [[Radeče]], [[Radna]], [[Krško]], [[Čatež ob Savi|Čatež]], [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], Otok, most Zagreb, [[Zelina Breška|Zelina]], [[Letovanić]], [[Kupinec]], Trgova, [[Mahićno]], Hrnetić, [[Karlovec]], Banija (predmestje Karlovca), [[Metlika]], most Metlika, [[Griblje]], Pobrežje, [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], Poljane, [[Brod na Kolpi|Brod ob Kolpi]], [[Osilnica]], [[Lož]]. Razpršenost in lokacija carinskih uradov kaže, da je ta začetna organizacija carin Ilirije tvorila tesno zaprt krog okoli zahoda, medtem ko je bilo vzhodno območje precej manj nadzorovano. Med razlogi, ki jih je Gaudin navedel za to razliko v načrtu, ki je bil v bistvu polovičarski ukrep in napaka, glavni ni bila ne poštenost Turkov ne omejen pomen trgovine, temveč verjetno precejšnji stroški, ki bi jih povzročil velik obseg teh meja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Z odlokom z dne 22. januarja 1810 je bil generalni inšpektor carin Francoskega cesarstva zadolžen za upravljanje in vodenje carin v nekdanjih avstrijskih provincah, odlok z dne 10. marca pa je njegovo pristojnost razširil še na preostale dele Ilirije. Posebni sistemi in predpisi, ki so veljali v posameznih provincah, so bili sprva še ohranjeni. 3. aprila so sledila začasna imenovanja uslužbencev ljubljanskega inšpektorata, odlok iz 30. avgusta pa je carinskim uslužbencem dovolil nošenje orožja brez posebnega dovoljenja ter odredil, da jim morajo civilne in vojaške oblasti pri opravljanju službe nuditi pomoč. S 1. julijem so na ilirskih mejah začele delovati tudi avstrijske carine. V celotnem tem pripravljalnem in prehodnem obdobju je organizacijo carinske službe v Iliriji vodil Laugier, ki je bil poslan iz Pariza. Kaže se, da z njegovim delom niso bili zadovoljni in da organizacija zaradi njega ni napredovala. Že junija mu je generalni sekretar carin [[Pierre Marie Sébastien Catineau La Roche|Catineau La Roche]] očital pomanjkljiv napredek. Zelo verjetno je prav Catineau tudi avtor poročila za Napoleona o stanju v Iliriji leta 1810, v katerem ostro kritizira Laugierjevo delo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Ker je bila Ilirija sestavljena iz provinc z različnimi predpisi, bi bilo treba te nadomestiti z enotno tarifo in vse province vključiti v enoten carinski sistem. Namesto tega so Ilirske province razdelili na dva dela: enega, ki je bil podvržen carinam, in drugega, ki je ostal zunaj njih, pri čemer so zagotovili premalo osebja. Posledica je bila, da je služba delovala slabo. Že tako pomanjkljiv načrt so vršili počasno, zaradi česar se je [[tihotapstvo]] precej razmahnilo. Takšna organizacija naj bi bila po oceni sodobnikov neustrezna, še slabša pa naj bi bila sestava osebja: večinoma naj bi jo tvorili slabo izobraženi uslužbenci iz italijanskih carin, kar je vodilo do slabih rezultatov. Ohranitev posebnih lokalnih predpisov je povzročila zmedo, saj je bila ista dobrina po enem predpisu dovoljena, po drugem prepovedana, obdavčena pa različno glede na veljavni režim. Položaj trgovine naj bi bil zato zelo slab.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Takšno stanje je povzročilo splošno škodo. Dobro organiziran carinski sistem bi lahko zadostoval vsem finančnim potrebam, vendar je vlada zaradi pomanjkanja sredstev uvedla številne francoske davke (ki jih Ilirija dotlej ni poznala), s čimer so obremenili prebivalstvo. Za nastalo stanje je bil odgovoren predvsem organizator Laugier, ki naj bi zaradi nadomestila za svojo nalogo zavlačeval z dokončno ureditvijo sistema. Catineau je zato predlagal, da bi bilo treba organizacijo carin zaupati generalnemu guvernerju ter vse province vključiti v enoten sistem z enotno tarifo in skupnimi predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Njegovo poročilo je sprožilo posledice. Napoleon je 5. oktobra pisal Gaudinu, da je treba Laugierja odpoklicati in imenovati novega upravitelja carin. V ''[[Journal de Paris]]'' se je pojavil članek, ki je dajal vtis, da ilirske carine sledijo drugačnemu sistemu kot francoske. Napoleon je Gaudinu naročil, naj piše Marmontu in se pritoži nad »slabim vodenjem vsega tega«; 7. oktobra mu je o isti zadevi pisal ponovno. Rezultat posredovanja je bil odlok iz 16. oktobra 1810, s katerim so bile carine Ilirije podrejene neposrednemu vodstvu generalnega direktorja v Parizu. Dne 5. novembra je bil [[François Dizié]] imenovan za ilirskega direktorja carin, aprila 1811 pa je Laugier zapustil Trst in se vrnil v Francijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Nazadnje se je nered v carinskih tarifah prvih dveh let končal z odlokom in tarifo z dne 27. novembra 1810. To je bil najpomembnejši dokument za carine Ilirskih provinc.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} ==== Upravne določbe odloka z dne 27. novembra 1810 ==== Uvozne in izvozne dajatve, skupne vsem Ilirskim provincam, naj bi se pobirale po treh tarifah, priloženih odloku. Notranji promet je bil oproščen vseh dajatev, razen tistih, ki so bile znane kot [[Trošarina|trošarine]], [[Mitnina|mitnine]], mestne pristojbine (''oktroji''), takse ali vstopne dajatve na mestnih vratih, in sicer le za blago, ki se je tam porabljalo. Te dajatve so ostale v veljavi v skladu z obstoječimi tarifami in predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ilirske carine so bile pod neposrednim vodstvom generalnega direktorja francoskih carin, kateremu se je moral podrejati posebni direktor; hkrati pa so bili carinski uslužbenci pod nadzorom ilirske vlade. Generalni intendant je mesečno prejemal obračune prihodkov in odhodkov ter določal način vplačil in nadzora. Carinska uprava je bila zadolžena tudi za pobiranje trošarin, mitnin, ''oktrojev'' in vstopnih dajatev na mestnih vratih, razen kjer je bilo za leto 1811 določeno drugače glede občinskih ''oktrojev''. Poleg tega je upravljala tudi davek na sol, za katerega je bil predviden poseben pravilnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Odloku so bile priložene štiri tarife:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} # splošna tarifa uvoznih in izvoznih dajatev ilirskih carin; # tarifa uvoznih dajatev za različne izdelke francoske in italijanske proizvodnje; # tarifa uvoznih in izvoznih dajatev za kolonialno blago ter # tarifa plovbnih pristojbin. Tarifa je določala tudi denarne enote, uteži in mere v Ilirskih provincah: 1 goldinar, razdeljen na 60 krajcarjev po 4 pfennige, je znašal 2 franka, 58 centimov in 6 milimov; 1 dunajski cent (100 pfundov) je ustrezal 56 kilogramom; 1 ejmer, razdeljen na 40 maasov, pa je znašal 5 poldecilitra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} O tej tarifi je Marmont v svojih spominih zapisal, da je šlo za dobro opravljeno delo, ki je nastalo v sodelovanju s francoskim konzulom v Trstu [[Armand-Louis-Maurice Séguier|Séguierjem]] in tržaško borzo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ob posredovanju osnutka finančnemu ministru je Marmont pohvalil tudi Laugierjevo prizadevnost ter poudaril, da je za natančno presojo pripomb na tarifo nujno njeno praktično preizkušanje. Praksa pa je pokazala, da delo še zdaleč ni bilo popolno in da potrebe Ilirije niso bile dovolj poznane ali pa niso bile ustrezno upoštevane. Ilirska vlada je morala sama zahtevati dve spremembi, ki sta pomenili le najnujnejše popravke. Postopoma so postale potrebne tudi različne oprostitve, ki so jih občasno odobravali.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Zadnji odločitvi, ki se nanašata na ilirske carine sta odloka z dne 19. septembra 1812 in 26. maja 1813. Določbe drugega so skoraj izključno posledica bližajoče se vojne, določbe prvega pa izkušenj, ki so pokazale potrebo po različnih spremembah glede dajatev in prepovedi v tarifi z dne 27. novembra 1810; nekatere od teh sprememb so postale še nujnejše po tem, ko je bil del Ilirskih provinc izvzet iz carinskega sistema. Dizié je celo predlagal pripravo nove splošne tarife. Ker pa mora biti takšno delo temeljito pripravljeno in obravnavano, je Bertrand predlagal, da se to odloži, in je zahteval le najnujnejše spremembe, ki bi izboljšale položaj Ilirije in povečale prihodke carin. Že tu lahko omenimo, da carinski prihodki niso predstavljali pomembnega dela dohodkov Ilirije. Po drugi strani pa je prav stalno finančno pomanjkanje Ilirije preprečevalo, da bi carine v celoti izpolnile svojo nalogo. Izvzetje dela Ilirije iz carinskega sistema pa je bilo najizrazitejši vidik razvoja ilirskih carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} ===== Oprostitve in prilagoditve za obmejno prebivalstvo z Avstrijo in Italijo ===== Zagreb in posamezni prebivalci mesta, ki so imeli del svojega premoženja na drugi strani Save v Iliriji, so bili pri tem vprašanju posebej prizadeti, saj je bila meja na tem območju zelo blizu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} 17. septembra 1811 je bil dovoljen izvoz pridelkov z ilirskih posesti, ki so pripadale avstrijskim lastnikom, vendar pod pogojem vzajemnosti. 22. oktobra so bili členi 7., 8. in 9. zakona z dne 12. pluviôse leta XIII (1. februar 1805), ki so se nanašali na prevoz vinogradniških pridelkov z desnega brega [[Ren|Rena]] na levi breg, razširjeni tudi med prebivalce Ilirije, ki so imeli vinograde na levem bregu Save v Avstriji in na Bavarskem.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Odlok z dne 13. februarja 1812 je dovolil ilirskim lastnikom na desnem bregu Soče v Italiji, da svoje pridelke prevažajo brez plačila dajatev; drugi odlok z dne 15. junija pa je enako ugodnost priznal avstrijskim podanikom, ki so imeli zemljišča v Iliriji, pod pogojem vzajemnosti v korist ilirskih lastnikov v Avstriji. Nazadnje je odlok z dne 14. aprila 1813, ki je dopolnjeval odloka z dne 17. septembra 1811 in 15. junija 1812, določil, da velja dovoljenje za ilirske in avstrijske lastnike v pasu dveh myriametrov ob meji obeh držav{{Efn|Torej ne neomejeno, kot je zahteval Metternich, niti le v pasu pol myriametra, kot je veljalo dotlej.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}}}, in sicer pod izrecnim pogojem vzajemnosti. Izjema je bila določena za pridelke zemljišč v Avstriji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} katerih lastniki ne bi mogli dokazovati lastništva pred priključitvijo Ilirije k cesarstvu. Okrožnica Jean-Baptiste de Chabrol z dne 12. junija 1813 povzema in združuje prejšnje odloke, ki so urejali izvoz kmetijskih pridelkov v obmejnih delih provinc. Poleg tega okrožnica dodaja še odločitev ministra za manufakture in trgovino z dne 23. februarja 1813, s katero se te določbe razširijo tudi na prebivalce ob reki Kolpi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Organski odlok z dne 15. aprila 1811 v členih 172–175 na področju carin določa le to, da se odlok z dne 27. novembra še naprej izvaja, z izjemo tistega dela, ki se nanaša na mejne (''barrierske'') dajatve, ki so bile prenesene na upravo za zemljiško knjigo in registracijo. Hkrati je bilo določeno, da carinska uprava prevzame pristojnost nad dajatvami za pristanišča, bazene in ladijski tonadž.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Stanje –, da se je carinski režim dejansko izvajal le v delu provinc – je bilo nato formalno potrjeno z drugim pomembnim, odlokom z dne 19. novembra 1811, ki je izvzel iz carinskega sistema Dalmacijo, Dubrovnik, Kotor, dalmatinske in kvarnerske otoke, vojaško Hrvaško ter tisti del civilne Hrvaške, ki je ležal na desnem bregu Kolpe. Že 21. avgusta pa je bil podoben predlog poslan generalnemu guvernerju, da bi podal svoje mnenje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Bertrand je predlagal nekaj sprememb in dva dodatna člena, ki jih je generalni direktor carin delno sprejel, vendar ne brez določenega zadržka. Sprejeto besedilo je bilo naslednje:{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34-35}} # Province, ki so bile izvzete iz carinskega sistema, naj bi uživale popolno svobodo trgovanja s tujino, z izjemo kolonialnega blaga in angleškega blaga; potujoče brigade, podrejene dvema inšpektorjema, nameščenima na različnih točkah, naj bi zasegale skladišča kolonialnega in angleškega blaga, ki bi se tam morebiti oblikovala. # Druge province, ki so ostale pod carinskim režimom, naj bi bile od teh ločene z linijo carinskih uradov in brigad, ki bi potekala ob Kolpi od njenega sotočja s Savo do izvira, nato nadaljevala v isti smeri do neke točke blizu Reke in se nato nadaljevala po črti med Vojaško Hrvaško in obalnimi kantoni Jadrana, imenovanimi Ogrsko primorje. To primorje naj bi bilo z morske strani varovano od Reke do Svete Magdalene pri meji z Dalmacijo. Izvoz pridelkov je bil dovoljen od 1. junija do 15. septembra, prošnje za izvoz pa so morale biti naslovljene na župane, ki so pripravili seznam in ga poslali poddelegatu, intendantu in generalnemu intendantu, ta pa je izdal ukaze za izvedbo. Gaudinovo poročilo ne navaja glavnega razloga za ta presenetljiv ukrep; pa ga Marmont jasno pojasni: fizična geografija Ilirskih provinc ni omogočala, da bi obalo učinkovito varoval šibek carinski korpus, ki je bil dodatno oslabljen, ker ga zaradi pomanjkanja lokalnih virov ni bilo mogoče ustrezno vzdrževati. Izvzetje južnih provinc Reke iz carinskega sistema je bilo tako rekoč dejanje obupa, saj se je vnaprej odreklo možnosti, da bi obalo Jadrana zaščitili pred tihotapstvom. 17. novembra, ko je bil ta ukrep še v pripravi, ga je [[Jean-Joachim Pellenc|Pellenc]] označil kot sramotno rešitev, še slabšo od samega problema. V praksi je ta ukrep povzročil nenavadne razmere v Iliriji, zlasti v Karlovcu, ki je bilo podvrženo carinskemu režimu, njegov predmestni del Banija na nasprotnem bregu pa je spadal v province, izvzemši carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Zato je Martainville, carinski inšpektor v Karlovcu, ob pošiljanju odloka z dne 17. novembra sodniku Gerliéju v Baniji prosil, naj prebivalce obvesti o novi ureditvi: Vojaška Hrvaška naj bi se od 1. januarja 1812 štela za tuje ozemlje; urad v Baniji naj bi pobiral dajatve po tarifi I z dne 27. novembra 1810; blago, ki bi prehajalo iz Vojaške Hrvaške v civilni del, bi bilo obdavčeno kot uvoz, tisto, ki bi šlo iz Karlovca v Banijo, pa kot izvoz.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Druga posledica tega odloka je bila, da žita, ki so bila prepovedana za izvoz, niso smela biti izvožena v Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki sami niso zadostovali za lastno oskrbo. Zato je bil začasno dovoljen izvoz žita v Reki in Senju, vendar le ob predložitvi potrdila o potrebi, ki so ga izdali intendanti v Zadru ali Dubrovniku ali njihovi namestniki, nato pa ga je bilo treba predložiti intendantu v Karlovcu ali poddelegatom v Reki ali Senju, ki so šele nato dovolili odpremo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Priporočili so tudi, naj Dalmacija uvaža žito iz Ogrske, vendar bi ga bilo treba usmeriti v Reko, kjer bi moral biti plačan davek v višini 1 franka in 10 %.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske. Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]). Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadrsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province. V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]]. Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811. Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]]. [[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski. Reformni ukrepi Francozov: *na čelu generalni guverner (Francoz) *upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province) *ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani *enakost pred zakonom in davčna enakost *odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu *odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode *odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi *višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki *ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije *za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko) *reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve *odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije *uvedba revolucionarnega koledarja * uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''[[Code civil]]'' oziroma ''Code Napoleon'' *uvedba civilne poroke == Vojaške enote == V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]]. == Odziv Slovencev == [[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencel]]]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.<ref name=":0">Golec, B. idr. (2025), str. 195</ref> O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencel, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.<ref name=":0" /> Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.<ref name=":0" /> Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.<ref name=":0" /> Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postalo plemiči.<ref name=":0" /> Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen<ref name=":1">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}</ref> [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.<ref name=":0" /> Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz ''Estrajh''.<ref>Golec, B. idr. (2025), str. 74</ref>}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].<ref name=":1" /> V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami: {{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':<ref name=":1" /> {{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!"|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * {{Navedi splet|title=Napoleon v naših krajih: od mitov do resnice|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/napoleon-v-nasih-krajih-od-mitov-do-resnice|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|last=Bojc|first=Saša}} * Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 54803367 * Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 49491990 * {{Cite book|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}} * {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}} * {{cite book|last1=Gašperič|first1=Primož|last2=Orožen Adamič|first2=Milan|last3=Šumrada|first3=Janez|title=Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812|year=2012|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=263348224|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F4NO0ZFV}} * {{cite book|last1=Gestrin|first1=Ferdo|last2=Melik|first2=Vasilij|title=Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918|year=1966|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=2227457}} * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} * {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}} * {{Cite book|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}} * {{cite journal|last=Juvan Kmetec|first=Andreja|year=2003|title=Charles Nodier in Ilirija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=51|issue=2|pages=179–196|cobiss=512364671}} * {{cite book|last1=Kopitar|first1=Jernej|last2=Woltersdorf|first2=Ernst Gabriel|title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner|year=1812|publisher=Camesinaschen Buchhandlung|location=Dunaj|language=de|cobiss=85974016|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO}} * {{cite journal|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2001|title=Vojaška organizacija Ilirskih provinc|journal=Vojnozgodovinski zbornik|language=sl|issue=6|pages=17–24|cobiss=116164608}} * {{cite book|last=Nodier|first=Charles|title=Statistique Illyrienne: articles complets du "Télégraphe Officiel" de l'année 1813 rédigés et annotés par France Dobrovoljc|year=1933|publisher=Satura|location=Ljubljana|language=fr|cobiss=3303433}} * {{cite book|last=Pivec Stele|first=Melita|title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique|year=1930|publisher=Bossard|location=Pariz|language=fr|cobiss=62960128|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712}} * George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276. * Reinhard A. Stauber, "The Illyrian Provinces," v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253. * {{cite article|last=Stergar|first=Rok|title=Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich|journal=Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress|year=2017|pages=97–122|language=de|cobiss=63465826}} * {{cite book|editor=Šanjek|title=Hrvati i Ilirske pokrajine (1809.-1813.)|year=2010|publisher=HAZU|location=Zagreb|language=hr, fr|cobiss=12114765|editor-first=Franjo}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}} * {{cite book|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}} * {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1|pages=51–72|cobiss=8073224}} * Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in Ernst Bruckmüller. Ljubljana, 1999. * {{cite book|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}} * {{cite book|editor=Šumrada|title=Napoleon na Jadranu = Napoléon dans l'Adriatique|year=2006|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče|location=Koper|language=sl, fr, hr|cobiss=230782208|editor-first=Janez}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}} * {{Cite book|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}} * {{cite book|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}} * {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}} * [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana. * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc|work=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO|cobiss=21199360|language=sl|date=1990|place=Ljubljana|pages=119–182|editor-first=Vasilij|editor-last=Melik}} * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc|work=prav tam|language=sl|date=1990|pages=183–204}} {{zbirka in kategorija|Category:Illyrian Provinces|Ilirske province}}{{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ilirske province|*]] [[Kategorija:19. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]] [[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]] [[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]] [[Kategorija:Prvo francosko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] abqza5gflpqfo20olnmd0qmv026f2ec Reka, Hrvaška 0 7223 6686018 6653031 2026-06-06T13:00:35Z Upwinxp 126544 /* Promet */ dp, posodobitev 6686018 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Reka}} {{preusmeritev|Rijeka}} {{Infopolje Naselje |official_name = Reka |native_name = Rijeka |nickname = |image_skyline = Rijeka Riva promenade aerial.jpg |image_flag = Flag of Rijeka.svg |flag_size = 120px |image_shield = Coat of arms of Rijeka.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Reka na zemljevidu Hrvaške |pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------> |latd=45|latm=20|lats= |latNS=N |longd=14|longm=26|longs= |longEW=E |coordinates_region = HR |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{HRV}} |subdivision_type1 = [[županije Hrvaške|Županija]] |subdivision_name1 = {{brezpreloma|[[Slika:Flag of Primorje-Gorski Kotar County.svg|25px|Primorsko-goranska županija|link=]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]]}} |leader_title = [[Župan]]ja |leader_name = [[Iva Rinčić]] |leader_party = <!-- Area ---------------------> |area_footnotes = |area_total_km2 = 44 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = 300 |area_blank1_title = |area_blank1_km2 = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2021 |population_footnotes = <ref name="popis2021"/> |population_note = |population_total = 107.964 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_density_blank1_km2 = <!-- General information ---------------> |elevation_m = 0–499 |timezone = <small>[[Srednjeevropski čas|srednjeevropski]]</small> |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 51000 |area_code = +385 (0) 51 |blank_name = [[Registracijske oznake za cestna vozila na Hrvaškem|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = RI |website = http://www.rijeka.hr |footnotes = }} '''Réka''' ({{jezik-hr|Rijeka}}, {{jezik-it|Fiume}}, lokalno čakavsko ''Reka''/''Rika''; arhaično {{jezik-de|Sankt Veit am Flaum, Fluß}}; na Reki) je tretje največje [[mesto]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (za [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Split|Splitom]]) in največje [[pristanišče]] v [[država|državi]]. Stoji ob izlivu [[Rječina|Rječine]] na severni obali [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskega zaliva]], natančneje Reškega zaliva, v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Reka je sedež [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranske županije]]. Je tudi sedež [[Univerza na Reki|univerze]] ter rimskokatoliške nadškofije in metropolije. Leta 2021 je imelo samo mesto, ki se ozemeljsko prekriva z mestno občino ''Grad Rijeka'' okoli 108.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (1991 še 168.000), urbana aglomeracija mesta, ki zajema še mesta [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], [[Kastav]], [[Bakar, Rijeka|Bakar]] in [[Kraljevica|Kraljevico]] ter občine [[Čavle]], [[Jelenje]], [[Klana]], [[Kostrena]], [[Lovran]], [[Matulji]], [[Mošćenička Draga]], [[Omišalj]] in [[Viškovo]] pa okoli 220.000, torej dvakrat več. V krajevnem reškem [[narečje|narečju]] je mesto izpričano pod imenom ''Rika'', v drugih (sosednjih) hrvaških narečjih pa ''Rekà''. Prebivalci mesta in okolice tradicionalno pripadajo [[Čakavščina|čakavski narečni skupini]]. Mestni nogometni klub je [[HNK Rijeka]], ki igra na [[Stadion Kantrida|Stadionu Kantrida]]. V mestu že od leta 1765 deluje gledališče, današnje [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|gledališče Ivana pl. Zajca]] pa so zgradili leta 1885. Simbol Reke je [[morčić]]. Reka je bila med letoma 1471 in 1779, ko jo je cesarica [[Marija Terezija]] razglasila za ozemlje pod neposredno kontrolo [[Habsburžani|Habsburžanov]], sestavni del [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Zaradi močne povezanosti s slovenskim nacionalnim prostorom je skozi zgodovino privabljala mnoge [[Slovenci|Slovence]]. Med znanimi Slovenci, ki so se rodili, živeli ali delali na Reki, so bili med drugim: [[Primož Trubar]], [[Matija Čop]], [[Rudi Šeligo]], [[Janez Vajkard Valvazor]] in [[Janez Trdina]] (slednji je bil celo ravnatelj reške gimnazije). == Zemljepis == [[Slika:Rijekaopatijax.jpg|sličica|levo|Reški zaliv, v ozadju [[Gorski kotar]]]] Reka leži na zahodu Hrvaške na obali [[Reški zaliv|Reškega zaliva]], ki je najsevernejši del Kvarnerskega zaliva. Reški zaliv, ki je z južnim delom Kvarnerskega zaliva povezan preko Velikih vrat (med istrsko celino in otokom [[Cres]]), Srednjih vrat (med Cresom in otokom [[Krk]]) in Malih vrat (med Krk in celina), je dovolj globok (približno 60 m) za vplutje največjih ladij, kar je Reki omogočilo, da je postala pomembno morsko pristanišče.<ref>{{Navedi knjigo|title=Riječki zaljev – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52868|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027083118/https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52868|url-status=dead}}</ref> za vplutje največjih ladij, kar je Reki omogočilo postati pomembno morsko [[pristanišče]]. Neposredno v zaledju Reke se vzpenja [[Dinarsko gorstvo]], ki pa je na tem mestu dokaj ozko (40 do 50 km).<ref>{{Navedi knjigo|title=Rijeka – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52872|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813003209/https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=52872|url-status=dead}}</ref> Mesto leži v mikroregiji Kvarnersko primorje ob izlivu reke [[Rječina|Rječine]], ki razmejuje zgodovinski pokrajini [[Julijska krajina|Julijsko krajino]] in [[Hrvaško primorje]]. Na Reki se začneta dve pomembni kopenski prometnici. Prva izkorišča dejstvo, da je Reka na območju najožjih Dinaridov (približno 50 km), ki omogoča lažjo povezavo med obalo Jadranskega morja in panonsko notranjostjo, Preko Postojnskih vrat pa je povezana z zahodnoalpskim prostorom. === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Reka zmerno toplo vlažno podnebje (''Cf''). V razdobju od leta 1948 do 2018 je bila srednja januarska temperatura 5,8&nbsp;°C in julijska 23,6&nbsp;°C. Povprečno je bilo v letu 127 deževnih dni, medtem ko je sonce sijalo povprečno 2199 ur na leto.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.hr/klima.php?section=klima_podaci&param=k1&Grad=rijeka|title=Srednje mjesečne vrijednosti i ekstremi: Podaci za Rijeku u razdoblju 1948-2018|accessdate=29. 2. 2020|website=meteo.hr|publisher=Državni hidrometeorološki zavod|language=hr|date=|last=|first=}}</ref> == Zgodovina == === Antika in srednji vek === [[Slika:Rijeka-Römischer-Bogen.jpg|sličica|Ohranjeni ostanki Starih vrat v antično Tarsatiko]] Čeprav na širšem območju mesta obstajajo sledovi [[Paleolitik|paleolitskih]] in [[Neolitik|neolitskih]] naselbin, za najzgodnejše naselje na območju Reke velja [[liburni]]jska utrdba na griču nad levim bregom [[Rječina|Rječine]], dandanašnjem [[Trsat]]u.<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=62496|title=Trsat|accessdate=23. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr|archive-date=2021-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211223224652/https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=62496|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.trsatskagradina.com/povijest-2/|title=Povijest|accessdate=27. decembra 2021|publisher=Trsatska Gradina|language=hr|archive-date=2021-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227142552/https://www.trsatskagradina.com/povijest-2/|url-status=dead}}</ref> Pozneje se je osnovalo naselje Tarsatika (''Tarsatica'') na drugi strani Rječine, na mestu današnjega mestnega jedra Reke. Osvojili so ga [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] in v drugi polovici 1. stoletja je imelo pravice [[municipij]]a. V Tarsatiki se je končeval [[rimski limes]] (''Claustra Alpium Iuliarum''), sistem utrdb, zgrajen za obrambo pred vdori z vzhoda.<ref name=":1" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Tarsatika otkriva tajne|date=11. avgust 2012|url=http://fluminensia.org/tarsatika-otkriva-tajne|last=Moravček|first=Goran|language=hr|work=Fluminensia.org|accessdate=2021-12-28|archive-date=2021-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211223224654/http://fluminensia.org/tarsatika-otkriva-tajne|url-status=dead}}</ref> Po propadu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] je mesto prišlo pod oblast [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotov]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]], [[Langobardi|Langobardov]] in [[Frankovsko cesarstvo|Frankov]]. Iz tega obdobja je na voljo zelo malo zgodovinskih podatkov. V prvi polovici 6. stoletja se omenja ostrogotska Tarsatiška Liburnija (''Liburnia Tarsaticensis''), leta 799 pa so naselje Franki razrušili po spopadu s [[Slovani]].<ref name=":5"/><ref name=":6">{{Navedi revijo|date=16. november 2000|title=Riječki ljetopis|url=https://www.matica.hr/vijenac/175/Rije%C4%8Dki%20ljetopis/|magazine=Vijenac|language=hr}}</ref> Leta 1116, po smrti hrvaško-ogrskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]], sta nemški cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]] in [[Beneška republika]] napadla ozemlje [[Hrvaška#Prihod Hrvatov in srednji vek|hrvaško-ogrske državne skupnosti]]. Meja Svetega rimskega cesarstva se je pomaknila iz [[Plomin]]skega zaliva na Rječino, prebivalci Tarsatike pa so prebegnili na vzhodni breg Rječine na današnji Trsat.<ref name=":5" /><ref name=":6"/> Trsat je bil od leta 1223 do 16. stoletja v posesti [[Frankopani|Frankopanov]], ki so tam zgradili [[Grad Trsat|današnjo utrdbo]]. Reki so medtem vladali [[devinski gospodje]] in za njimi [[gospodje Walsee]]. V 15. stoletju se je začel njen gospodarski vzpon. Leta 1465 je Wolfgang Walsee Reko predal [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III. Habsburškemu]] kot dedno dobro. Po njegovi smrti leto pozneje je prišla v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]].<ref name=":6"/> === Obdobje habsburške vladavine === [[Slika:Valvasor - Reka.jpg|sličica|levo|Reka in Trsat na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] grafiki iz leta 1689]] Prisotnost Habsburžanov na Jadranskem morju je [[Beneška republika]] videla kot grožnjo in sili sta se zapletli v vojno. Dvakrat, leta 1508 in 1509, so Benečani zavzeli Reko in jo opustošili. Zaradi povzročene škode je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan]] Reki podelil naslov »najzvestejšega mesta« (''fidelissimum oppidum'') in nekatere trgovske privilegije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Klen|first=Danilo|date=1988|title=Stoljeće i pol prilika i neprilika u Rijeci i oko nje (1465–1627)|url=https://issuu.com/vedranaspadonitefanic/docs/klen|magazine=Historijski zbornik|language=hr|pages=17–26|access-date=2021-12-28|archive-date=2021-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211218223233/https://issuu.com/vedranaspadonitefanic/docs/klen|url-status=dead}}</ref> Gospodarski razvoj je opešal tudi zaradi vdorov [[Osmansko cesarstvo|Turkov]], ki pa Reke niso nikoli dosegli. Po drugi strani je mesto izstopalo kot kulturno središče: v 16. stoletju je v njem delovala tiskarna knjig v [[Glagolica|glagolici]],<ref name=":1" /> leta 1627 pa so [[jezuiti]] v njem ustanovili gimnazijo.<ref name=":2" /> Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] razglasil Reko za svobodno pristanišče. Nedolgo zatem se je pričela graditi [[karolinska cesta]], ki je mesto povezala s [[Karlovec|Karlovcem]] in od tod preko rečnih plovnih poti s panonskim prostorom.<ref name=":1" /> V času gradnje ceste je pod Trsatom nastalo novo naselje [[Sušak, Reka|Sušak]].<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=58912|title=Sušak|accessdate=19. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Konec leta 1750 je Reko prizadel niz [[potres]]ov, ki so porušili in poškodovali številne zgradbe. Leta 1753 je cesarica [[Marija Terezija]] odobrila ponovno izgradnjo »novega mesta« Reke (''Civitatis novae''). Novogradnje v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja so močno spremenile dotlej srednjeveški videz mesta.<ref>{{Navedi novice|title=Potres 1750. promijenio lice Rijeke|date=28. november 2012|url=http://fluminensia.org/potres-1750-promijenio-lice-rijeke|language=hr|work=fluminensia.org|accessdate=2021-12-28|archive-date=2021-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122211356/http://fluminensia.org/potres-1750-promijenio-lice-rijeke|url-status=dead}}</ref> Leta 1776 je bila Reka vključena v [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Kraljevino Hrvaško]]. Leta 1779 ga je Marija Terezija z reskriptom pridružila [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevini Ogrski]] in mu kot edinemu ogrskemu pristanišču podelila [[Mesto Reka z okolico|status zasebnega telesa]] (''corpus separatum'') pod upravo guvernerja, podrejenega neposredno ogrskemu kralju.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Rijeka – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52872|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813003209/https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=52872|url-status=dead}}</ref> V začetku 19. stoletja je imel na Reko velik vpliv tamkajšnji trgovec [[Andrija Ljudevit Adamić]]. Leta 1805 je odprl kamnito gledališče, ki je delovalo do izgradnje [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|današnjega gledališča]] 80 let pozneje. Leta 1821 je iz mlina na [[Rječina|Rječini]] ustanovil [[Tovarna papirja Reka|obrat za proizvodnjo papirja]], ki je obratoval vse do 90. let dvajsetega stoletja. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je Reko leta 1809 zavzelo [[Prvo Francosko cesarstvo|Francosko cesarstvo]] in vključilo v [[ilirske province]]. V času francoske vladavine, leta 1811, se je dokončala gradnja [[Lujzinska cesta|lujzinske ceste]] od Reke do Karlovca, ki je ime dobila po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] ženi [[Marija Luiza|Mariji Luizi]]. Nadomestila je karolinsko cesto kot najkrajša povezava Reke z zaledjem in spodbudila razvoj pristanišča. Francoske vladavine je bilo konec leta 1813, ko je Reko napadla [[Kraljeva vojna mornarica|britanska mornarica]]. Po legendi je mesto pred uničenjem rešila Karolina Belinić, hči vplivnega mestnega trgovca, ki naj bi sredi napada zahtevala sestanek s poveljnikom britanskih sil in ga prepričala, da je nadaljnje obstreljevanje nepotrebno;<ref>{{Navedi splet|url=https://visitrijeka.hr/odmori-planiraj-i-istrazi/rijeka-tour/rijecke-price/karolina-rijecka/|title=Karolina Riječka|accessdate=17. decembra 2021|website=visitrijeka.hr|language=hr|archive-date=2021-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211218112302/https://visitrijeka.hr/odmori-planiraj-i-istrazi/rijeka-tour/rijecke-price/karolina-rijecka/|url-status=dead}}</ref> zgodba o »Karolini Reški« se je do danes pretvorila v gledališke igre, filme in tudi rock opero.<ref>{{Navedi novice|title=Severina u riječkom HNK u prvoj dramskoj ulozi|date=6. marec 2003|url=https://www.vecernji.hr/kultura/severina-u-rijeckom-hnk-u-prvoj-dramskoj-ulozi-731975|newspaper=Večernji list|language=hr}}</ref> [[Slika:Fiume town map1.jpg|sličica|levo|Zemljevid Reke okrog leta 1890]] Med [[Revolucije leta 1848|revolucijo leta 1848]], ko je Ogrska poskušala doseči neodvisnost od Avstrije, je Reko zavzela Avstriji zvesta hrvaška vojska pod poveljstvom [[ban]]a [[Josip Jelačić|Josipa Jelačića]]. Kot nagrada za zatiranje ogrskih uporov je mesto pripadlo neposredno [[Banska Hrvaška|banski Hrvaški]]. To je sprožilo spore med hrvaškimi in madžarskimi politiki. Boj za Reko znotraj monarhije se je končal leta 1868, ko je z dodatkom [[Hrvaško-ogrski dogovor|hrvaško-ogrskemu dogovoru]] – »reško krpico« – znova prešla pod neposredno madžarsko oblast kot ''corpus separatum''.<ref name=":1" /> [[Slika:Fiume1900-3.jpg|sličica|Korzo okrog leta 1900]] [[Slika:Rijeka tram old (3).jpg|sličica|Tramvaj na Reki]] [[Slika:Fiume, the Harbor, Croatia, Austro-Hungary WDL327.png|sličica|Reški zaliv okrog leta 1900]] Druga polovica 19. stoletja je bila doba največje blaginje, gospodarske rasti in tehnološkega razvoja Reke. Ogrska je pospešeno vlagala v svoje pomorsko-pristaniško središče, ki je začelo tekmovati s [[Trst|tržaškim pristaniščem]] pod avstrijsko upravo. Od leta 1872 do 1896 je bil župan mesta [[Giovanni de Ciotta]], ki danes velja za najuspešnejšega reškega župana. Leta 1852 je z delovanjem pričela prva plinarna. Od leta 1857 je bila v mestu edina [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrska mornariška]] akademija. Na Reki je leta 1866 angleški inženir [[Robert Whitehead]] izumil sodobni [[torpedo]] in odprl prvo tovarno torpedov na svetu. Razvoj pristanišča in mednarodne trgovine je dodatno spodbudila izgradnja [[Železnica|železniške]] povezave s Karlovcem in [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivko]] leta 1873. Leta 1882 je bila na Mlaki ustanovljena [[Rafinerija|rafinerija nafte]],<ref>{{Navedi revijo|last=Đekić|first=Velid|date=2010|title=Rafinerija nafte Rijeka – europski pionir u preradi crnog zlata|url=https://hrcak.srce.hr/file/122737|magazine=Povijest u nastavi|language=hr|pages=113–128}}</ref> mesto pa je dobilo sodobno kanalizacijo. Leta 1896 se je dokončala gradnja mestnega vodovoda in [[Guvernerjeva palača, Reka|guvernerjeve palače]]. Od leta 1899 je po Reki vozil električni [[tramvaj]]. V letih 1904 do 1906 je na Reki kot konzularni agent ZDA deloval [[Fiorello La Guardia]], kasnejši uspešni župan [[New York|New Yorka]], čigar naloga je bila pregledovanje izseljencev, ki so iz reškega pristanišča odhajali v ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=58-59&C=7|title=Fiorello La Guardia|publisher=Sušačka revija|language=hr}}</ref> 3. oktobra 1905 so hrvaški in srbski politiki na Reki podpisali reško resolucijo, dokument o sodelovanju pri združevanju hrvaških dežel in izboljšanju njihovega položaja v monarhiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52867|title=Riječka rezolucija|accessdate=27. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr|archive-date=2021-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227201240/https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52867|url-status=dead}}</ref> Ob zadnjem avstro-ogrskem popisu prebivalstva 31. decembra 1910 je ozemlje imelo 49.806 prebivalcev naslednje jezikovne sestave:<ref>{{navedi splet|url=http://konyvtar.ksh.hu/index.php?s=kb_statisztika|title=Magyar statisztikai közlemények (1–116. kötet)|publisher=Madžarski centralni statistični urad|access-date=18. decembra 2021|language=hu|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309190018/http://konyvtar.ksh.hu/index.php?s=kb_statisztika|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Govorjeni jezik !! Št. prebivalcev !! % |- |[[italijanščina|italijanski]] || 23.283 || 46,9 |- |[[hrvaščina|hrvaški]] || 15.731 || 31,7 |- |[[slovenščina|slovenski]] || 3937 || 7,9 |- |[[madžarščina|madžarski]] || 3619 || 7,3 |- |[[nemščina|nemški]] || 2476 || 5,0 |- |[[angleščina|angleški]] || 202 || 0,4 |- |[[češčina|češki]] || 183 || 0,3 |- |[[srbščina|srbski]] || 70 || 0,14 |- |[[francoščina|francoski]] || 40 || 0,08 |- |[[poljščina|poljski]] || 36 || 0,07 |- |[[romunščina|romunski]] || 29 || 0,06 |} Od skupno 49.806 prebivalcev je bilo 45.130 [[Katolištvo|katolikov]], 1.696 [[Judje|judov]], 1123 [[Kalvinizem|kalvincev]], 995 [[Pravoslavje|pravoslavcev]] in 311 [[Luteranstvo|luteranov]]. Judovska skupnost se je bila posebej razširila v 1870. in 1880. letih ter je leta 1903 zgradila veliko [[Sinagoga|sinagogo]], ki so jo ob okupaciji Reke januarja 1944 izropali in požgali [[Tretji rajh|nacisti]].<ref>{{Navedi novice|title=Srušena riječka sinagoga|date=27. november 2012|url=https://fluminensia.org/srusena-rijecka-sinagoga|work=fluminensia.org|language=hr|last=Moravček|first=Goran|accessdate=2021-12-28|archive-date=2022-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220105010600/http://fluminensia.org/srusena-rijecka-sinagoga|url-status=dead}}</ref> Na predvečer prve svetovne vojne je bilo v mestu 165 gostiln, 10 hotelov z restavracijo, 17 kavarn, 17 draguljarn, 37 brivnic in 265 krojaštev.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://spiegelungen.net/out-to-sea-hungarians|title=»Out to Sea, Hungarians!« History, Myth, Memories. Fiume 1868–1945|accessdate=18. decembra 2021|publisher=Spiegelungen|last=Fried|first=Ilona|language=en}}</ref> === Prva svetovna vojna === [[Slika:Torpedo production in Rijeka.jpg|sličica|levo|Proizvodnja torpedov na Reki okoli leta 1914]] [[Prva svetovna vojna]] je končala »zlato dobo« gospodarskega razcveta, miru in stabilnosti Reke. V začetku vojne je v mestu vladal vtis vsakdanjosti, saj je bila Reka daleč od frontnih črt, vendar so v vojsko in mornarico vpoklicevali vse več moških prebivalcev. Vojaška industrija v mestu je delovala s polno paro in predstavljala pomemben del avstro-ogrske vojaške moči, zlasti za mornarico. Ladjedelnica Ganz-Danubius (današnji [[Ladjedelnica 3. Maj|3. maj]]) je proizvedla veliko število [[Bojna ladja|bojnih ladij]] in [[Podmornica|podmornic]], med njimi podmornice razreda U-27, [[Križarka|križarke]] razreda ''Novara'' in veliko bojno ladjo SMS ''Szent István''. Skupno je v letih 1900–1918 reška ladjedelnica zgradila eno bojno ladjo, dve križarki, 20 [[Rušilec|rušilcev]], 32 [[Torpedovka|torpedovk]] in 15 podmornic.<ref>{{Navedi novice|title=Usponi i padovi 3. maja: Nekad je bio 16. na svijetu, s prihodom od 110 milijuna dolara|date=18. oktober 2019|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/usponi-i-padovi-3-maja-nekad-16-na-svijetu-s-prihodom-od-110-milijuna-dolara-1352081|newspaper=Večernji list|language=hr}}</ref> Prav tako je bila Reka središče proizvodnje torpedov. Ko je maja 1915 v vojno vstopila [[Kraljevina Italija|Italija]], se je odprlo [[Italijansko bojišče (prva svetovna vojna)|bojišče]] le 90 kilometrov od Reke in številčno prebivalstvo italijanske narodnosti je zajela tesnobnost. Italijane, ki jih je oblast štela za nelojalne, so pošiljali v taborišča na Madžarskem, kjer jih je več kot sto umrlo.<ref name=":7" /> Tovarna torpedov je bila poškodovana v italijanskem napadu, zato so njihovo proizvodnjo preselili v [[Sankt Pölten]], dlje od fronte.{{Navedi vir}} Mornariška akademija je prenehala z delovanjem in njeno stavbo so pretvorili v vojno bolnico (stavba je tudi dandanes sedež reškega kliničnega centra). 10. februarja 1918 je italijanska mornarica vpadla v [[Bakarski zaliv|Bakrski zaliv]] in po njem izstreljevala torpede. Čeprav podvig ni povzročil škode Avstro-Ogrski, je dosegel propagandni učinek in dvignil motivacijo italijanskim vojakom. Medtem ko se je vojna zavlačevala, je življenjski standard na Reki drastično padal. Zaradi pomorske blokade na [[Otrantska vrata|Otrantskih vratih]] se je promet pristanišča zmanjšal z 2,8 milijona ton tovora leta 1913 na 330.000 ton leta 1918.{{Navedi vir}} Številne tovarne so se zaprle, pogosta so postala pomanjkanja osnovnih dobrin in kriminal. Proti koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Reko zavzela novonastala [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]]; 29. oktobra 1918 je zadnji madžarski guverner mesto predal predstavnikom Hrvaškega narodnega sveta. Nekaj dni zatem je Avstro-Ogrska razpadla.<ref name=":0" /> === »Reško vprašanje« in Italijanska uprava za Kvarner === [[Slika:The celebration of the birthday of the Italian King Vittorio Emanuele III on November 11, 1918.jpg|sličica|Proslava rojstnega dne italijanskega kralja novembra 1918 na Reki]] 16. novembra 1918 je v mesto vkorakala italijanska vojska v imenu [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|vojne antante]]. Vzpostavila se je zavezniška italijansko-francosko-britansko-ameriška vojaška uprava, ki naj bi v mestu ostala do končne rešitve reškega vprašanja.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bartulović|first=Željko|date=2013|title=Talijanska okupacija Sušaka 1918. – 1923.|url=https://www.bib.irb.hr/1004299/download/1004299.3._Bartulovi_Talijanska_okupacija_Bertoin_zbornik_liber_amicorum_Pula_Rijeka_2013.pdf|magazine=Bertošin zbornik, Zbornik u čast Miroslava Bertoše, knj. 3|pages=159–178}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fluminensia.org/rijeka-jedan-grad-devet-drzava|title=Rijeka: jedan grad u devet država|date=12. september 2018|website=fluminensia.org|last=Moravček|first=Goran|language=hr|accessdate=2021-12-28|archive-date=2021-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211229094402/http://fluminensia.org/rijeka-jedan-grad-devet-drzava|url-status=dead}}</ref> Italijanska stran je težila k priključitvi Reke, čeprav ji le-ta ni bila zagotovljena v [[Londonski sporazum (1915)|londonskem sporazumu leta 1915]], pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da so Italijani najštevilčnejša etnična skupina v mestu in na širšem ozemlju ''corpus separatuma''. Prohrvaška oziroma projugoslovanska stran je priključitev Reke [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] zagovarjala z dejstvom, da Hrvati in Slovenci predstavljajo večino ostalih prebivalcev Reke in večino prebivalstva v okoliških občinah, vključno s sosednjim [[Sušak, Reka|Sušakom]]. Tretja politična struja so bili avtonomisti, ki so za Reko kot za večetnično jadransko mesto zahtevali poseben status. Neuspešnost Italije na pogajanjih o delitvi ozemlja je v državi sprožila politično krizo in nacionalisti so vlado začeli obtoževati »pohabljene zmage« (''vittoria mutilata''). 10. septembra 1919 je bila podpisana [[Saintgermainska pogodba (1919)|saintgermainska pogodba]], s katero je Avstro-Ogrska prenehala obstajati, pogajanja glede Reke pa naj bi se nadaljevala. Tedanja italijanska vlada ni načrtovala aneksije Reke, kar je jezilo italijanske [[Iredentizem|iredentiste]], nacionaliste, ki so v imenu etničnih Italijanov stremeli k priključitvi celotnega vzhodnega Jadrana. 12. septembra je skupina italijanskih vojakov [[Arditi|arditov]], politikov in intelektualcev, ki jih je vodil umetnik in pustolovec [[Gabriele D'Annunzio]], izvedla pohod na Reko. S 186 privrženci, katerih število je spotoma naraslo na več kot 2000, je iz mesta pregnal zavezniške vojske in proglasil državo, imenovano [[Italijanska uprava za Kvarner]]. Italijanska uprava za Kvarner, ki ji je D'Annunzio vladal kot diktator, je združevala prvine [[Anarho-sindikalizem|anarho-sindikalizma]], demokratskega republikanstva, umetniške [[Avantgarda|avantgarde]] in zgodnjega [[Fašizem|fašizma]]. Njegovi privrženci so ustanovili »Reško ligo«, ki naj bi delovala kot nasprotje [[Društvo narodov|Društvu narodov]] in podpirala zatrte narode. [[Prostitucija]] je bila zakonita, D'Annunzijevi pripadniki pa so izvajali [[Piratstvo|piratske]] napade na mimoidoče ladje. Neitalijansko prebivalstvo je bilo deležno ustrahovanja in nasilja. Zaradi osamitve Reke je gospodarstvo propadalo, sprva velika podpora D'Annunziu pa je splahnela.<ref>{{Navedi novice|title=Država kot vrhunski avantgardistični projekt, bordel in piratsko gnezdo|date=21. september 2009|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/drzava-kot-vrhunski-avantgardisticni-projekt-bordel-in-piratsko-gnezdo/212792|work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref><ref name=":0"/> Ko je junija 1920 predsednik italijanske vlade postal [[Giovanni Giolitti]], se je stališče Rima do D'Annunzijevega početja zaostrilo. 12. novembra 1920 sta Italija in Kraljevina SHS podpisali [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]], ki je predvidevala, da Reka postane neodvisna svobodna država. D'Annunzio pogodbe ni priznal in je Italiji napovedal vojno. Italijanska vojska je 24. decembra odgovorila z bombardiranjem Reke. Po petdnevni vojni, znani kot »krvavi božič«, so se D'Annunzijevi arditi vdali. Sam D'Annunzio je Reko zapustil nekaj dni po novem letu in s sabo odpeljal veliko količino dragocenosti. === Svobodna država Reka in italijanska aneksija === {{glavni članek|Svobodna država Reka}} Na volitvah, ki so sledile 24. aprila 1921, je avtonomistična stranka močno premagala proitalijansko koalicijo. Reško državo so svetovne sile mednarodno priznale in sprejele v Društvo narodov. Za predsednika je bil izvoljen [[Riccardo Zanella]], avtonomist [[Furlanija|furlansko]]-[[Slovenci|slovenskega]] porekla.<ref>{{Navedi novice|title=Majka Kranjica, otac Furlan, naš je Zanella pravi Fijuman|date=27. junij 2016|url=https://www.rijekadanas.com/majka-kranjica-otac-furlan-nas-je-zanella-pravi-fijuman/|work=Rijeka Danas – riječki internetski dnevnik|language=hr}}</ref> Kljub vzpostavitvi nove države in njenemu razvoju spori znotraj mesta niso ponehali. Marca 1922 so italijanski [[Fašizem|fašisti]] izvedli prevrat, Zanella in ostali člani vlade pa so se umaknili iz mesta. Sedem mesecev zatem je tudi Italija doživela fašistični prevrat. Obdobje diplomatskih zdrah med Kraljevino SHS in fašistično Italijo, ki je hlepela po priključitvi Reke, se je zaključilo s podpisom [[Rimska sporazuma (1924)|rimskih sporazumov]] 27. januarja 1924. Sporazuma sta razveljavila dele rapalske pogodbe in dodelila Reko Italiji, medtem ko je Kraljevini SHS pripadlo nekaj vasi severno od mesta; za pristanišče je bila predvidena skupna uprava. Aneksija Reke se je zgodila 16. marca s prihodom kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] v mesto. Vlada Svobodne države Reke je sporazuma smatrala za neveljavna in nadaljevala svojo dejavnost v tujini. Po priključitvi je Reka postala središče Reške ali Kvarnerske pokrajine. Zaradi odrezanosti od zaledja, s katerim je dotlej trgovala, zaradi obrobne lege v Italiji in konkurence drugih pristanišč je naslednje desetletje doživljala zaton.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Le vittime di nazionalità italiana a Fiume e dintorni (1939-1947) / Žrtve talijanske nacionalnosti u Rijeci i okolici (1939.-1947.)|last=Ballarini|first=Amleto|publisher=Società di studi fiumani Roma / Hrvatski institut za povijest Zagreb|year=2002|page=96|language=it, hr|url=http://archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Sussidi/Sussidi_12.pdf|access-date=2021-12-28|archive-date=2021-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210827063011/http://archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Sussidi/Sussidi_12.pdf|url-status=dead}}</ref> V odziv na [[Velika gospodarska kriza|veliko gospodarsko krizo]] je italijanski režim Reki in liburnijski obali podelil status brezcarinskega območja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/fiume_res-fbec9b86-8bae-11dc-8e9d-0016357eee51_%28Enciclopedia-Italiana%29/|title=Fiume|accessdate=19. decembra 2021|website=treccani.it|publisher=Enciclopedia Italiana|language=it}}</ref> Gospodarstvo se je pričelo spet krepiti ob vojaški dejavnosti fašistične Italije, ki je sprožila [[Druga italijansko-abesinska vojna|vojno v Etiopiji]] in se vključila v [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]]. Kljub manjšinskim pravicam, ki so mu bile priznane v sporazumu leta 1924,<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52918|title=Rimski sporazum|accessdate=19. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220122021/https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52918|url-status=dead}}</ref> je fašistična oblast izvajala vse več nasilja in prisilno poitalijančevala hrvaško in slovensko prebivalstvo.<ref name=":3"/> Leta 1938 sprejeti rasni zakoni so iz javnega življenja izrinili tudi reške Jude.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.montesole.eu/cms/testimonianza-massacro/2-non-categorizzato/229-don-fornasini-testa.html|title=Temistocle Testa|accessdate=19. decembra 2021|website=www.montesole.eu|language=it}}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Fluminensia-podhum-grobnik-zrtve-spomenik-sime-vulas1.jpg|sličica|levo|Spomenik žrtvam fašističnega pokola v [[Podhum, Hrvaška|Podhumu]]]] Po izbruhu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] med [[sile osi]] se je Reška pokrajina povečala, saj si je Italija priključila zaledje do reke [[Kolpa|Kolpe]], mesto Sušak ter otoka [[Krk]] in [[Rab]]. Leta 1942 so se pojavile prve jugoslovanske [[Jugoslovanski partizani|partizanske]] formacije, prisotne zlasti na podeželju. Na odporniške akcije so se italijanske oblasti odzvale s pohodi po vaseh in množično represijo nad hrvaškim prebivalstvom. Vrhunec nasilja se je zgodil 12. julija 1942, ko so italijanski vojaki iz maščevanja pobili okoli 108 prebivalcev vasi [[Podhum, Hrvaška|Podhum]], več kot 800 odgnali v internacijo in požgali vas.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.croinfo.net/ekspedicije-i-istraivanja-regije/6509-da-se-ne-zaboravi-faistiki-zloin-u-podhumu-12071942|title=Da se ne zaboravi: Fašistički zločin u Podhumu 12.07.1942.|date=12. julij 2011|accessdate=19. decembra 2021|website=croinfo.net|language=it|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220122046/https://www.croinfo.net/ekspedicije-i-istraivanja-regije/6509-da-se-ne-zaboravi-faistiki-zloin-u-podhumu-12071942|url-status=dead}}</ref> Na Rabu so odprli [[Koncentracijsko taborišče Rab|koncentracijsko taborišče]] za hrvaške in slovenske civiliste. [[Slika:Fiume (Rijeka) bombing by RAF in 1944.jpg|sličica|Zavezniško bombardiranje Reke 1944]] Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je ozemlje zasedla [[nacistična Nemčija]] in jo vključila v [[Operacijska cona Jadransko primorje|operacijsko cono Jadransko primorje]]. Partizanska dejavnost se je pod nemško okupacijo nadaljevala in okrepila.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Na današnji dan prije 76 godina Fiume je postala Rijeka. Krvava bitka za oslobođenje od nacizma trajala je punih 11 dana|date=3. maj 2021|url=https://www.novilist.hr/rijeka-regija/rijeka/na-danasnji-dan-prije-76-godina-fiume-je-postala-rijeka-krvava-bitka-za-oslobodenje-od-nacizma-trajala-je-punih-11-dana/|newspaper=[[Novi list (Reka)|Novi list]]|language=hr}}</ref> Kot maščevanje za partizanski napad so Nemci 30. aprila 1944 opustošili vas [[Lipa, Matulji|Lipa]] blizu Jelšan in pobili 269 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://lipapamti.ppmhp.hr/30-travnja-1944/|title=O stradanju Lipe|accessdate=19. decembra 2021|publisher=Memorijalni centar Lipa pamti – Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka|language=hr}}</ref> Od okoli 500 Judov, ki so živeli na Reki ob nacistični okupaciji, je okoli 80 odstotkov končalo v koncentracijskih taboriščih, kar je največji delež med vsemi mesti na ozemlju fašistične Italije.<ref>{{Navedi novice|title=Italian Praised for Saving Jews Is Now Seen as Nazi Collaborator|date=19. junij 2013|url=https://www.nytimes.com/2013/06/20/arts/an-italian-saint-in-the-making-or-a-collaborator-with-nazis.html|newspaper=[[The New York Times]]|language=en}}</ref> Zaradi vojaške infrastrukture (pristanišče, ladjedelnice, tovarna torpedov, rafinerija nafte) so v letih 1944–45 Reko pogosto bombardirale anglo-ameriške zračne sile, s čimer so povzročile številne smrtne žrtve tudi med civilisti.<ref>{{Navedi novice|title=Kako je potopljen Kiebitz?|date=2007|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=54-55&C=8|work=Sušačka revija|language=hr}}</ref> Aprila 1945 se je Reki približala [[4. armada (NOVJ)|četrta armada narodnoosvobodilne vojske]] in sledila je večdnevna krvava bitka. Med umikanjem so Nemci razstrelili večino pristaniške infrastrukture in industrijskih pogonov. 3. maja 1945 je bila Reka osvobojena.<ref name=":4"/><ref>{{Navedi novice|title=Riječka bitka|date=2005|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=49&C=21|work=Sušačka revija|language=hr}}</ref> === Povojno obdobje in Jugoslavija === 20. junija 1945 so s podpisom sporazuma v Devinu vzpostavili [[Morganova linija|Morganovo črto]], ki je Julijsko krajino razmejila na cono A pod zavezniško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo; Reka je skupaj z večino [[Istra|Istre]] in slovensko [[Primorska|Primorsko]] pripadla slednji.<ref>{{Navedi revijo|last=Roknić Bežanić|first=Andrea|date=2012|title=Uspostava i organizacija civilnih i vojnih vlasti u poslijeratnoj Rijeci|url=https://hrcak.srce.hr/file/212343|magazine=Časopis za povijest Zapadne Hrvatske|language=hr|pages=163–177}}</ref> Predsednik Svobodne države Reke [[Riccardo Zanella]], ki je še vedno deloval iz izgnanstva, je pozival, naj se namesto priključitve Jugoslaviji ali Italiji obnovi samostojna reška država, vendar ni naletel na posluh nobenega od povojnih odločevalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/666341/Due_memoriali_inediti_di_Riccardo_Zanella_al_Consiglio_dei_ministri_degli_esteri_di_Londra_del_settembre_1945|title=Due memoriali inediti di Riccardo Zanella al Consiglio dei ministri degli esteri di Londra del settembre 1945|accessdate=25. decembra 2021|website=academia.edu|language=it, en}}</ref> Jugoslovanska oblast je, čeprav je med vojno obljubljala podporo novi reški državi in pozneje samostojno federalno enoto za ozemlje Reke, bila odločena mesto pripojiti [[Socialistična republika Hrvaška|federalni republiki Hrvaški]] in zatirala reške avtonomiste; številni so bili ubiti med jugoslovanskim osvobajanjem Reke ali v naslednjih mesecih, po krivem obtoženi sodelovanja z okupatorjem.<ref>{{Navedi novice|title=70 godina od likvidacije riječkih autonomista Blasicha, Sincicha, Rubinicha i drugih|date=3. maj 2015|url=https://www.rijekadanas.com/70-godina-od-likvidacije-rijeckih-autonomista-blasicha-sincicha-rubinicha-i-drugih/|work=Rijeka Danas - riječki internetski dnevnik|language=hr}}</ref> [[Slika:RijekaNeboderi.jpg|sličica|Najvišje stanovanjske stolpnice na Hrvaškem stojijo na Reki]] Po [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|mirovni pogodbi z Italijo]], podpisani 10. februarja 1947, je celotna cona B vključno z Reko pripadla [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Februarja 1948 sta se dotlej ločeni naselji Sušak in [[Zamet]] združili z Reko. V letih 1946 do 1950 se je iz mesta po oceni italijanske ustanove za pomoč beguncem izselilo več kot 25.000 Italijanov.<ref name=":3" /> Po obnovi je Reka prevzela funkcijo glavnega pristanišča Jugoslavije. S 622.000 ton leta 1946 se je promet pristanišča povečal na 3,5 milijona ton leta 1955 in na 20,4 milijona ton leta 1980.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Badurina|first=Marino|date=2014|title=Rijeka u drugoj polovici 20. stoljeća: od obnove preko ubrzanog razvoja do stagnacije|url=https://hrcak.srce.hr/file/271866|magazine=Essehist|language=hr|pages=126–131}}</ref> V industriji so se obnovile panoge, pomembne za mesto: ladjedelništvo, proizvodnja papirja, ladijske opreme in motorjev, rafinerija nafte, lesna, prehrambena in tekstilna industrija. S priseljevanjem ljudi z območja nove države se je od konca 50. let število prebivalcev spet povečevalo in gradile so se nove mestne četrti. Na otoku Krku se je leta 1970 odprlo [[letališče Reka]]. Leta 1973 je bila ustanovljena [[Univerza na Reki]]. Po zaslugi novega zaledja in rasti jugoslovanskega gospodarstva je Reka od 60. do 80. let doživela nov gospodarski vzpon. V tem obdobju je postala druga najbogatejša občina v Jugoslaviji (za [[Ljubljana|Ljubljano]]) z 213&nbsp;% višjim BDP na prebivalca od državnega povprečja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju|last=Radovinović|first=Radovan|publisher=Sveučilišna naklada Liber|year=1984|location=Zagreb|last2=Bertić|first2=Ivan}}</ref> === Samostojna Hrvaška === Junija 1991 je Hrvaška razglasila neodvisnost od Jugoslavije. [[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] ni zajela Reke, kot je zajela nekatera druga hrvaška mesta, vendar so se hrvaške sile z Reke bojevale drugod, v [[Lika|Liki]].<ref>{{Navedi novice|title=Nikad viđene slike ratne Rijeke kao snažni dokumentarac|date=14. september 2011|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/nikad-vidjene-slike-ratne-rijeke-kao-snazni-dokumentarac-326957|language=hr|newspaper=Večernji list}}</ref> [[Jugoslovanska ljudska armada]] je oktobra 1991 blokirala reško pristanišče. V začetku novembra je [[13. korpus (JLA)|reški korpus JLA]] prejel ukaz, naj uniči vso svojo opremo in oborožitev ter uniči mestno infrastrukturo. General [[Marijan Čad]] povelja ni upošteval in je s hrvaškimi oblastmi sklenil sporazum o mirnem umiku. Decembra 1991 je JLA zapustila Reko.<ref>{{Navedi novice|title=Čad – general u pokeru rat (I. dio)|date=17. september 2019|url=https://braniteljski.hr/cad-general-u-pokeru-rat-i-dio/|work=Braniteljski|language=hr}}</ref><ref name=":8" /> Po osamosvojitvi Hrvaške in prehodu na tržno gospodarstvo je reška industrija doživela padec. V 90. letih in na prelomu tisočletja so propadla nekatera od največjih podjetij Reke, med njimi tovarna papirja, tovarna motorne opreme, ladjarska družba ''Jugolinija'' in številna gradbena podjetja; druga kot [[Ladjedelnica 3. Maj|ladjedelnica 3. maj]] so zmanjšala proizvodnjo in s težavami poskušala preživeti. Propad industrije in odsotnost nadomestnih dejavnosti sta povzročila demografski padec. Negotovi prehod mesta h gospodarstvu, temelječemu na storitvenih dejavnostih in turizmu, še poteka.<ref name=":8" /> == Upravna delitev == [[Slika:View from Veprinac on Rijeka.jpg|sličica|200px|Reka ponoči]] Mesto Reka je sestavljeno iz enega samega naselja, Reke. Kot samostojno naselje je bil v registru vpisan [[Bakar, Rijeka|Bakar (Sveti Kuzam)]], ki je danes priključen Reki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/wp-content/uploads/2014/02/Prijedlog-odluke-o-promjeni-imena-naselja-u-gradu-Rijeci-u-Registru-prostornih-jedinica-Republike-Hrvatske.pdf|title=Prijedlog odluke o promjeni imena naselja u gradu Rijeci u Registru prostornih jedinica Republike Hrvatske|date=10. 2. 2014|language=hr|website=rijeka.hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sn.rijeka.hr/2014/03/odluka-o-promjeni-imena-naselja-u-gradu-rijeci-u-registru-prostornih-jedinica-republike-hrvatske/|title=Odluka o promjeni imena naselja u gradu Rijeci u Registru prostornih jedinica Republike Hrvatske|date=3. 3. 2014|website=sn.rijeka.hr|language=hr}}</ref> Reka je upravno razdeljena na 34 krajevnih odborov:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/mjesni-odbori/|title=Mjesni odbori|website=rijeka.hr|language=hr|accessdate=29. 2. 2020}}</ref> {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Banderovo # Belveder # Brajda-Dolac # Brašćine-Pulac # Bulevard # Centar-[[Sušak, Reka|Sušak]] # Draga # Drenova # Gornja Vežica {{col-break|gap=2em}} # <li value=10> Gornji Zamet # [[Grad Trsat]] # Grbci # [[Kantrida]] # [[Kozala]] # Krimeja # Luka # Mlaka # Orehovica {{col-break|gap=2em}} # <li value=19> Pašac # Pećine # Pehlin # [[Podmurvice]] # Podvežica # Potok # Srdoči # Sveti Kuzam {{col-break|gap=2em}} # <li value=27> Sveti Nikola # Svilno # Školjić # [[Škurinje]] # [[Škurinjska Draga]] # Turnić # Vojak # Zamet {{col-end}} == Prebivalstvo == Reka je za [[Zagreb]]om in [[Split]]om tretje največje mesto na Hrvaškem. Ob popisu leta 2021 je v mestu živelo 107&thinsp;964 prebivalcev, od tega 57&thinsp;511 žensk in 50&thinsp;453 moških. To je občutno manj kot v 80. in 90. letih, ko jih je bilo skoraj 170.000. Za [[Hrvati|Hrvate]] se je opredelilo 92&thinsp;075 (85,28&nbsp;%) prebivalcev, druge zastopane narodnosti so [[Srbi]] (5,13&nbsp;%), [[Bošnjaki]] (1,57&nbsp;%) in [[Italijani]] (1,45&nbsp;%). Prebivalcev, ki so se opredelili kot [[Slovenci]], je bilo 596 (0,55&nbsp;%).<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> Med [[vera]]mi je prevladovalo [[katolištvo]] (64,78&nbsp;% prebivalcev), 5,69&nbsp;% je bilo pripadnikov [[Pravoslavje|pravoslavne vere]] in 3,43&nbsp;% [[musliman]]ov. [[Ateizem|Ateistov]], [[Agnosticizem|agnostikov]] in neopredeljenih je bilo skupaj 18,01 odstotka.<ref name="popis2021"/> {| class="wikitable" |+Število in narodnostna sestava prebivalstva v letih 1971–2021 !Leto !Skupaj !Hrvati !Srbi !Jugoslovani !Bošnjaki !Italijani !Slovenci !Ostali |- |'''2021''' |'''107.964''' |92.075 (85,28&nbsp;%) |5537 (5,13&nbsp;%) | |1696 (1,57&nbsp;%) |1569 (1,45&nbsp;%) |596 (0,55&nbsp;%) | |- |'''2011'''<ref name="popis2011">{{Navedi knjigo|title=Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2011. Stanovništvo prema državljanstvu, narodnosti, vjeri i materinskom jeziku|publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske|year=2013|issn=1333-1876|location=Zagreb|language=hr, en|url=https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2012/SI-1469.pdf|access-date=2020-02-29|archive-date=2020-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200214173901/https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2012/SI-1469.pdf|url-status=dead}}</ref> |'''128.624''' |106.136 (82,52 %) |8446 (6,57 %) | |2.650 (2,06 %) |2445 (1,90 %) |1090 (0,85 %) | |- |'''2001'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02_zup08.html|title=Primorsko-goranska županija: Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama, popis 2001.|website=dzs.hr|language=hr|accessdate=2020-02-29|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824195957/https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02_zup08.html|url-status=dead}}</ref> |'''144.043''' |115.797 (80,39 %) |8946 (6,21 %) | |1.975 (1,37 %) |2763 (1,92 %) |1575 (1,09 %) |12.987 (9,02 %) |- |'''1991''' |'''167.964''' |117.178 (69,76 %) |18.891 (11,24 %) |6925 (4,12 %) |4803 (2,85 %) |3247 (1,93 %) |2709 (1,61 %) |14.211 (8,46 %) |- |'''1981''' |'''159.433''' |103.248 (64,75 %) |14.436 (9,05 %) |27.167 (17,03 %) |2505 (1,57 %) |1917 (1,20 %) |2897 (1,81 %) |7263 (4,55 %) |- |'''1971''' |'''132.222''' |98.121 (74,20 %) |14.079 (10,64 %) |6152 (4,65 %) |1487 (1,12 %) |2964 (2,24 %) |3944 (2,98 %) |5475 (4,14 %) |} === Slovenci na Reki === Po ocenah [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštituta za narodnostna vprašanja]] na Reki živi okrog 1000 Slovencev, pri čemer pa se številni s slovenskimi koreninami ne opredeljujejo kot Slovenci.<ref>{{Navedi novice|title=Naša narodna manjšina na Hrvaškem: Številni v Sloveniji zanje ne vedo|date=23. februar 2022|url=https://www.dnevnik.si/1042984022/|newspaper=[[Nedeljski dnevnik]]}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V mestu deluje slovensko [[Kulturno prosvetno društvo Bazovica]]. == Mestni predeli == === Korzo in staro mesto === [[Slika:Korzó1 Rijeka.JPG|sličica|levo|Korzo]] [[Slika:Crkva Sv Vida Rijeka 140807.jpg|sličica|Stolnica sv. Vida]] Zgodovinsko središče Reke se je oblikovalo ob izlivu [[Rječina|Rječine]] v Jadransko morje. Reško staro mesto se nahaja na desnem (zahodnem) bregu Rječine, pod njegovimi ulicami ležijo arheološki ostanki in splet starih predorov. Z južne strani mestno jedro obdaja Korzo – središče Reke, njena najbolj znana ulica in prizorišče javnih prireditev. Na sredini Korza stoji mestni stolp z uro, shajališče Rečanov in turistov. Stolp je bil zgrajen v srednjem veku in bil večkrat preoblikovan, svoj končni videz pa je dobil v 19. stoletju. Okoli stolpa se nahaja več [[Barok|baročnih]] palač. V starem mestu se nahaja najpomembnejša reška cerkev, [[Stolnica svetega Vida, Reka|stolnica svetega Vida]], zaščitnika mesta. [[Stolnica|Stolnico]] so na mestu starejše cerkve, posvečene [[Sveti Vid|svetemu Vidu]], zgradili reški [[jezuiti]]. Gradnja je trajala od leta 1638 do 1659, povsem dokončana pa je bila šele leta 1737, ko sta bila zgrajena [[kupola]] in [[Oratorij (cerkev)|oratorij]]. Stolnica je upodobljena na zadnji strani bankovca za 100 [[Hrvaška kuna|kun]]. Druga pomembna cerkev v mestnem jedru je [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Reka|cerkev Marijinega vnebovzetja]], postavljena na mestu antičnih mestnih [[Rimske terme|term]]. Zgrajena je bila v srednjem veku in skozi čas večkrat spremenila podobo; zadnjo večjo prenovo je doživela leta 1824. Njen prosto stoječi [[zvonik]] se je zaradi posedanja tal z leti nagnil in pridobil ime »Kosi toranj«. Pod zvonikom se nahajajo znani poznoantični [[mozaik]]i, nastali v času mesta Tarsatice. V bližini so ostanki mestnega obzidja in nedaleč antična [[mestna vrata]]. Pod mestnim jedrom poteka [[Reški predor|330 metrov dolg predor]], ki ga je med drugo svetovno vojno izkopala italijanska vojska ter je danes preurejen v javni prehod in turistično znamenitost. Na hribovitem pobočju severno od starega mesta se nahaja predel, imenovan Pomerio po svoji osrednji prometni ulici, ki se na zahodu nadaljuje v Zagrad. Predela sta izrazito urbani četrti s kakovostno arhitekturo s konca 19. in začetka 20. stoletja. Na dominantnem položaju na pobočju stoji [[Guvernerjeva palača, Reka|Guvernerjeva palača]], razkošna nekdanja rezidenca reškega guvernerja, v kateri je danes Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega Primorja. Palača, grajena v slogu visoke renesanse, je bila dokončana leta 1897. === Delta === [[Slika:Mrtvi kanal Rijeka 07.jpg|levo|sličica|Mrtvi kanal, v ozadju Trsat in Sušak]] [[Slika:Palace Modello Rijeka.jpg|sličica|Palača Modello]] V 19. stoletju so del izliva reke [[Rječina|Rječine]] zaprli in tok preusmerili v nekoliko vzhodnejši prekop. Iz starega rečnega korita je nastal ''Mrtvi kanal'', ki služi kot privez za barke in čolne. Tako se je med Mrtvim kanalom in novim tokom Rječine oblikoval polotok, imenovan ''Delta''. Kot Delta se običajno pojmuje tudi sosednji predel okoli zgradbe Hrvaškega narodnega gledališča. [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca]] se nahaja na parkovno urejenem trgu. V notranjosti razkošne zgradbe, ki je delo arhitektov [[Herman Gottlieb Helmer|Hermana Gottlieba Helmerja]] in [[Ferdinand Fellner|Ferdinanda Fellnerja]], so ohranjena zgodnja dela slikarja [[Gustav Klimt|Gustava Klimta]]. Nedaleč, na mestu porušenega starega Adamićevega gledališča, stoji sočasno zgrajena ''Palača Modello'', v kateri je spočetka deloval sedež reške hranilnice. Zgradba je prepoznavna po večbarvnih pročeljih in bogatih okrasnih elementih, prevzetih iz visoke [[Renesansa|renesanse]] in poznega [[barok]]a. V njej dandanes delujeta [[Italijani|italijanska]] kulturna skupnost in osrednji oddelek mestne knjižnice Reka. Poleg gledališča in palače se nahaja Velika tržnica (»Placa«), ki jo sestavljajo dva enaka paviljona (zgrajena 1881) in ribarnica, dokončana leta 1916, ki je nadomestila prejšnjo iz leta 1865. Tržnica obratuje tudi na prostem na okoliških ulicah. === Sušak in Trsat === ====Sušak==== [[Slika:Hotel ship - Kruna Mora (Sea Crown) in Rijeka - panoramio.jpg|sličica|Vzhodni del Sušaka]] Samostojno mesto od 1924, ko je bila Istra - in tudi mesto Reka - po dogodkih po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] priključena Italiji, Susak pa [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevini Jugoslaviji]] - največje obalno mesto in izhod na morje severne Hrvaške, s tem pa tudi Slovenskih dežel kraljevine Jugoslavije. Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1945 je to področje (Reko in Sušak) osvobodile enote Jugoslovanske Armade. Od uveljavitve [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariškega sporazuma med FNRJ in Italijo]] 1947 in formalne združitve z Reko dalje je Sušak veliko mestno področje vzhodnega dela Reke.<ref>{{navedi splet |url= http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=68&C=20|title=SUŠAČKA REVIJA broj 68 |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Zgradbe starega Sušaka ležijo blizu levega brega Rječine, grajene so v slogu arhitekture 19. stoletja z razkošnimi fasadami, a so mnoge med njimi zapuščene. ====Trsat==== [[Slika:Rijeka - Trsat - panoramio.jpg|sličica|Trsat]] Nad Sušakom se dviga [[Trsat]], ki je bil naseljen že v predrimskem obdobju in poznan kot ''Tarsatica''. Nekdaj prav tako samostojno naselje je v drugi polovici 19. stoletja postalo del novega Sušaka, s katerim se je nato leta 1945 priključil Reki. Na vrhu hriba stoji [[Grad Trsat|Trsatska gradina]], ki je zgrajena na mestu predrimske liburnijske opazovalnice in prvič omenjena leta 1288. Kot srednjeveška trdnjava je bila od 13. do konca 15. stoletja v posesti [[Frankopani|Frankopanov]], potem je prišla pod upravo [[Madžari|Madžarov]] in mesta [[Bakar]]. Ko so proti koncu 17. stoletja prenehali [[Otomansko cesarstvo|turški]] vpadi, je izgubila trdnjavski pomen. Leta 1750 jo je močno poškodoval [[potres]] in so jo opustili; v prvi polovici 19. stoletja jo je kupil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] častnik [[Laval Nugent von Westmeath|Laval Nugent]] in jo tako obnovil, da je ohranila prvine zgodnjesrednjeveške utrdbe. Na Trsatu se nahaja tudi [[cerkev Trsatske Matere Božje]] s [[Frančiškani|frančiškanskim]] [[Samostan|samostanom]], ki je eno od najstarejših [[Sveta Marija|Marijinih]] svetišč na Hrvaškem in pomembno [[Romanje|romarsko]] središče. Iz središča Reke na Trsat vodijo [[stopnice Petra Kružića]], ki jih je [[Uskoki|uskoški]] [[stotnik]] začel graditi leta 1531; obsegajo več kot 500 stopnic in niz romarskih kapelic. == Kultura == [[Slika:Theatre of Ivan pl. Zajc, Rijeka.jpg|levo|sličica|HNK Ivana pl. Zajca]] [[Slika:rijeka market trznica.jpg|sličica|200px|Reška tržnica]] Na Reki delujeta mestno Hrvaško narodno gledališče [[Ivan Zajc|Ivana pl. Zajca]] in lutkovno gledališče. Mesto se ponaša s pomorskim, zgodovinskim in naravoslovnim [[muzej]]em ter moderno galerijo.<ref>''Jadran, Vodič i Atlas''. (1971). Zagreb: Jugoslovenski leksikonografski zavod.</ref> === Reški karneval === [[Slika:Grobnički dondolaši (group).jpg|sličica|200px|Grobniški dondolaši na reškem karnevalu]] Vsako leto v [[Pust|predpustnem]] času na Reki poteka [[Reški karneval]], ki je največja tovrstna prireditev na Hrvaškem ter ena največjih in najbolj obiskanih v Evropi. [[Karneval]] je v 19. stoletju pričelo prirejati avstrijsko in ogrsko plemstvo, tradicija pa se je spontano obudila leta 1982. Obdobje karnevala, ki ga nekateri imenujejo tudi »peti letni čas«, se prične na praznik svetega Antona (17. januarja), ko župan simbolično preda ključe mesta »Meštarju Toniju«, izvoljena pa je tudi kraljica karnevala. Spremljevalni dogodki vključujejo »reli Pariz–Bakar«, sprevod okrašenih avtomobilov od Reke do [[Bakar|Bakra]], otroško povorko in dobrodelni ples v Guvernerjevi palači. Vrhunec dogajanja je mednarodna povorka skozi središče mesta na pustno nedeljo. Značilni pustni liki s področja Reke so [[zvončari]], ki so tudi del [[Unesco]]vega seznama nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{Navedi novice|title=Peto godišnje doba trideseti put – Riječki karneval|date=8. 2. 2013|url=https://www.vecernji.hr/lifestyle/peto-godisnje-doba-trideseti-put-rijecki-karneval-507970|language=hr|newspaper=Večernji list}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Zakaj morate na karneval na Reko?|date=22. 2. 2019|url=https://siol.net/trendi/potovanja/zakaj-morate-na-karneval-na-reko-490351|newspaper=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/annual-carnival-bell-ringers-pageant-from-the-kastav-area-00243|title=Annual carnival bell ringers’ pageant from the Kastav area|website=ich.unesco.org|language=en|accessdate=29. 2. 2020}}</ref> === Evropska prestolnica kulture === Reka je bila skupaj z [[Irska|irskim]] mestom [[Galway]] izbrana za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2020. Prvo hrvaško mesto, ki je prejelo ta naziv, se predstavlja s sloganom »Pristanišče raznolikosti«. Predvidenih je okoli 300 kulturnih programov z več kot 600 dogodki. Otvoritev prestolnice kulture je potekala 1. februarja 2020 v mestnem pristanišču z nastopom 130 izvajalcev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/reka-in-galway-slovesno-prevzemata-naziv-kulturnih-prestolnic/513307|title=Reka in Galway slovesno prevzemata naziv kulturnih prestolnic|date=1. 2. 2020|newspaper=rtvslo.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/na-reki-slovesno-odprli-evropsko-prestolnico-kultu|title=Na Reki slovesno odprli Evropsko prestolnico kulture 2020|date=3. 2. 2020|newspaper=Primorske novice}}</ref> == Promet == [[Slika:Rijeka-kontejnerski-terminal-Brajdica-28122014-roberta-f.jpg|sličica|200px|Zabojniški terminal reškega pristanišča]] [[Slika:Rijeka20200305 HNK-I.P.Zajc CargoContainersTrain noon iPhoneMOVtoOGG.ogv|sličica|200px|Prehod tovornega vlaka skozi mestno središče]] [[Pristanišče Reka]] je najpomembnejše morsko pristanišče na Hrvaškem z največjo [[Luška kapetanija|luško kapetanijo]] v državi. Leta 2019 je skozi reško pristanišče potovalo 11,5 milijona ton tovora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portauthority.hr/statistike-i-tarife/|title=Statistika prometa|accessdate=21. 5. 2020|website=www.portauthority.hr|language=hr|archive-date=2020-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200709111412/https://www.portauthority.hr/statistike-i-tarife/|url-status=dead}}</ref> Trajektne in hitre ladijske linije povezujejo Reko z nekaterimi otoki in obmorskimi mesti. [[Avtocesta A7, Hrvaška|Avtocesta A7]] Reko povezuje s Slovenijo (z mejnim prehodom [[Jelšane]]) in s [[Krški most|Krškim mostom]]. Del avtoceste A7 predstavlja reško obvoznico. [[Avtocesta A6, Hrvaška|Avtocesta A6]], ki se pri Bosiljevu navezuje na [[Avtocesta A1, Hrvaška|avtocesto A1]] [[Zagreb]]–[[Split]], je bila dokončana leta 2008. Prek [[Predor Učka|predora]] skozi [[Učka|Učko]] je Reka povezana z [[Istrski ipsilon|Istrskim ipsilonom]], tj. avtocestama [[Avtocesta A8, Hrvaška|A8]] in [[Avtocesta A9, Hrvaška|A9]]. Z [[Železniška postaja Reka|železniške postaje Reka]] potekata elektrificirani enotirni progi proti Zagrebu ter proti [[Šapjane|Šapjanam]] in Sloveniji. [[Železniška proga Zagreb–Reka|Proga Reka–Zagreb]], ki se nadaljuje v [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnico]] in na [[Madžarska|Madžarsko]], je del panevropskega koridorja Vb. Proga Reka–Šapjane se nadaljuje v Slovenijo kot [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|proga Ilirska Bistrica–Pivka]], od koder je možna povezava z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Trst]]om. Obstajajo načrti za izgradnjo nove nižinske proge med Reko in Zagrebom,<ref>{{navedi splet |url=https://mmpi.gov.hr/promet/zeljeznicki-promet-129/strateski-dokumenti-i-projekti/nizinska-pruga/13828 |title=Nizinska pruga |publisher=Ministrstvo za more, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške |accessdate=2025-05-07}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ovo-je-novi-plan-za-nizinsku-prugu-do-rijeke-gradit-ce-se-tuneli-od-10-i-14-km-doznajemo-kad-bi-sve-moglo-biti-gotovo-15576611 |title=Ovo je novi plan za nizinsku prugu do Rijeke: Gradit će se tuneli od 10 i 14 km, doznajemo kad bi sve moglo biti gotovo |date=2025-04-23 |newspaper=Jutarnji list |accessdate=2025-05-07}}</ref> kot tudi pobude za izgradnjo povezave z otokom [[Krk]]om<ref>{{navedi novice |url=https://www.novilist.hr/novosti/gospodarstvo/krece-projektiranje-novog-krckog-mosta-njime-ce-prolaziti-i-cesta-i-zeljeznicka-pruga/ |title=Kreće projektiranje novog Krčkog mosta, njime će prolaziti i cesta i željeznička pruga |date=2024-06-06 |newspaper=Novi list |accessdate=2025-05-07}}</ref> in navezavo na [[istrske železnice|železniško omrežje v Istri]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.glasistre.hr/istra/2024/01/24/do-gradnje-zeljeznickog-tunela-kroz-ucku-proci-ce-ipak-jos-dosta-vremena-ovo-su-sljedeci-koraci-koj-910403 |title=Do gradnje željezničkog tunela kroz Učku proći će ipak još dosta vremena. Ovo su sljedeći koraci koje treba napraviti |date=2024-01-24 |newspaper=Glas Istre |accessdate=2025-05-07}}</ref> [[Letališče Reka]], zgrajeno leta 1970, leži na otoku Krku. Usmerjeno je večinoma v čarterske polete, vendar se v zadnjih letih povečuje tudi število rednih linij. Leta 2025 je prek reškega letališča letelo 160.249 potnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://croatianaviation.com/rijeka-u-2025-godini-svega-160-tisuca-putnika/|title=Rijeka u 2025. godini svega 160 tisuća putnika|publisher=Croatian Aviation|language=hr|date=2026-01-09}}</ref> === Mestni prevoz === [[Slika:MB Conecto 32.jpg|sličica|200px|Avtobus Autotroleja]] Novembra 1899 so na Reki začeli voziti električni [[tramvaj]]i. Leta 1951 je bila uvedena prva [[trolejbus]]na linija in naslednje leto so trolejbusi popolnoma nadomestili tramvaje. Leta 1969 so namesto trolejbusov začeli obratovati avtobusi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autotrolej.hr/autotrolej/povijest/|title=Povijest|accessdate=21. 5. 2020|publisher=Autotrolej|language=hr}}</ref> Mestni avtobusni prevoz izvaja podjetje [[Autotrolej]] in obsega 18 mestnih linij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.autotrolej.hr/linije/ |title=Linije |publisher=Autotrolej |language=hr |accessdate=2025-05-07}}</ref> == Mednarodne povezave == === Konzulati === Na Reki imajo urade [[konzulat|konzularna predstavništva]] desetih držav:<ref>{{navedi splet |url=https://visitrijeka.hr/konzulati/ |title=Konzulati |website=visitrijeka.hr |language=hr |accessdate=2025-05-07}}</ref> {{Div col|colwidth=20em}} * {{zastava|Avstrija}} * {{zastava|Danska}} * {{zastava|Finska}} * {{zastava|Italija}} * {{zastava|Maroko}} * {{zastava|Norveška}} * {{zastava|Romunija}} * {{zastava|Severna Makedonija}} * {{zastava|Srbija}} * {{zastava|Švedska}} {{div col end}} === Prijateljska mesta === Reka je pobratena z naslednjimi mesti:<ref name="prijatelji">{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/gradska-uprava/medunarodna-suradnja/gradovi-prijatelji/|title=Gradovi prijatelji|website=rijeka.hr|language=hr|accessdate=2025-05-07}}</ref> {{Div col|colwidth=20em}} * {{ikonazastave|Japonska}} [[Kavasaki]], [[Japonska]] (od 1977) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]] (od 1979) * {{ikonazastave|Italija}} [[Faenza]], [[Italija]] (od 1983) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Neuss]], [[Nemčija]] (od 1990) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Csepel]], [[Madžarska]] (od 1997) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čingdao]], [[Kitajska]] (od 1999) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Rostock]], [[Nemčija]] (od 2002) * {{ikonazastave|Italija}} [[Genova]], [[Italija]] (od 2004) * {{ikonazastave|Italija}} [[Este]], [[Italija]] (od 2004) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Dalian]], [[Kitajska]] (od 2006) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Cetinje]], [[Črna gora]] (od 2010) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Ningbo]], [[Kitajska]] (od 2011) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Karlsruhe]], [[Nemčija]] (od 2011) * {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]] (od 2011) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Bitola]], [[Severna Makedonija]] (od 2011) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Burgas]], [[Bolgarija]] (od 2016) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Tuzla]], [[Bosna in Hercegovina]] (od 2023) {{div col end}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] * [[seznam mest na Hrvaškem]] * [[Jezuitski kolegij na Reki]] * [[La Voce del Popolo]] [[Kategorija:Mesta Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Reka, Hrvaška| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Obalna mesta]] {{normativna kontrola}} ftv554z4htpaiz71zzcmm1op9ddvnlz Cerkniško jezero 0 9666 6686085 6587660 2026-06-06T14:39:52Z ~2026-15706-06 256136 6686085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Cerkniško jezero | image_lake = SlikaCerkniskoJezeroPolno.jpg | caption_lake = poplavljeno kraško polje | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Notranjska]] | coords = {{koord|45|44|59|N|14|22|20|E|region:SI_type:waterbody_source:dewiki|display=inline,title}} | type = [[presihajoče jezero|presihajoče]] | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 10,4 km | width = 4,7 km | area = 38 km² (največ) | depth = | max-depth = 10m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = od 546 m do 551 m | frozen = | islands = | cities = [[Dolenje Jezero]], [[Gorenje Jezero]] | reference = | extra = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 19. januar 2006 <ref name="Ramsar">{{navedi dokument |title=The List of Wetlands of International Importance |url=http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/sitelist_0.pdf |publisher=Ramsar.org |date=16.4.2015 |accessdate=20.6.2015}}</ref> }} }} [[Slika:SlikaCerkniskoJezeroSuho.jpg|thumb|right|400px|Prazno jezero]] [[File:2014 Cerniško jezero Slovenia.jpg|thumb|right|400px|Poplavljeno jezero]] [[Slika:Cerkniško jezero zima.jpg|thumb|400px|Jezero pozimi]] [[Slika:Franc Anton Steinberg - Ribolov na Cerkniškem jezeru.jpg|thumb|400px|[[Franc Anton Steinberg]]: Ribolov na Cerkniškem jezeru, 1714]] [[Slika:Tomaž Perko Jezero v jutru oil on canvas.png|thumb|400px|Tomaž Perko: Jezero v jutru, 2015]] '''Cérkniško jézero''' je [[presihajoče jezero]] v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]]. Je svetovna znamenitost, največje presihajoče jezero v Evropi. Ko je polje popdeževju pa do 38 km² in je s tem največje jezero v Sloveniji. Takrat je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globinodtoki Vsi pritoki in odtoki razen [[Cerkniščica|Cerkniščice]] so kraški.<ref>''Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije'' (Cerkniško polje), Ljubljana, 1991</ref> Na [[Loško polje|Loškem polju]] ponikata potoka Mali in Veliki [[Obrh]] in prideta na površje na Cerkniškem polju kot potok [[Stržen (potok)|Stržen]]. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - [[Križna jama|Križne jame]]. V [[kraško polje]] se stekajo tudi [[Cerkniščica]] in vode iz [[Javorniki|Javornikov]]. Vsa ta voda ponika v [[Ponor in požiralnik|požiralnikih]] na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot [[potok Rak]] v [[Rakov Škocjan]] in naprej pod zemeljsko površino do [[Planinska jama|Planinske jame]] kjer se združi z [[reka Pivka|reko Pivko]] iz [[Postojnska jama|Postojnske jame]] in priteče na plano kot reka [[Unica]], drugi del ponikne proti [[Planinsko polje|Planinskemu polju]], najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri [[Bistra|Bistri]] pod imenom Ljubljanica. Cerkniško jezero se napolni v glavnem po [[jesen]]skem [[dež]]evju in [[pomlad|spomladi]], ko se [[taljenje|tali]] [[sneg]]. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi [[zima|pozimi]]. === Povirni pas === Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so [[kraški izvir]]i Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja: * Cerkniški Obrh * Zadnji Obrh * Cemun (iz Loške doline) * Laški studenci * izviri Tresenca (Tresenc, Žabjek in Retje) * izviri Mrzlika (Otoški Obrh in Mrzlik) Drugo izvirno območje so kraški izviri na vzhodnem robu polja in dovajajo vodo s Podloža in Križne jame, Bloške planote (Bloščica ter Bločic): * izviri Goriškega potoka * Studenec pri mlinu * Zlatovec * Šteberški Obrh (voda iz Križne jame) * izvir Žerovniščice (Veselova jama) * jama Suhadolca * izvirni pas od Goričice do ponorov Stržena v Narteh === Estavelni pas === [[Estavela|Estavelni]] pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje najdalj časa. Tu so estavele: * Gebno * Zajcovke * Vranja jama * Bobnarice * Kotel * Češlenca * Levišče [[Slika:Poplavljeno jezero.jpg|sličica|Ob poplavi februarja 2014]] === Ponorno območje === Ponorno območje se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izviroma Ljubije in Bistre. * Jamski zaliv, ponikve v dnu struge Cerkniščice in Stržena * vhodi v ponorne jame na strmem pobočju jezerskega brega * ponori v Narteh * Jama pod Gradom * Velika in Mala Karlovica == Flora in favna == [[Slika:Grebe group.jpg|thumb|right|300px|Mešana jata [[čopasti ponirek|čopastih]] in [[mali ponirek|malih ponirkov]]]] Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja [[riba|rib]], ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[ptič|ptic]]. == Zanimivost == *Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim [[Prelom (geologija)|tektonskim prelomom]]: [[Idrija]] - [[Hotedršica]] - [[Planinsko polje]] - [[Cerkniško polje]] - [[Loško polje]]. *[[Janez Vajkard Valvasor]] je poskušal na podlagi [[René Descartes|Descartesovega]] [[mehanika|mehaničnega]] zgrešenega pogleda pojasniti presihanje Cerkniškega jezera. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Cerknica]] * [[presihajoče jezero]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] * [[kraški izvir]] * [[kraško polje]] * [[mokrišče]] * [[seznam otokov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Lake Cerknica}} {{Geopedia|L260_F4215_T105_vF_b4_x452866.861185622_y68345.6899783675_s15}} * [http://www.geopedia.si/#b2_x452804.594_y69435.047_s14 Ortofoto lokacija na Geopediji (sušno obdobje)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b2_x452804.594_y69435.047_s14 |date=2017-07-29 }} * [https://www.youtube.com/watch?v=MuGMpc6s-rc Podvodni svet Cerkniškega jezera] (video) * [https://www.youtube.com/watch?v=pSf-y7rYHnM Cerkniško jezero, dežela Jezerka in Ščuke] (video) * [https://www.youtube.com/watch?v=6o9LiTuopRA Cerkniško jezero iz zraka] (video) {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{pritoki Ljubljanice}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Cerkniško jezero| ]] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Presihajoča jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Porečje Ljubljanice]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] {{normativna kontrola}} f1uwlvfkpu319mtoc9cynjrcbkn9rv5 6686101 6686085 2026-06-06T15:00:37Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-15706-06|~2026-15706-06]] ([[User talk:~2026-15706-06|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6587660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Cerkniško jezero | image_lake = SlikaCerkniskoJezeroPolno.jpg | caption_lake = poplavljeno kraško polje | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Notranjska]] | coords = {{koord|45|44|59|N|14|22|20|E|region:SI_type:waterbody_source:dewiki|display=inline,title}} | type = [[presihajoče jezero|presihajoče]] | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 10,4 km | width = 4,7 km | area = 38 km² (največ) | depth = | max-depth = 10m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = od 546 m do 551 m | frozen = | islands = | cities = [[Dolenje Jezero]], [[Gorenje Jezero]] | reference = | extra = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 19. januar 2006 <ref name="Ramsar">{{navedi dokument |title=The List of Wetlands of International Importance |url=http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/sitelist_0.pdf |publisher=Ramsar.org |date=16.4.2015 |accessdate=20.6.2015}}</ref> }} }} [[Slika:SlikaCerkniskoJezeroSuho.jpg|thumb|right|400px|Prazno jezero]] [[File:2014 Cerniško jezero Slovenia.jpg|thumb|right|400px|Poplavljeno jezero]] [[Slika:Cerkniško jezero zima.jpg|thumb|400px|Jezero pozimi]] [[Slika:Franc Anton Steinberg - Ribolov na Cerkniškem jezeru.jpg|thumb|400px|[[Franc Anton Steinberg]]: Ribolov na Cerkniškem jezeru, 1714]] [[Slika:Tomaž Perko Jezero v jutru oil on canvas.png|thumb|400px|Tomaž Perko: Jezero v jutru, 2015]] '''Cérkniško jézero''' je [[presihajoče jezero]] v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]]. Je svetovna znamenitost, največje presihajoče jezero v Evropi. Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa do 38 km² in je s tem največje jezero v Sloveniji. Takrat je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 metrov. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine. == Pritoki in odtoki == Vsi pritoki in odtoki razen [[Cerkniščica|Cerkniščice]] so kraški.<ref>''Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije'' (Cerkniško polje), Ljubljana, 1991</ref> Na [[Loško polje|Loškem polju]] ponikata potoka Mali in Veliki [[Obrh]] in prideta na površje na Cerkniškem polju kot potok [[Stržen (potok)|Stržen]]. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - [[Križna jama|Križne jame]]. V [[kraško polje]] se stekajo tudi [[Cerkniščica]] in vode iz [[Javorniki|Javornikov]]. Vsa ta voda ponika v [[Ponor in požiralnik|požiralnikih]] na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot [[potok Rak]] v [[Rakov Škocjan]] in naprej pod zemeljsko površino do [[Planinska jama|Planinske jame]] kjer se združi z [[reka Pivka|reko Pivko]] iz [[Postojnska jama|Postojnske jame]] in priteče na plano kot reka [[Unica]], drugi del ponikne proti [[Planinsko polje|Planinskemu polju]], najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri [[Bistra|Bistri]] pod imenom Ljubljanica. Cerkniško jezero se napolni v glavnem po [[jesen]]skem [[dež]]evju in [[pomlad|spomladi]], ko se [[taljenje|tali]] [[sneg]]. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi [[zima|pozimi]]. === Povirni pas === Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so [[kraški izvir]]i Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja: * Cerkniški Obrh * Zadnji Obrh * Cemun (iz Loške doline) * Laški studenci * izviri Tresenca (Tresenc, Žabjek in Retje) * izviri Mrzlika (Otoški Obrh in Mrzlik) Drugo izvirno območje so kraški izviri na vzhodnem robu polja in dovajajo vodo s Podloža in Križne jame, Bloške planote (Bloščica ter Bločic): * izviri Goriškega potoka * Studenec pri mlinu * Zlatovec * Šteberški Obrh (voda iz Križne jame) * izvir Žerovniščice (Veselova jama) * jama Suhadolca * izvirni pas od Goričice do ponorov Stržena v Narteh === Estavelni pas === [[Estavela|Estavelni]] pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje najdalj časa. Tu so estavele: * Gebno * Zajcovke * Vranja jama * Bobnarice * Kotel * Češlenca * Levišče [[Slika:Poplavljeno jezero.jpg|sličica|Ob poplavi februarja 2014]] === Ponorno območje === Ponorno območje se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izviroma Ljubije in Bistre. * Jamski zaliv, ponikve v dnu struge Cerkniščice in Stržena * vhodi v ponorne jame na strmem pobočju jezerskega brega * ponori v Narteh * Jama pod Gradom * Velika in Mala Karlovica == Flora in favna == [[Slika:Grebe group.jpg|thumb|right|300px|Mešana jata [[čopasti ponirek|čopastih]] in [[mali ponirek|malih ponirkov]]]] Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja [[riba|rib]], ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[ptič|ptic]]. == Zanimivost == *Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim [[Prelom (geologija)|tektonskim prelomom]]: [[Idrija]] - [[Hotedršica]] - [[Planinsko polje]] - [[Cerkniško polje]] - [[Loško polje]]. *[[Janez Vajkard Valvasor]] je poskušal na podlagi [[René Descartes|Descartesovega]] [[mehanika|mehaničnega]] zgrešenega pogleda pojasniti presihanje Cerkniškega jezera. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Cerknica]] * [[presihajoče jezero]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] * [[kraški izvir]] * [[kraško polje]] * [[mokrišče]] * [[seznam otokov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Lake Cerknica}} {{Geopedia|L260_F4215_T105_vF_b4_x452866.861185622_y68345.6899783675_s15}} * [http://www.geopedia.si/#b2_x452804.594_y69435.047_s14 Ortofoto lokacija na Geopediji (sušno obdobje)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b2_x452804.594_y69435.047_s14 |date=2017-07-29 }} * [https://www.youtube.com/watch?v=MuGMpc6s-rc Podvodni svet Cerkniškega jezera] (video) * [https://www.youtube.com/watch?v=pSf-y7rYHnM Cerkniško jezero, dežela Jezerka in Ščuke] (video) * [https://www.youtube.com/watch?v=6o9LiTuopRA Cerkniško jezero iz zraka] (video) {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{pritoki Ljubljanice}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Cerkniško jezero| ]] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Presihajoča jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Porečje Ljubljanice]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] {{normativna kontrola}} ksyoeogx6dr8gh1kjtngfaywfzw5rv3 Srečko Kosovel 0 16662 6686271 6658711 2026-06-06T21:40:01Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Srečko Kosovel | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | pseudonym = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | period = | genre = [[pesništvo]] | subject = | movement = [[impresionizem]]<br>[[ekspresionizem]]<br>[[konstruktivizem]]<br>[[futurizem]]<br>[[avantgarda]] <br> [[zenitizem]] | notableworks = ''[[Ekstaza smrti]]<br />[[Mehanikom!]]<br />[[Kons. 5]]'' <!-- | influences =[[Vladimir Tatlin]], [[Naum Gabo]], [[El Lissitzky]], [[Ilya Ehrenburg]], [[ László Moholy-Nagy]], [[Branko Ve Poljanski]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Rabindranath Tagore]], [[Karl Marx]] --> <!-- | influenced = -->| signature = | website = | education = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] }} '''Srečko Kosovel''' [sréčko kosovél], [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], * [[18. marec]] [[1904]], [[Sežana]], † [[27. maj]] [[1926]], [[Tomaj]]. == Življenje == Srečko Kosovel se je rodil v Sežani očetu učitelju in zborovodji [[Anton Kosovel|Antonu Kosovelu]] ter materi Katarini (rojena Stres). Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v [[Pliskovica|Pliskovico]] na Dolenjem [[Kras]]u, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. [[Slika:Kosovelova domačija v Tomaju.jpg|alt=|levo|sličica|Kosovelova domačija]] V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu ''Zvonček'', v katerem opisuje [[Trst]]. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na [[Realka, Ljubljana|realko v Ljubljani]], na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem [[literarni krožek|literarnem krožku]] in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list [[Lepa Vida]] in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal [[Ludvik Mrzel|Ludvika Mrzela]]. Istega leta se je odzval na požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]]. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij [[slavistika|slavistike]], [[romanistika|romanistike]] in [[pedagogika|pedagogike]] na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Sodeloval je pri avantgardistični reviji ''[[Trije labodi]]'', ki je začela izhajati leta 1921 v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v [[Zagorje|Zagorju]]. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije ''[[Mladina (1924)|Mladina]]''. Pripravljal je tudi zbirko ''Zlati čoln'', ki pa ni izšla. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma [[Josip Murn|J. Murna]]. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom (pesmi ''Balada'', ''Bori'', ''Vas za bori'', ''Slutnja''). Tako najobsežnejši del njegovega pesništva govori o [[Kras]]u, zaradi česar ga imenujemo »lirik Krasa«, kjer srečujemo [[impresija|impresije]], ki pogosto preraščajo v prispodobo narodne ogroženosti, motive, v katerih je upodobljena ljubezen do matere in dekleta, pa izpovedi, v katerih se oglaša slutnja smrti. Nato je Kosovel prešel v [[ekspresionizem]] in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Tako precej pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi [[Evropa|Evrope]] (''[[Ekstaza smrti]]'') in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (''[[Rdeči atom]]''). Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo tudi njegove t. i. konstruktivistične pesmi ([[kons]]i), ki so izšle v pesniški zbirki ''[[Integrali]]'', in so najmodernejši tip slovenske poezije. [[File:Tomaj - Kosovelova domačija1.jpg|thumb|Spominska plošča na hiši v Tomaju]] Po zagorskem literarnem večeru februarja 1926 v [[Zagorje|Zagorju]] se je Kosovel z nekaj kolegi želel z vlakom vrniti v Ljubljano, a so zapadli v tako razgreto debato, da je vlak odpeljal kar brez njih. Tisto noč je prebil v ledeno mrzli čakalnici in se močno prehladil. Kmalu si je nekoliko opomogel in odpotoval v domači Tomaj, a se mu je prikrita influenca razvila v gripo, nato je dobil vnetje možganske ovojnice in po hudih mukah je 27. maja 1926 umrl za [[meningitis]]om. Star je bil komaj 22 let. Nekaj mesecev pred smrtjo je zaradi vse večje politične angažiranosti menda obveljala tiha prepoved njegovega javnega delovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Srečko Kosovel (1904–1926): Pesniški genij z veliko odgovornosti do človeka|url=https://www.dnevnik.si/1042659794|website=Dnevnik.si|accessdate=2021-03-18|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:Kosovelov grob (2025).jpg|sličica|Kosovelov grob v Tomaju]] Na njegovo umetniško ustvarjanje so med drugim močno vplivala filozofska dela [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Friedricha Wilhelma Nietzscheja]], [[Karl Marx|Karla Marxa]] ter etika [[Klement Jug|Klementa Juga]]. == Delo== [[Slika:Srečko Kosovel - Kons 5.jpg|thumb|left|Kosovelov rokopis pesmi ''[[Kons. 5]]'']] Kosovelovo ustvarjalno obdobje je bilo sicer zelo kratko, a izjemno intenzivno. Tako se njegovo ustvarjanje razteza na področja [[Impresionizem|impresionizma]], [[Ekspresionizem|ekspresionizma]], [[Futurizem|futurizma]], [[Zenitizem|zenitizma]] ter [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Čeprav se je Kosovel naposled opredelil kot konstruktivist, se vendarle ni nikdar odrekel pisanju impresionistične oziroma tradicionalne lirike. Tako je tudi ob koncu svojega življenja še vedno ustvarjal tako tradicionalno kot avantgardno poezijo, čeprav je slednji pripisoval veliko večji pomen. === Kosovel in futurizem === Začetek pesniške kariere pri Kosovelu je zaznamovan s strani slovenskega avantgardista [[Anton Podbevšek|Antona Podbevška]], ki je deloval v času, ko je bilo Srečku komaj 16 let. [[Anton Podbevšek]] je predstavljal vzpon avantgarda, natančneje futuristične avantgarde, ki se je močno zgledovala po italijanskem [[Futurizem|futurizmu]], ki po Kosovelovih besedah "ni poznal meje med grdim in lepim".<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=založba SRC|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=35|cobiss=}}</ref> Kljub temu pa je [[Anton Podbevšek|Podbevšek]] predstavljal, sicer zelo ekstremen, a kakorkoli že revolucionaren princip moderne umetnosti. Le-to se najbolje odrazi prav v prvi številki Treh labodov, ki je prinašal na slovensko območje umetnost "nove dobe", ki je bila dokaz za konec stare dobe in popoln preobrat. Revijo so zasnovali [[Anton Podbevšek]], [[Marij Kogoj]] in [[Josip Vidmar]] leta 1920.<ref name=":0" /> A tako radikalne umetniške smeri je (za nekaj časa) konec že pri izdaji druge številke [[Trije labodje|treh labodov]], ki se usmeri v bolj tradicionalne vode. V tej reviji lahko zasledimo tudi Srečkovo objavo treh impresionističnih pesmi, ki jih je "potegnil iz rokava", ko je videl, da objava njegovih futurističnih pesmi, ki so nastale pod vplivom [[Anton Podbevšek|Podbevška]] ne bo možna. Pri njegovih futurističnih pesmih, ki so nastajale za objavo v srednješolskem glasilu [[Lepa Vida (glasilo)|Lepa Vida]], se predvsem opazi njegovo učenje raznih stilov, značilnih za futurizem, npr. učenje optično otipljivega pisanja, mešanja črnila in rdečila itd. Po mnenju [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] se med njegove futuristične pesmi lahko šteje "pesem ''moja duša,'' ki je napisana v dolgih verzih z rimo, podobno [[Anton Podbevšek|Podbevškovim]] objavam v Domu in svetu iz leta 1919" (Vrečko. 38).<ref>{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=Založba SRC|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=38|cobiss=}}</ref> Ohranila se je tudi pesem ''Pesem o sanji'', ki je izrazito likovno zasnovana. A eksperimentiranje s [[Futurizem|futurizmom]] se pri Kosovelu kmalu končna. Po objavi svojih impresionističnih pesmi v reviji Trije labodi se Srečko pridruži [[Marij Kogoj|Kogoju]] in [[Josip Vidmar|Vidmarju]] ter prične z ustvarjanjem bolj tradicionalne, impresionistične lirike. === Kosovel in impresionizem === [[Slika:Spominska soba Srečka Kosovela v Sežani.jpg|sličica|Spominska soba Srečka Kosovela v Sežani]] Kosovelova impresionistična lirika temelji na vračanju lirskega subjekta nazaj v naravno - natančneje na [[Kras]] -, ki predstavlja okolje v katerem se posameznik še zmerom lahko prepozna, postane eno z naravo in sebstvom, medtem ko je to v "novi", moderni alienirani družbi postalo nemogoče. Njegov [[impresionizem]] lahko torej po eni strani razumemo kot doživljanje zvestobe in intimne ljubezni do okolja, s katerim se pesnik (oz. bralec) spoji v eno. Vendar se po drugi strani skozi njegovo liriko že kaže, da takšno odmaknjenje od družbe (žal) ni več mogoče in za modernega človeka predstavlja prej utopični ideal kot resnično dejstvo. "Posameznik se je civilizacijsko preveč oddaljil od izvorne narave, zato se v modernih časih samo deloma ali zelo omejeno posreči strnjenost človeka z naturo v eno".<ref>{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=Založba SAZU|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=50|cobiss=}}</ref> Ob tem pa se moremo zavedati časa, v katerem je živel Kosovel, ki nam pojasni njegovo družbene angažiranosti in s tem tudi marsikatero izmed njegovih pesmi. "Leta 1918 so primorski Slovenci postali proti svoji volji italijanski državljani" (Vrečko, 51), leta 1920 pa se zgodi požig slovenskega narodnega doma (ter mnogih drugih objektov, ki so pripadali Slovencem) v [[Trst]]<nowiki/>u. Njegova nacionalna zavest in družbena angažiranost se kaže predvsem v pesmih: Brinjevka, Drevo v snegu, Videl sem bore rasti, Bori, Temni Bori itd. V teh pesmih prične pesnik izkazovati mračnost in tesnobnost svojega časa, ki je povezana z nepravičnim zoževanjem geografskega prostora slovenskega naroda ter fašistično represivnostjo, ki je ta čas močno vplivala na vse primorske Slovence. {{navedek|''Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je težka in molčeča, grenka kakor je brinova jagoda s Krasa. V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli zvedeli, v njej je bolest, katere ne morete spoznati. Moja bolečina je ponosna in molčeča in bolj nego ljudje jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami.''|4=Srečko Kosovel (''Pesmi'', 1927)}} === Kosovel in ekspresionizem === Z [[Ekspresionizem|ekspresionizmom]] se pri Kosovelu prvič srečamo leta 1921, ko v pismu svojemu prijatelju [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonzu Gspanu]]<nowiki/> piše o izgledu neke razglednice in jo opisuje kot "ekspresionizem kombinatorike".<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=Založba SRC|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=57 - 77|cobiss=}}</ref> Kljub temu da mnogo ljudi opredeljuje Kosovela kot izrazito ekspresionističnega pesnika, pa je v resnici pesnik z gibanjem kasneje močno obračunal ter se od njega oddaljil, saj je menil, da je ekspresionizem odtujen od človeka in da ne prinaša resnične revolucije (le to je kasneje videl v konstruktivizmu). Ekspresionizem se je oddaljeval od sveta zunaj njega in se je zapiral "v kozmos" oz. v samega sebe. Hkrati pa je s tem prinašal "dekonstrukcijo" zgolj na ravni jezika in ne na splošni ravni, ki bi koristila vsem nadaljnjim generacijam (prav za to so si prizadevali konstruktivisti). Močan obračun z ekspresionizmom lahko pri Kosovelu zasledimo, ko o njem piše kot o "ekspresionizmu kretenskih kračic". Vendar sam tega gibanja ni popolnoma zanikal oz. mu odrekal pravice do obstoja, temveč ga je videl le kot "pripravo za nastop moderne umetnosti". Ta naj bi po njegovem prišla "z revolucionarnim konstruktivizmom, ki bo na vojno pogorišče postavljal nove vrednote človeku in človeški družbi".<ref name=":1" /> Vsekakor pa je Kosovel pisal tudi ekspresionistično liriko, v kateri se predrugači odnos med človekom in naravo. Med njegove ekspresionistične pesmi lahko uvrstimo: ''Prestreljeno srce'', ''Klic, Mrtvi človek'', ''Skrivnostni tečaj'', ''Modri konj'', ''Glas iz ječ'', ''Na veter pomladni'', ''Sodobna mrtvila'' itd. V njih so močno poudarjeni motivi vlaka, smrti ter problema disociacije subjekta. Njegova osemkitična balada [[:s:Ekstaza smrti|Ekstaza smrti]], ki jo [[Boris Pahor]] povezuje s pesnikovim intimnim doživljanjem naroda, pa morda že nakazuje na Kosovelov prestop oz. pesniško opredelitev v gibanju konstruktivizma. === Srečko Kosovel - konstruktivist === Kot smo že povedali, se je Srečko Kosovel opredelil kot konstruktivist, vendar je znotraj njegovega konstruktivizma potrebno ločiti dve obdobji (oz. dva tipa konstruktivistične poezije). Nekatere Kosovelove konstruktivistične pesmi so nastale pod vplivom zenitizma (ime Zenitizem prihaja iz imena [[Avantgarda|avantgardističnega]] glasila [[Zenit (revija)|Zenit]]) in tako rekoč predstavljajo pesmi, ki so v resnici bolj podobne futurističnem igranju z jezikom, kot pa konstruktivizmu, ki so ga poznali v Rusiji (več o tem spodaj). Kosovel zenitistično konstruktivističnim pesmim kasneje pravi "zenitistični štrudelj" oz "kompleksi", saj predstavljajo pesmi, ki prinašajo revolucijo (samo) v jeziku in so zgrajene po nekakšnem principu montaže. Zenitistične pesmi se torej lahko primerjajo s futurističnimi pesmimi, npr. [[Filippo Tommaso Marinetti|Marinettijevimi]]. Vendarle pa se po prihodu [[Ivo Grahor|Grahorja]], Kosovelovega prijatelja, iz [[Rusija|Rusije]] njegovo razumevanje konstruktivizma spremeni. Kosovel, z [[Ivo Grahor|Grahorjevimi]] informaciji o dogajanju na ruski umetniški sceni in njihovem konstruktivizmu pridobi novo razumevanje tega gibanja (in umetnosti nasploh), ki je temeljijo ne samo na revoluciji v jeziku, ne samo na destrukciji in zavračanju tradicije, temveč na novem razumevanju sveta in etični revoluciji človeštva. S tem pa prinaša tako kot destrukcijo tudi konstrukcijo ali drugače povedano, tako kot podira tudi zida. O problemih zenitizma Kosovel v svojem dneviku zapiše takole: "[[Zenitizem]] greši v tem, da je začel novo družbo graditi z istimi sredstvi, na katerih propada, mehanizem, duševna otopelost, intelektualizem" Prav zato je v Kosovelovem opusu potrebno ločiti t. i. zenitistične pesmi, ki najbrž res nimajo velikega pomena ter njegove konstruktivne pesmi (več o njih spodaj), ki predstavljajo enega izmed vrhuncev v literarni avantgardi nasploh. Po mnenju strokovnjakov je konstruktivnih konsev v Kosovelovem opusu samo ducat.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=ZRC SAZU|year=2011|isbn=|location=|page=303 - 338|cobiss=}}</ref> Zaradi navedenih razlogov Kosovel uvede nov princip pesmi, ki izhaja iz t. i. ''konstruktivnega konstruktivizma'' (v nadaljevanju samo [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]). [[Konstruktivizem (umetnost)|Konstruktivizem]] kot gibanje ni več prazno igranje z jezikom, temveč temelji na tem, da ima vsaka pesem točno določen pomen. Za razumevanje konstruktivizma pa le-to ni dovolj. [[Konstruktivizem (umetnost)|Konstruktivizem]] se je zavzemal za novo kulturo, ki bo zlila človeka z okolico oz. v kateri človek več ne bo izkoriščal narave ter se bo zlil z okolico. Zato Kosovelovi konsi torej predstavljajo novo, moderno umetnost za t. i. novega človeka. Pomembnost njegovih konsov pa ni zgolj v njihovem etičnem sporočilu ter posebnosti v evropskem prostoru, temveč tudi njihovi vsebini in obliki. Kosovel definira [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]] kot ekvivalenco vsebine in oblike ("vsebina ≡ oblika"), kar pomeni, da predstavljata ta dva elementa organski spoj. Pesem postane organski konstrukt, ki se širi v prostor. Kosovel na določenih mestih piše o rasti črk v prostor. (npr. v njegovi pesmi Kalejdoskop) Kons. je torej zasnovan na podoben način kot konstruktivistično slikarstvo, ki se ne več ukvarja z dvodimenzionalnim [[prostor]]om na dvodimenzionalni [[Ploskev|ploskvi]], temveč se ukvarja s trodimenzionalnim [[prostor]]om na dvodimenzionalni [[Ploskev|ploskvi]]. Vsaka kons. ima torej popolnoma določen pomen ter raste v prostor. (Več o tem spodaj) [[Slika:Tatlin's Tower maket 1919 year.jpg|sličica|Tatlinov spomenik III. internacionali.]] Kosovel je nedvomno poznal delo mnogih evropskih in ruskih konstruktivistov ter ostalih avantgardistov od katerih je prevzel mnogo idej ter konceptov ter jih mojstrsko vključil v svoje konse. Če omenimo samo nekaj pomembnih imen in gibanj, ki so nedvomno vplivala na pesnikove konse lahko omenimo delo [[Vladimir tatlin|Vladimirja Tatlina]] in njegov konceptom [[Spomenik tretji internacionali|spomeniku III. internacionali]] ter t. i. letalo - [[letatlin]], umetnika [[El Lissitzky|Ela Lissitzky]]-ja, [[Naum Gabo|Nauma Gaba]], [[Ilja Erenburg]]a, umetnost ter umetnike [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]]<nowiki/>a (npr. [[László Moholy-Nagy|Moholy-Nagy]]), umetnike nizozemskega gibanja [[de stijl]], suprematizem [[Kazimir Severinovič Malevič|Kazimirja Maleviča]] itd. ==== Pojem kons ==== Kons. pri Kosovelu označuje njegove prostorsko zasnovane pesmi. Sam pomen besede se najbrž navezuje na pojme kot: konstruktivnost, konstruktivizem, konstrukter, a je najbrž potrebno iskati razloge za imenovanje pesmi z okrajšano besedo kons. še kje drugje. Znano za ruski ter evropski [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]] so bila krajšanja imen, kot na primer vešč ali loks v [[Rusija|Rusiji]] ali merz in mont v [[Evropa|Evropi]]. Najbolj pomembna od teh pa je po vsej verjetnosti prav vešč (pomeni predmet), ki je pomenila ime avantgardistične revije (Vešč, Objet, Gegenstand), katere urednika sta bila [[El Lisicki]] ter [[Ilja Erenburg]]. Ime vešč pa ne pomeni le "predmeta", temveč označuje konstruktivistično umetniško delo ali kot sta zapisala v reviji: "Naš časopis smo poimenovali Vešč zato, ker umetnost za nas pomeni ustvarjanje novih predmetov" (Vešč 1922/ 1-2, 2) Kons. kot tak, na zelo podoben način kot Vešč nasprotuje tradicionalnemu pristopu kompozicije in se s tem, ko "ustvarja nove predmete" raje kot za komponiranje odloči za "zidanje" oz. konstruiranje. Pojem kons. pa hkrati tako kot pojem vešč na novo opredeli umetniški izdelek kot "predmet" in ne kot "umetniško delo oz. ''kunstwerk"'' . Takšno pojmovanje se seveda močno upira tradicionalnemu razumevanju umetnosti kot kompozicije ter želi uveljaviti novo načelo konstrukcije. In s tem se [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]] tudi ločuje od ostalih [[Avantgarda|avantgardnih]] gibanj, ki s svojo umetnostjo povzročajo zgolj "destrukcijo" tradicionalnega, medtem ko konstruktivizem želi na novo zgraditi umetnost, ki bo služila novemu človeku.(Ali kot Kosovel pravi ''človečanstvu)'' ==== Temeljni pojmi Kosovelove konstruktivistične poezije ==== Za razumevanje Kosovelovih konsov pa seveda ne moremo mimo njegovih glavnih pojmov, ki tvorijo takšno poezijo, torej konstruktivno (in ne zenitistično) poezijo. (Primeri takšne poezije pri Kosovelu so npr. Kalejdoskop, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, [[Kons. 5]], Kons Ikarus, Predmeti brez duše, Pesem št. X...) Pojem "gibljiva filozofija" Kosovel opiše kot: "Umetnost nima za ljudi le neposrednega pomena/.../ ampak še posredni pomen. Gibanje je to, ki izhaja iz umetnikove individualnosti v individualnost čitatelja, vzbudi tam zopet gibanje in od tu se giblje v individualnost ne-čitatelja. Kakor vsaka ideja in gibanje, hoče objeti i umetnost vse življenje in se razliva po skritih virih v vse ljudi in vpliva v vse." (Dnevik III, 809) [[Slika:Srečko Kosovel - Sferično zrcalo.jpg|sličica|Rokopis pesmi Sferično zrcalo.]] "Vsebina ≡ oblika" je eden izmed pojmov, ki ga Kosovel uporablja, ko opisuje cilj konstruktivistične poezije pri kateri oblika in vsebina več nista ločeni druga od druge, temveč skupaj tvorita organsko celoto. S tem ko sta vsebina in oblika v pesmi spojeni, se lahko približa človeku in naravni. "Črke rastejo v prostor" je zapis, ki ga lahko preberemo v pesmi Kalejdoskop in označujejo prostorsko urejenost konsov. Kosovelovi konsi so tako prostorsko-časovno urejeni in namenjeni ne samo slušnemu, temveč tudi vizualnemu, torej gledanju. "Samo poslušanje za celovito razumevanje teh besedil ne zadostuje. Zaposliti moramo vsaj še eno čutilo: oko" (Šušteršič 1988: 61) Seveda pa se ob tem pesmi hkrati umikajo tradicionalnem, linearnem branju od leve proti desni, temveč nas nekako sili k novem načinu branja. "Kosovel je z uporabo inženirskih skic, geometrijskega materiala, vizualnega poudarjanja in prostorskega prenašanja teže pesmi v spodnji del (Predmet brez duše, [[Kons. 5]], Pesem št. X) zdaj na desno stran pesmi (Srce v alkoholu, Sferično zrcalo) zdaj v njeno sredino v poeziji uveljavljal temeljno, prostorsko zahtevo literarnega konstruktivizma."<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=ZRC SAZU|year=2011|isbn=|location=|page=300-302|cobiss=}}</ref> Tako se v pesem skozi arhitektonski princip konstruktivizma ter njeno ekvivalenco med vsebino in obliko uveljavi in preseže tradicionalno liriko in njeno dojemanje prostora. ''Potujitev'' je element v avantgardni poeziji, ki "pomeni namreč vsakršno odstopanje, ki je posledica spremenjene perspektive opazovanja časa in prostora. Pri tem gre za deformacijo, dislokacijo, kršenje norme itd., ki zadevajo tako tekstovno produkcijo kot tudi recepcijo."(Vrečko 2011: 301) Potujitev se v Kosovelovi poeziji kaže z raznimi vstopi impresionistične lirike v konstruktivno poezijo. (npr. v pesmi Kalejdoskop citira svojo impresionistično liriko) V teh točkah pa naj bi potujitven efekt želi doseči "bralčevo kritično oceno družbenih norm"<ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovelovi konsi: nelahno ravnovesje med subjektom in družbo|last=Jovanovski|first=Alenka|publisher=Primerjalna književnost 28|year=2005|isbn=|location=|page=91-102|cobiss=}}</ref> s tem, ko se sooča z ironizirano obliko tradicionalne pesmi. Hkrati pa potujitev doseže razliko med temporalnim in dinamičnim časom in s tem ustvari simultanost nekih dveh dogodkov. Pri Kosovelu se tako npr. "dogodita ''brzovlak na viaduktu'' in ''rože na oknu,'' skupaj trčijo disonantne barve in besede, ki so zunaj kavzalnih povezav".<ref name=":2" /> Takšna simultanost pa v Kosovelovi poeziji želi ustvariti eno izmed temeljnih zahtev, to, da "črke rastejo v prostor". Hkrati pa se s simultanostjo in gibanjem v poeziji želi ustvariti novo pojmovanje prostora in časa, ki sta prepletena, nerazdružjiva. Kosovelovi konsi so torej arhitektonsko zgrajene pesmi, kar pa ne pomeni, da nimajo pomena. Prav obratno, pomen mora v konstruktivni pesmi prevladat (Kar seveda ne velja za pesmi iz Kosovelovega zenitističnega obdobja). Kljub temu pa si lahko priznamo, da delujejo na nepoznavalca takšne poezije precej abstraktno in tuje. === Integrali === Kosovelova zadnja dela pa vendarle niso bili t.i. konsi, temveč socialnorevolucionarna poezija, ki nosi ime integrali. Za razliko od ''apolitičnih'' konsov, ti predstavljajo drugačno poezijo, lahko bi rekli popolnoma politično obarvano poezijo, namenjeno delavskemu razredu. Te si je namreč Kosovel zamislil po svojem "obratu na levo" in študiranju leve literature (Marxa, Lenina, Krleže itd.)<ref name=":3" /> Integrali se tako razlikujejo od konsov in niso prostorsko zasnovani ter tako namenjeni javnemu branju (kar seveda pri konsih ne bi bilo mogoče) ter predvsem širjenju revolucionarnega duha ter leve ideologije. === Ustvarjanje za otroke in mlade === Srečko Kosovel, kljub kratkemu življenju potrjuje, da je večina pomembnih slovenskih pisateljev, posebej pesnikov, pisala tudi za otroke. V pesmih za mladino srečamo Kosovela v manj dramatični luči, tu ne prevladuje več motiv smrti, več je sonca, predvsem pa pogledov po drobnih, preprostih stvareh iz vsakdanjega življenja ljudi ali živali, ki so človeku, še posebno otroku blizu. Pred nami je nežen opazovalec narave, ki se rad igra, miruje, njegovo srce se odpira pred nami in v njem je veliko več svetlobe. Je otrok kraške zemlje, njenih borov in brinja. Naslovi nekaterih njegovih otroških pesmi so: ''Naša bela mačica (Sonček boža tačice), Sultanček na vlaku, Medvedi in medvedki, Vrabček zoblje, Polhi, Deček in sonce, Brinjevka, Škrat Dobrošin, Kje?, Otrok s sončnico, Burja, Prošnja, Dete na travi, Marjetice, Naš prašiček, Močeradek, Polh v jeseni, Večer, Pasja vera, Stoji sredi polja, Vožnja, Na večer, kadar otrok spava, Danuška, Mravljica, Pesem s Krasa, Hišica, ki je pod klancem, Vas za bori, Po nevihti, Odpeljali so kozlička, Polno pest, Starka za vasjo, Mati bere, Mati čaka, Drevesa v dolini, V sivem jutru, Pesem št. 1, Cvetje na oknu''. == [[s:Mehanikom|Manifest mehanikom]] == Najbrž je skupna točka vseh avantgardnih gibanj pojem manifesta. V teh manifestih so umetniki navadno označili svoje namene oz. so programsko zastavili cilje gibanja. Tako poznamo npr. [[Filippo Tommaso Marinetti|Marinettijev]] futuristični manifest, Dadaistični manifest [[Albert Gleizes|Alberta Gleizesa]] ter [[Jean Metzinger|Metzingerja]], [[Ljubomir Micić|Micićev]] Zenitistični manifest - [[Kategorični imperativ (manifest)|kategorični imperativ]] itd. Srečko Kosovel v tem ni bil izjema, saj je v letu 1925 spisal tudi svoj, konstruktivistični manifest, ki je močno uperjen proti dadaizmu ter futurizmu in hkrati izraža načela njegovega umetniškega konstruktivizma. == Dela (knjižne izdaje) == [[Slika:Srečko Kosovel - Pesmi.pdf|thumb|''Pesmi'', 1927]] * ''Izbrane pesmi'' (1931) {{COBISS|ID=31996929}} *''Zbrano delo'' (I-III, 1946, 1964,1977; uredil [[Anton Ocvirk]]) * ''Izbrane pesmi'' (1949) {{COBISS|ID=3788594}} * ''Zlati čoln'' (1954) {{COBISS|ID=1281537}} * ''Moja pesem'' (1964) {{COBISS|ID=3430913}} * ''Ekstaza smrti'' (1964) {{COBISS|ID=17886465}} * ''Integrali 26'' (1967) {{COBISS|ID=5673473}} (uredil [[Anton Ocvirk]]) * ''Naša bela mačica'' (1969) {{COBISS|ID=17414919}} * ''Sonce ima krono'' (1974) {{COBISS|ID=3989249}} *''Neznani Srečko Kosovel: neobjavljeno gradivo iz pesnikove zapuščine ter kritične pripombe h Kosovelovemu Zbranemu delu in Integralom'' ([[Alfonz Gspan]], 1974) *''Pesmi in konstrukcije'' (1977, ur. [[Lino Legiša]], [[Alfonz Gspan]]) * ''Pesmi'' (1983) {{COBISS|ID=13897217}} *''Pesmi v prozi'' (1991) * ''Deček in sonce'' (1996) {{COBISS|ID=57455872}} *''Izbrane pesmi'' (1997; izbor in spremna beseda [[Matevž Kos]]) *''Izbrano delo'' (2002) * ''Ikarjev senː dokumenti, rokopisi, pričevanja'' (2004; ur. [[Aleš Berger]] in [[Ludwig Hartinger]]) {{COBISS|ID=218083072}} *''Izbrana pisma'' (2006) *''Izbrana proza'' (2009) *''Iz zapuščine: pesmi, neobjavljene v Zbranem delu'' (ZRC, 2009; ur. [[Marjan Dolgan]]) *''Pravica: mladi verujejo vate, Pravica'' (Sanje, 2012) *''Zbrane pesmi'' (2013; uredila [[Neža Zajc]]) *''Mehanikom!'' (manifest, Sanje, 2014) *''Strel v tišino'' (poezija, 2015) *''Barž = kons : besede v prostoru'' (2015; izbral, uredil in spremno besedo napisal [[Igor Saksida]]; ilustriral [[Damijan Stepančič]]) *''Odprto.02; izbrane pesmi in misli'' (Društvo Konstruktivist, 2019) *''Vsem naj bom neznan''; ''neobjavljeni del zapuščine'' (Goga, Novo mesto, 2019; 2 dela; izbor, urejanje in spremna beseda [[Miklavž Komelj]]) *''Človek: to je nova beseda'' (Društvo Konstruktivist, 2020) *''Majhen plašč'' (izbrane pesmi; uredil [[Matevž Kos]], 2024). == Poimenovanja == Po Kosovelu se med drugim imenujejo: * [[Kosovelova knjižnica Sežana]] * [[Kosovelova pot]], pohodniška pot od pesnikove rojstne hiše v Sežani do [[Tomaj]]a * [[Kosovelova ulica]] ali trg v 21 slovenskih mestih oz. krajih * nižja srednja šola na [[Opčine|Opčinah]] ([[Trst]]) * [[Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana]] * [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana]] * [[Kosovelov dom Sežana - Kulturni center Krasa]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri in literatura == * [[Janez Vrečko]] (1986). ''Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem.'' Maribor: Obzorja * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], [[Tomo Virk]], [[Gregor Kocijan]] (2002). Svet književnosti 3. Maribor: Obzorja. * [[Matevž Kos]] (2007). Fragmenti o celoti: poskusi s slovenskim pesništvom. Ljubljana: [[Literarno-umetniško društvo Literatura]]. {{COBISS|ID=236858880}} * Janez Vrečko (2011). Srečko Kosovel. Monografija. Ljubljana: založba ZRC (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, 13.) * Srečko Kosovel 1926–2026 [Elektronski vir] : pregled prevedenih del ob 100. obletnici smrti / urednica [[Mojca Kompara Lukančič]], 2025 * Janez Vrečko (2026) ''ČAS ≡ PROSTOR. Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela'', [[LUD Literatura]] == Glej tudi == * [[slovenska književnost]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Srečko Kosovel}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} {{Wikiverza}} * {{dlib|ime=Srečko Kosovel}} * {{SloBio|id=293661|avtor=France Koblar|ime=Srečko Kosovel|vir=SBL}} * [http://www.sreckokosovel.com/main.html Srečko Kosovel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420132853/http://www.sreckokosovel.com/main.html |date=2008-04-20 }} * [http://slovenia.poetryinternationalweb.org/piw_cms/cms/cms_module/index.php?obj_id=5043&x=1 Poetry international - Srečko Kosovel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070707212926/http://slovenia.poetryinternationalweb.org/piw_cms/cms/cms_module/index.php?obj_id=5043&x=1 |date=2007-07-07 }} *[https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/118/spominska_soba_srecka_kosovela__sezana/ Spominska soba Srečka Kosovela Sežana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180808140316/https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/118/spominska_soba_srecka_kosovela__sezana/ |date=2018-08-08 }} *[https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/126/kosovelova_domacija__tomaj/ Kosovelova domačija v Tomaju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180808140051/https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/126/kosovelova_domacija__tomaj/ |date=2018-08-08 }} *{{Geopedia2|#T105_F16042:7_x499072_y112072_s9_b4|Kosovelova pot. ''Geopedija''.}} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175195181 Umetna inteligenca in prostovoljci razkrili prave besede Kosovelovih rokopisov]«. ''Pogled v znanost'' (2. 2. 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} <!-- Metadata: see [[Wikipedia:Persondata]] --> {{DEFAULTSORT:Kosovel, Srečko}} [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]] [[Kategorija:Srečko Kosovel|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali knjižnico]] [[Kategorija:Sežančani]] [[Kategorija:Umrli zaradi meningitisa]] si8fpsns5y1hl0epcgm74dxpp339fy3 Tunis 0 29138 6686000 6685736 2026-06-06T12:18:13Z Ljuba24b 92351 /* Médina */ 6686000 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' ({{langx|ar|تونس}}) (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[Tunizija|Tunizije]]. Širše [[metropolitansko območje]] Tunisa, pogosto imenovano ''Veliki Tunis'', ima približno 2.700.000 prebivalcev. Leta 2020 je tretje največje mesto v regiji [[Magreb]] (za [[Casablanca|Casablanco]] in [[Alžir]]om) in enajsto največje v arabskem svetu. Mesto leži ob [[Tuniški zaliv|Tuniškem zalivu]], za [[jezero Tunis|Tuniškim jezerom]] in pristaniščem La Goulette (''Ḥalq il-Wād''), razprostira pa se vzdolž obalne ravnice in hribovja, ki jo obdaja. V njegovem jedru leži [[Medina, Tunis|Medina]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vzhodno od Medine, skozi Morska vrata (znana tudi kot ''Bab el Bhar'' in ''Porte de France''), se začne sodobni del mesta, imenovan ''Ville Nouvelle'', ki ga prečka velika avenija Habiba Bourguibe (ki jo mediji in potovalni vodniki pogosto imenujejo »tunizijske Elizejske poljane«), kjer stavbe iz kolonialne dobe predstavljajo jasen kontrast manjšim, starejšim stavbam. Vzhodno ob morju ležijo predmestja [[Kartagina (občina)|Kartagina]], La Marsa in [[Sidi Bou Said]]. Kot glavno mesto države je Tunis središče tunizijskega političnega in upravnega življenja ter tudi središče trgovinskih in kulturnih dejavnosti v državi, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, pa postaja pa tudi industrijsko središče. Mesto je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče Habib Bourguiba|mednarodnega letališča]], z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. [[Železnica]] vodi na jug do obalnega mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. == Etimologija == ''Tunis'' je prepis arabskega imena {{lang|ar|تونس}}, ki se lahko izgovarja kot »Tūnus«, »Tūnas« ali »Tūnis«. Vse tri različice je omenil arabski geograf iz 12. stoletja Jakut al-Hamavi v svojem delu ''Mu'jam al-Bûldan'' ('Slovar držav'). Za izvor imena ''Tunis'' obstajajo različne razlage. Nekateri učenjaki ga povezujejo s kartažansko boginjo Tanit ('Tanit ali Tanut), saj so bila mnoga starodavna mesta poimenovana po božanstvih zavetnikih.<ref name="adrian"> {{cite book | last = Room | first = Adrian | title = Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites | publisher = McFarland | year = 2006 | page = 385 | isbn = 0-7864-2248-3 }}</ref><ref>{{cite book | last = Taylor | first = Isaac | title = Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | publisher = BiblioBazaar, LLC | year = 2008 | page = 281 | isbn = 978-0-559-29668-0 }}</ref> Nekateri učenjaki trdijo, da izvira iz ''Tynes'', ki sta ga omenila [[Diodor Sicilski]] in [[Polibij]] v opisih lokacije, ki spominja na današnjo Al-Kasbo, staro tuniško berbersko vas.<ref name="ej-brill">{{cite book | last = Houtsma | first = Martijn Theodoor | title = E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 | publisher = Brill | year = 1987 | page = 838 | isbn = 90-04-08265-4 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |author=Livy |translator=John Yardley |editor=Dexter Hoyos | title = Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty | publisher = Oxford University Press | year = 2006 | page =705 | isbn = 0-19-283159-3 }}</ref> Druga možnost je, da izvira iz berberskega glagolskega korena ''ens'', ki pomeni »ležati« ali »prenočiti«.<ref name="peter-ross">{{cite book | first1 = Peter M. | last1 = Rossi | first2 = Wayne Edward | last2 = White | title = Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal | publisher = Pierian Press, University of Michigan | year = 1980 | page = 132 }}</ref><ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=African Placenames: Origins and Meanings of the Names for Natural Features, Towns, Cities, Provinces, and Counties |edition=2nd |location=Jefferson, North Carolina |publisher=McFarland & Company |date=2008 |isbn=978-0-7864-3546-3 |page=186 |url=https://archive.org/details/africanplacename0000room/page/192/mode/1up |url-access=registration}}</ref> Izraz ''Tunis'' lahko pomeni »tabor ponoči«, »tabor« ali »postanek«, morda pa so ga ljudje, ki so potovali v Kartagino po kopnem, označevali kot »zadnji postanek pred Kartagino«. V starorimskih virih so omenjena tudi imena bližnjih mest, kot so Thinisa v [[Numidija|Numidiji]] (danes El Kala), Thunusuda (danes Sidi-Meskin), Thinissut (danes Bir Bouregba), Thunisa (danes Ras Jebel) in Cartennae (danes Ténès). Ker so vse te berberske vasi ležale na rimskih cestah, so nedvomno služile kot počivališča ali postajališča.<ref name="Sebag54">{{harvp|Sebag|1998|p=54}}</ref> == Zgodovina == === Kartagina in zgodnja naselja === {{glavni|Kartagina (mesto)|Antična Kartagina}} [[File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG|thumb|left|Ruševine [[Antoninove terme|Antoninovih term]] v Kartagini]] Zgodovinsko preučevanje Kartagine je težavno. Ker so Rimljani ob koncu [[tretja punska vojna|tretje punske vojne]] uničili njeno kulturo in zapise, se je ohranilo zelo malo kartažanskih primarnih zgodovinskih virov. Čeprav obstaja nekaj starodavnih prevodov punskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi napisi na spomenikih in stavbah, odkritih v severozahodni Afriki,<ref>{{cite web |last = Jongeling |first= K. |year = 2005 |url = http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |title = The Neo-Punic Inscriptions and Coin Legends |publisher = University of Leiden |access-date = April 14, 2006 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060629212917/http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |archive-date = June 29, 2006}}</ref> so glavni viri grški in rimski zgodovinarji, vključno z [[Tit Livij|Livijem]], [[Polibij]]em, [[Apijan]]om, [[Kornelij Nepos|Kornelijem Neposom]], [[Silij Italik|Silijem Italikom]], [[Plutarh]]om, [[Kasij Dion]]om in [[Herodot]]om. Ti pisci so pripadali ljudstvom, ki so bila v konkurenci in pogosto v konfliktu s Kartagino.<ref name="Warmington_11">{{cite web|url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201|title=Carthage – 1960, Page 11 by B. H. Warmington|access-date=2017-09-17|archive-date=2011-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021114736/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201}}</ref> Grška mesta so se s Kartagino borila za Sicilijo, Rimljani pa so se proti Kartagini bojevali tri vojne. Ni presenetljivo, da so njihova poročila o Kartagini izjemno sovražna; čeprav je bilo nekaj grških avtorjev, ki so imeli ugodno mnenje, so ta dela izgubljena. Območje je bilo prvotno berbersko naselje.<ref name="Fromherz2016">{{cite book|author-link1=| first= Allen James |last= Fromherz|title=Near West: Medieval North Africa, Latin Europe and the Mediterranean in the Second Axial Age |url= https://books.google.com/books?id=k5w7DwAAQBAJ&pg=PA87|date=16 March 2016|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1007-6 |page= 87}}</ref> Obstoj naselij na območju Tunisa in okolice potrjujejo viri iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Sebag60">{{harvp|Sebag|1998|p=60}}</ref> Ker leži na hribu, je bila njegova lokacija odlična točka, s katere je bilo mogoče opazovati prihode in odhode pomorskega in karavanskega prometa v Kartagino in iz nje. Bilo je eno prvih mest v regiji, ki je padlo pod kartažanski nadzor in v stoletjih, ki so sledila, je bilo naselje omenjeno v vojaških zgodovinah, povezanih s Kartagino. Tako je mesto med Agatoklesovo odpravo, ki je leta 310 pr. n. št. pristala na [[rt Bon|rtu Bon]], večkrat menjalo lastnika. Med vojno najemnikov je možno, da je mesto služilo kot središče domačega prebivalstva območja in da je bilo njegovo prebivalstvo večinoma sestavljeno iz kmetov, ribičev in obrtnikov. V primerjavi s starodavnimi ruševinami Kartagine starodavne ruševine mesta niso tako velike. Po [[Strabon]]u so ga Rimljani uničili leta 146 pr. n. št. med tretjo punsko vojno. Uničena sta bila tako mesto kot Kartagina; prva pa je bila pod Avgustovo vladavino obnovljena prej<ref name="Sebag70">{{harvp|Sebag|1998|p=70}}</ref> in postala pomembno mesto pod rimskim nadzorom ter središče cvetoče kmetijske industrije. Naselje je v [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]] omenjeno kot ''Thuni''.<ref name="Sebag70"/> V sistemu [[rimska cesta|rimskih cest]] za [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]] je imelo mesto naziv ''mutatio'' ('vmesna postaja, počivališče'). Naselje, ki je bilo vse bolj romanizirano, je bilo sčasoma tudi pokristjanjeno in postalo sedež škofa. Vendar je v tem času ostalo skromne velikosti v primerjavi s Kartagino.<ref name="Renate">{{cite web |url=http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |title= Tunis - Émergence d'une capitale| first= Renate |last= Fisseler-Skandrani| language=fr| trans-title= Tunis - Emergence of a Capital |website= saisonstunisiennes.com |url-status=usurped |archive-url= https://web.archive.org/web/20081204093252/http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |archive-date=December 4, 2008}}</ref> === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === [[File:Tunis Zitouna-Moschee Minarett.JPG|thumb|Dvorišče [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ki jo je konec 7. stoletja ustanovila dinastija Omajadov]] V poznem 7. stoletju so arabski muslimani osvojili regijo in leta 698 sta bili na obrobju starodavnih ruševin ustanovljeni občina in mošeja, ki ju je ustanovil [[Hasan ibn al-Numan]] in ki sta kasneje postali mesto Tunis in [[mošeja Al Zajtuna]].<ref>{{Cite book |last1=Lea |first1=David |url=https://books.google.com/books?id=ROR1xreEJTsC |title=A Political Chronology of Africa |last2=Rowe |first2=Annamarie |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-85743-116-2 |page=437 |language=en}}</ref> Medina v Tunisu, najstarejši del mesta, izvira iz tega obdobja, v katerem je regijo osvojil [[Omajadski kalifat]]. Mesto je imelo naravno prednost obalnega dostopa do glavnih pristanišč južne Evrope prek Sredozemlja. Tunis je že zgodaj igral vojaško vlogo; [[Omajadi]] so prepoznali strateški pomen bližine Sicilske ožine, ob ustanovitvi mesta pa je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] zgradil ladjedelnico. Od začetka 8. stoletja je bil Tunis upravno središče območja: postal je Omajadska in kasneje Abasidska pomorska baza v zahodnem Sredozemskem morju ter pridobil precejšen vojaški pomen.<ref name="Renate"/> Pod [[Aglabidi]] je mesto pridobilo na pomenu in koristilo gospodarskim izboljšavam ter postalo eno najpomembnejših v kalifatu, na kratko pa je bilo državno glavno mesto od konca vladavine Ibrahima II., od leta 902 do 909, ko je bil nadzor nad [[Ifrikija|Ifrikijo]] predan novo ustanovljenemu [[Fatimidski kalifat|Fatimidskemu kalifatu]]. Lokalno nasprotovanje oblastem se je začelo stopnjevati septembra 945, ko so [[Haridžiti|haridžitski]] uporniki zasedli Tunis, kar je povzročilo splošno plenjenje.<ref name="Sebag88">{{harvp|Sebag|1998|p=88}}</ref> Z vzponom fatimidsko-podkraljevske dinastije Ziridov je [[sunitizem|sunitsko]] prebivalstvo vse manj prenašalo [[šiitizem|šiitsko]] oblast in izvajalo pokole nad šiitsko skupnostjo.<ref name="Sebag88"/> Leta 1048 je ziridski vladar Al-Muizz ibn Badis zavrnil poslušnost svojega mesta Fatimidom in ponovno vzpostavil sunitske obrede po vsej Ifrikiji. Ta odločitev je razjezila fatimidskega kalifa Al-Mustansirja Billaha. Da bi kaznoval Ziride, je na Ifrikijo poslal arabsko pleme [[Banu Hilal]]; velik del države je bil požgan, prestolnica Ziridov [[Kairouan]] je bila leta 1057 porušena, le nekaj obalnih mest, vključno s Tunisom in [[Mahdia|Mahdio]], pa se je izognilo uničenju. Prebivalstvo Tunisa, izpostavljeno nasilju sovražnih plemen, ki so se naselila okoli mesta, je leta 1059 zavrnilo oblast Ziridov in priseglo zvestobo hamadidskemu princu El Nacerju ibn Alennasu, ki je imel sedež v [[Béjaïa|Bejaïi]]. Guverner, ki ga je imenoval Bejaïa, je po ponovni vzpostavitvi reda v državi brez oklevanja osvobodil Hamadidcev in ustanovil dinastijo Horasanid s Tunisom kot glavnim mestom. To majhno neodvisno kraljestvo je prevzelo niti trgovine z drugimi narodi in regiji povrnilo mir in blaginjo.ref>M. Th Houtsma, First Encyclopaedia of Islam: 1913–1936, BRILL, 1987 p.839</ref> === Nova prestolnica Tunizije === Leta 1159 so [[Almohadi]] Abd al-Mu'min zavzeli Tunis, strmoglavili zadnjega voditelja Horasanida in v tuniški kazbi namestili novo vlado. Osvajanje Almohadov je zaznamovalo začetek prevlade mesta v Tuniziji. Tunis je prej igral manjšo vlogo za Kairouanom in Mahdio, nato pa je bil povišan v prestolnico province. Leta 1228 je oblast prevzel guverner [[Abu Zakarija Jahja]], leto kasneje pa je prevzel naziv [[emir]]ja in ustanovil dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Mesto je postalo prestolnica hafsidskega kraljestva, ki se je raztezalo proti [[Tripoli]]ju in [[Fez, Maroko|Fezu]]. Zgrajeno je bilo [[obzidje]] za zaščito nastajajočega glavnega mesta kraljestva, ki je obdajalo [[medina (četrt)|medino]], [[kazba|kazbo]] in nova predmestja Tunisa. Leta 1270 je mesto na kratko zavzel francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], ki je upal, da bo hafsidskega vladarja spreobrnil v krščanstvo. Kralj Ludvik je zlahka zavzel Kartagino, a je njegova vojska kmalu postala žrtev izbruha griže. Ludvik je umrl, preden so bili zidovi prestolnice in njegova vojska prisiljeni oditi. Hkrati so zaradi ponovne osvojitve Španije v Tunis prispeli prvi andaluzijski muslimani in Judje, ki so postali pomembni za gospodarsko blaginjo hafsidske prestolnice in razvoj njenega intelektualnega življenja. V obdobju Almohadov in Hafsidov je bil Tunis eno najbogatejših in najveličastnejših mest v islamskem svetu s približno 100.000 prebivalci. Tako kot Almohadi so tudi Hafsidi vzdrževali krščanske najemnike, ki so živeli v soseski, zaprti z vrati v bližini hafsidskega palačnega kompleksa. Bogoslužili so v cerkvi, posvečeni svetemu Frančišku Asiškemu, ki so jo obiskovalci opisali kot »zelo lepo in veliko« in ki je smela zvoniti, kar je bila praksa, ki jo je prepovedoval tako imenovani Umarjev pakt, in privilegij, ki ga niso imeli genovski in beneški trgovci, ki so imeli kapele v svojih trgovskih četrtih. Ko je Jean Adorno leta 1470 obiskal Tunis, je te kristjane opisal kot kulturno in jezikovno asimilirane v tunizijsko družbo, čeprav so ostali kristjani in so med mašo peli v latinščini.<ref name="Lower">{{cite book |last1=Lower |first1=Michael |editor1-last=France |editor1-first=John |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J. |title=Journal of Medieval Military History |date=20 October 2016 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=978-1-78327-130-6 |pages=119–120 |url=https://books.google.com/books?id=pY3gDQAAQBAJ |access-date=11 May 2024 |language=en |chapter=Medieval European Mercenaries in North Africa}}</ref> V tem obdobju je bil eden od znanih popotnikov v Tunis [[Ibn Batuta]]. V njegovem popotniškem poročilu, ko sta Ibn Batuta in njegova skupina prispela v Tunis, so prebivalci mesta prišli naproti njemu in drugim članom njegove skupine. Vsi so jih pozdravili in bili zelo radovedni, mnogi so postavljali vprašanja, vendar nihče v Tunisu ni osebno pozdravil Ibn Batute, kar ga je zelo razburilo. Počutil se je zelo osamljenega in ni mogel zadržati solz, ki so mu tekle iz oči.<ref>{{Cite book |last=Tolan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=QxnU0AEACAAJ |title=Islam: A New History from Muhammad to the Present |date=2025 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-26353-3 |pages=119 |language=en}}</ref> To se je nadaljevalo nekaj časa, dokler eden od romarjev ni ugotovil, da je razburjen, zato je šel gor, pozdravil in se pogovarjal z Ibn Batuto, dokler ta ni vstopil v mesto. Takrat je bil tuniški sultan Abu Yahya in med Ibn Battutinim bivanjem je potekal festival prekinitve posta. Ljudje v mestu so se zbrali v velikem številu, da bi praznovali festival, oblečeni v ekstravagantne in zelo razkošne obleke. Abu Yahya je prišel na konju, kjer so se mu pridružili vsi njegovi sorodniki. Po predstavi so se ljudje vrnili domov. === Španska okupacija in osmanski nadzor === [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1534 prevzelo nominalni nadzor nad Tunisom, ko ga je [[Hajredin Barbarosa]] zavzel od hafsidskega sultana Mulaja Hasana, ki je pobegnil na dvor [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], svetega rimskega cesarja in španskega kralja. Karel, ki je utrpel izgube zaradi gusarjev, ki so delovali iz [[Džerba|Džerbe]], Tunisa in Alžira, se je strinjal, da bo Mulaja Hasana ponovno postavil na oblast v zameno za njegovo sprejetje španske suverenosti. Leta 1535 je bila poslana pomorska odprava pod vodstvom Karla samega in mesto je bilo ponovno zavzeto. Zmaga proti gusarjem je zabeležena na tapiseriji v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači]] v Madridu. Španski guverner mesta La Goulette, Luis Pérez de Vargas, je med letoma 1546 in 1550 utrdil otok Chikly v Tuniškem jezeru, da bi okrepil obrambo mesta. Osmanski Uluç Ali Reis je na čelu vojske [[janičar]]jev in [[Kabili|Kabilov]] leta 1569 ponovno zavzel Tunis. Vendar pa je Špancem pod vodstvom [[Juan Avstrijski|Juana Avstrijskega]] po [[bitka pri Lepantu|bitki pri Lepantu]] leta 1571 uspelo ponovno zavzeti mesto in oktobra 1573 ponovno vzpostaviti hafsidsko oblast. Po teh spopadih je mesto avgusta 1574 končno padlo v osmanske roke. Ko je postala osmanska provinca, ki jo je upravljal paša, ki ga je imenoval sultan s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je država dosegla določeno stopnjo avtonomije. Po letu 1591 so bili osmanski guvernerji ([[beg]]i) relativno neodvisni, piratstvo in trgovina pa sta še naprej cvetela. Pod vladavino begov je prestolnica zaživela na novo. Njegovo prebivalstvo se je povečevalo z dosežki različnih etničnih skupin, med katerimi so bili tudi mavrski begunci iz Španije, gospodarske dejavnosti pa so se diverzificirale. Tradicionalni industriji in trgovini z oddaljenimi deželami se je pridružila dejavnost berberskih piratov, ki so bili takrat v svoji zlati dobi. Dobiček iz trgovine s krščanskimi sužnji je vladarjem omogočil gradnjo razkošnih struktur, ki so oživile arhitekturno dediščino srednjega veka.<ref name="Renate"/> Aprila 1655 je bil angleški admiral Robert Blake poslan v Sredozemlje, da bi od držav, ki so napadale angleško ladjo, izterjal odškodnino. Le tuniški bej se ni hotel ubogati, zaradi česar je Blakeovih petnajst ladij napadlo begov arzenal v Porto Farini (''Ghar el Melh'') in uničilo devet alžirskih ladij in dve obalni bateriji, kar je bilo prvič v pomorskem bojevanju, da so bile obalne baterije uničene, ne da bi se ljudje izkrcali na obalo. Na začetku 18. stoletja je Tunizija s prihodom dinastije Huseinidov vstopila v novo obdobje svoje zgodovine. Zaporedni vladarji Huseinidov so dosegli velik napredek pri razvoju mesta in njegovih stavb. V tem obdobju je mesto cvetelo kot središče trgovine. Alžirci so leta 1756 izkoristili delitve znotraj vladajoče hiše in zavzeli Tunis ter državo postavili pod nadzor. Hammuda Beg se je soočil z bombardiranjem beneške flote, mesto pa je leta 1811 doživelo upor.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=32}}</ref> Pod vladavino Huseina Bega II. so pomorski porazi Britancev (1826) in Francozov (1827) Francozi postali vse bolj aktivni v mestu in gospodarstvu.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=34}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je prebivalstvo v 19. stoletju štelo od 90.000 do 110.000 prebivalcev.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=280}}</ref> V poznem 19. stoletju je Tunis postajal vse bolj naseljen z Evropejci, zlasti Francozi, priseljevanje pa je dramatično povečalo velikost mesta. To je povzročilo prvo rušenje starega mestnega obzidja, od leta 1860, da bi se prilagodili rasti v predmestjih. Mesto se je razširilo zunaj območja prejšnjega mesta in bregov jezera, nova okrožja pa so bila posodobljena s tekočo vodo (1860), plinom za razsvetljavo (1872), cestami, odvozom odpadkov (1873) in komunikacijo s sosednjimi predmestji in mestnim središčem.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=261}}</ref> Obrt in tradicionalne trgovine so nekoliko upadle, saj so prišleki povečali trgovino z Evropo, uvedli prve sodobne industrije in nove oblike mestnega življenja. <gallery> File:Piri Reis - Map of the Tunisian Coast with the Ports of Bizerte and Tunis as Far as Kelibia - Walters W658279B - Full Page.jpg|Zgodovinski zemljevid Tunisa, avtor Piri Reis. Umetnostni muzej Walters File:Charles quint a tunis.png|Vstop Karla V. v Tunis leta 1535 File:Khazdadar.JPG|Mustapha Khaznadar, tuniški premier od 1837 do 1873.<ref>{{cite book |author= Morsy, Magali |title=North Africa, 1800–1900: a survey from the Nile Valley to the Atlantic |publisher=Longman |year=1984 |page=185 |isbn=0-582-78377-1 |quote=Mustafa Khaznadar became Prime Minister in 1837, a position he maintained under three successive beys, more or less continuously until 1873. }}</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v sodobni tunizijski zgodovini.<ref>{{cite book |author= Ziadeh, Nicola A. |title=Origins of nationalism in Tunisia |publisher=Librarie du Liban |year=1969 |page=11 |oclc=3062278 |quote= Mustafa Khaznadar was of Greek origin (born 1817), and proved to be one of the most influential persons Tunisia saw in her modern history. He took the interest of his master and the country to heart and did all he could to prevail on Ahmad Bey to see that Tunisia acquired as much as she could }}</ref> </gallery> === Razvoj pod francoskim protektoratom === [[File:Tunisia view 1890s2.jpg|right|thumb|Pogled na Tunis ok. 1890–1900. Mošeja Zaytuna je nekoliko desno od središča]] [[File:Plan tunis 1890 1914.jpg|left|thumb|Urbani razvoj med letoma 1890 in 1914]] [[File:Bab Suika-Suker Square, Tunis, Tunisia, ca. 1899.jpg|thumb|Trg Bab Souika v Tunisu, ok. 1899]] Ustanovitev francoskega protektorata leta 1881 je bila prelomnica v zgodovini Tunisa, ki je v dveh do treh desetletjih privedla do hitre prenove mesta. Mesto se je hitro razširilo izven svojih utrdb: razdelilo se je na tradicionalno staro mesto, naseljeno z Arabci, in novo mesto, naseljeno s priseljenci, z drugačno strukturo od tradicionalne medine. Tunis je imel koristi tudi od francoske izgradnje vodovoda, omrežij za zemeljski plin in elektriko, javnega prevoza in druge javne infrastrukture. Pod francosko oblastjo se je naselilo precejšnje število Evropejcev (kot so tunizijski Italijani); polovica prebivalstva je bila evropskega porekla.<ref>Albert Habib Hourani, Malise Ruthven (2002). "''[https://books.google.com/books?id=egbOb0mewz4C&pg=PA323 A history of the Arab peoples]''". Harvard University Press. p.323. {{ISBN|0-674-01017-5}}</ref> Mesto se je razširilo in ustvarilo nove bulvarje in soseske. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil Tunis miren. Po vojni se je mesto soočilo z novimi preobrazbami, saj je sodobni del pridobil na pomenu in razširil svojo mrežo bulvarjev in ulic v vse smeri. Poleg tega se je na mestnem robu pojavila vrsta satelitskih mest, ki so posegla v občino Tunis. Na gospodarskem področju so se komercialne dejavnosti širile in diverzificirale, saj so sodobne industrije še naprej rasle, medtem ko je tradicionalna industrija še naprej upadala. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Tunis od novembra 1942 do maja 1943 držale [[sile osi]]. To je bila njihova zadnja baza v Afriki, ko so se umikale proti Siciliji, potem ko so jih obkolile zavezniške sile iz Alžirije na zahodu in iz Libije na vzhodu.<ref>Rolf, David, ''The Bloody Road to Tunis: Destruction of the Axis Forces in North Africa, November 1942 – May 1943''. London: Greenhill Books, {{ISBN|978-1-85367-445-7}}</ref> 7. maja 1943, okoli 15.30 popoldne, je Tunis padel v roke čet britanske 1. armade in ameriške 1. armade, ki so premagale nemško 5. tankovsko armado, ki je varovala mesto. 20. maja 1943 opoldne so zavezniki na aveniji Maréchal Galliéni in aveniji Jules Ferry priredili parado zmage, s katero so označili konec bojev v Severni Afriki.<ref>Atkinson, Rick (2002), ''An Army at Dawn: The War in North Africa, 1942–1943''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6288-5}}</ref> Ko jim je uspelo pregnati sile osi iz Tunizije, so zavezniki Tunis uporabili kot operativno oporišče, od koder so izvajali amfibijske napade najprej na otok Pantelleria, nato na Sicilijo in nazadnje na celinsko Italijo.<ref>Atkinson, Rick (2007), ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy, 1943–1944''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6289-2}}</ref> === Rast po osamosvojitvi === [[File:El menzah 1955.jpg|left|thumb|Širitev mesta v petdesetih letih 20. stoletja z okrožjem El Menzahh]] Po osamosvojitvi leta 1956 je Tunis utrdil svojo vlogo glavnega mesta, najprej z uvedbo ustave, ki je določala, da morata imeti poslanska zbornica in predsedstvo republike svoj sedež v Tunisu in njegovih predmestjih. V zelo kratkem času se je kolonialno mesto hitro preobrazilo. Ko je mesto raslo in so domači Tunizijci postopoma začeli nadomeščati obsežno evropsko prebivalstvo, se je konflikt med arabskim in evropskim mestom postopoma zmanjševal z arabizacijo prebivalstva. Zaradi pritiska prebivalstva in stopnje migracij v glavno mesto je mesto še naprej raslo, tudi z ustvarjanjem novih okrožij v predmestjih. Stare stavbe so bile postopoma obnovljene in nadgrajene. Nove stavbe so začele vplivati ​​na urbano krajino. Hkrati aktivna politika industrializacije razvija občinsko gospodarstvo. [[Medina, Tunis]] je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Arabska liga predstavlja 22 arabskih držav. Zaradi mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom je leta 1979 svoj sedež preselila v Tunis. Arabska liga se je v Egipt vrnila leta 1990. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija je imela svoj sedež v Tunisu od leta 1982<ref>{{Cite web |url= https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-10-mn-33686-story.html|title = PLO's Office in Tunisia, Now a Lonely Outpost: North Africa: Israel won't allow some officials into Gaza or Jericho. So they hang on, missing the old days|website = [[Los Angeles Times]] |date = 10 August 1995}}</ref> do 2003. Leta 1985 so izraelska letala F-15 bombardirala sedež PLO, pri čemer je umrlo približno 60 ljudi. == Geografija == Tunis je v severovzhodni Tuniziji ob jezeru Tunis in je s Tuniškim zalivom v Sredozemskem morju povezan s kanalom, ki se konča v pristanišču La Goulette/Halq al Wadi. Antično mesto [[kartagina (mesto)|Kartagina]] je severno od Tunisa vzdolž obalnega dela. Mesto leži južneje od Sicilije, na podobni zemljepisni širini kot [[Cádiz]], starodavno mesto v južni Španiji, povezano s feničansko in kartažansko civilizacijo. Mesto Tunis je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča proti jezeru. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia z nadmorsko višino tik nad 50 metri.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=18}}</ref> Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom in Séjoumijem. Ožina med njima je tisto, kar geologi imenujejo ''Tuniška kupola'', ki vključuje hribe apnenca in sedimentov. Predstavlja naravni most in od antičnih časov se je iz njega razcepilo več pomembnih cest, ki so povezovale Egipt in druge dele Tunizije. Ceste so povezane tudi s Kartagino, kar poudarja njen politični in gospodarski pomen ne le v Tuniziji, temveč tudi širše v Severni Afriki in Sredozemskem morju v antiki. Območje Velikega Tunisa ima površino 300.000 hektarjev (3000 km<sup>2</sup>), od tega je 10 % urbaniziranih, preostanek pa si delijo vodna telesa (20.000 hektarjev; 200 km<sup>2</sup> jezer ali lagun) in kmetijska ali naravna zemljišča (250.000 hektarjev; 2500 km<sup>2</sup>)). Vendar pa rast mesta, ki naj bi se po ocenah povečevala za 500 hektarjev na leto, postopoma spreminja pokrajino. === Mestne četrti in predmestja === Mestno središče Tunisa, ki ga sestavljata zgodovinsko staro mestno jedro (Medina) in novo mestno jedro, zgrajeno v kolonialnem obdobju, leži med Tuniškim jezerom in jezerom Sebkhet Sedjoumi ({{langx|ar|سبخة سيجومي}}). Notranja predmestja obkrožajo mestno središče: na zahodu prestižno stanovanjsko in vladno okrožje Le Bardo z [[Bardojski narodni muzej, Tunis|istoimenskim muzejem]]; na severu območje okoli hribovja Belvédère in novejših naselij El Menzah in Ariana; na jugu pa industrijska okrožja Megrine in Ben Arous. V kolonialnem obdobju so Francozi zgradili 10 kilometrov dolg nasip za ceste in lahko železnico čez Tuniško jezero, ki kot podaljšek avenije Habiba Bourguibe povezuje mestno središče Tunisa s pristaniškim mestom La Goulette (''Halk al-Wadi''). Severno od La Goulette se ob obali razprostirajo bogata predmestja Qartāj (Kartagina) z mednarodnim letališčem Tunis, [[Sidi Bou Said]], La Marsa in Gammarth; na jugovzhodu leži obmorsko letovišče Hammam-Lif. === Podnebje === Tunis ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh''), ki meji na vroče-poletno sredozemsko podnebje (''Csa''),<ref>{{cite web| url= http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif | title= World Map of Köppen—Geiger Classification| url-status= unfit| website= vu-wien.ac.at | publisher= University of Veterinary Medicine, Vienna | archive-url= https://web.archive.org/web/20200416044534/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif| archive-date= 2020-04-16| access-date= 2022-07-12}}</ref> za katero so značilna vroča in suha, dolga poletja ter mile zime z zmernimi padavinami. Na lokalno podnebje nekoliko vplivajo tudi zemljepisna širina mesta, umirjajoči vpliv Sredozemskega morja in teren hribovja. Povprečna letna temperatura je 17,7 °C, povprečna letna količina padavin pa 465 mm. Večina teh padavin pade v zimskih mesecih, poletja pa so sušna. Najbolj vroča in suha meseca sta julij in avgust s povprečnimi mesečnimi temperaturami okoli 26 °C. Januarja in februarja je povprečna mesečna temperatura nekaj več kot 10 °C. Temperatura 49 °C je bila prvič zabeležena poleti 2023. Zima je najbolj deževen letni čas, ko v tem obdobju pade več kot tretjina letnih padavin, dežuje pa povprečno vsaka dva ali tri dni. Sonce lahko pozimi temperaturo še vedno dvigne s 7 °C zjutraj na povprečno 16 °C popoldne. Zmrzali so redki. Najnižja temperatura -2,0 °C je bila zabeležena 18. januarja 1979. Spomladi se padavine prepolovijo. == Upravna delitev == Mesto Tunis, katerega velikost se je v drugi polovici 20. stoletja znatno povečalo, se zdaj razteza onkraj guvernata Tunis v dele guvernatov Ben Arous, Ariana in Manouba. Občina Tunis je razdeljena na 15 občinskih okrožij:<ref>{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94# Arrondissements municipaux (Municipalité de Tunis)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171113222939/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94 |date=2017-11-13 }}.</ref> Med njimi so El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Jelloud Jebel El Kabaria, El Menzah, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, El Omrane, El Omrane Higher Sejoumi in Sidi El-Bashir. {{wide image|Tunis subdivisions.svg|500px|Zemljevid okrožij Tunisa – 1, Médina; 2, Sidi El Béchir; 3, Sijoumi; 4, Bab Souika; 5, El Omrane; 6, Bab Bhar; 7, El Menzah; 8, El Omrane Supérieur; 9, Ettahrir; 10, Bardo; 11, Ezzouhour; 12, El Ourdia; 13, Jebel Jelloud; 14, Kabaria; 15, Cité El Khadra; 16, El Bouhaira; 17, La Marsa; 18, Carthage; 19, La Goulette; 20, Hrairia; 21, Sidi Hassine.}} == Gospodarstvo == Glavni industrijski proizvodi v Tunisu in okolici so tekstil, preproge in olivno olje. [[Turizem]] je še en pomemben vir dohodka za mesto. V Tunisu je tudi Wallyscar, prva tunizijska avtomobilska znamka. V prestolnici je tudi nacionalna borza, Bourse de Tunis. Gospodarska struktura Tunisa in države je pretežno terciarna. Mesto je največje finančno središče v državi, kjer ima sedež 65 % finančnih podjetij, medtem ko industrijski sektor postopoma upada po pomembnosti. Vendar pa sekundarna industrija ostaja močna, saj Tunis predstavlja 85 % industrijskih podjetij v svojih štirih guvernatih, trend pa je tudi širitev specializiranih industrijskih con v predmestjih. Primarna industrija, kot je [[kmetijstvo]], deluje na specializiranih kmetijskih območjih v predmestjih, zlasti v vinski in olivno-oljčni industriji. Na splošno raven teren in dve glavni reki v Tuniziji, [[Medžerda (reka)|Medžerda]] na severu in Oued Miliane na jugu, prispevata k rodovitni zemlji. Tunis ima več velikih ravnic, najbolj produktivne so v Ariani in La Soukri (sever), na ravnini Manouba (zahod) in na ravnini Mornag (jug). Poleg tega je podtalnica zlahka dostopna prek globokih vodnjakov in zagotavlja vodo za različne kmetijske pridelke. Tla so na severu težka in vsebujejo [[apnenec]], na jugu pa so lažja in peščena ter vsebujejo [[glina|glino]]. Občina Tunis se ponaša z veliko raznolikostjo pridelkov: v Manoubi gojijo trdo pšenico, v Ariani in Mornagu olive in olivno olje, v vseh regijah pa vino (Mornag), pa tudi sadje, zelenjavo in stročnice.<ref name=":10">Paul Sebag: ''Tunis. Histoire d’une ville''. Éditions L’Harmattan, Paris 1998, ISBN 2-7384-6610-9, S. 13, 40 ff.</ref> == Arhitektura in krajina == === Mestna pokrajina === [[File:StatueIbnKhaldounTunis.JPG|left|thumb|Kip Ibn Khaldouna na Trgu neodvisnosti]] [[File:Habib-bourguiba-tunisia 23858288336 o.jpg|right|thumb|Avenija Habiba Bourguibe]] [[File:Tunisie Siège du RCD.jpg|thumb|Pogled na stavbo ''Tour de la nation'' na aveniji Mohamed V]] Medina, zgrajena na položnem pobočju ob poti navzdol do Tuniškega jezera, je zgodovinsko središče mesta in dom številnih spomenikov, vključno s palačami, kot sta Dar Ben Abdallah in Dar Hussein, mavzolej Tourbet el Beya in številne mošeje, kot je [[mošeja Al Zajtuna]]. Nekatere utrdbe okoli nje so zdaj večinoma izginile, obdajata pa jo predmestji Bab Souika na severu in Bab El Jazira na jugu. Soseska Halfaouine, ki je v bližini Bab Souike, je mednarodno pozornost pritegnila s filmom ''Halfaouine, otrok teras''. Vzhodno od prvotnega jedra pa je bilo moderno mesto zgrajeno postopoma z uvedbo francoskega protektorata konec 19. stoletja na odprtem zemljišču med mestom in jezerom. Os strukture tega dela mesta je [[avenija Habiba Bourguibe]], ki so jo Francozi zasnovali kot tunizijsko obliko pariških [[Elizejske poljane|Champs-Élysées]] s kavarnami, večjimi hoteli, trgovinami in kulturnimi prizorišči. Na obeh straneh drevoredne avenije, severni in južni, se je mesto razširilo v različna okrožja, pri čemer severni konec gosti stanovanjska in poslovna okrožja, južni pa industrijska okrožja in revnejše ljudi. Jugovzhodno od avenije Bourguiba je okrožje La Petite Sicile (Mala Sicilija) ob starem pristaniškem območju in je ime dobilo po prvotni populaciji delavcev iz Italije. Zdaj je predmet projekta prenove, ki vključuje gradnjo dvojnih stolpov. Severno od avenije Bourguiba je okrožje La Fayette, v katerem sta še vedno Velika sinagoga v Tunisu in vrtovi Habib Thameur, zgrajeni na mestu starodavnega judovskega pokopališča, ki je ležalo zunaj obzidja. Severno je tudi dolga avenija Mohamed V., ki vodi do Bulevarja 7. novembra skozi sosesko velikih bank, kjer so hoteli in jezero Abu Nawas, in končno do območja Belvedere okoli trga Pasteur. Tu leži park Belvedere, največji v mestu, v katerem sta živalski vrt in Pasteurjev inštitut, ki ga je leta 1893 ustanovil Adrien Loir. Severno se nadaljujejo najbolj ekskluzivne soseske Mutuelleville, v katerih domuje francoski licej Pierre-Mendès-France, hotel Sheraton in nekaj veleposlaništev. Še bolj severno od parka Belvedere, za Bulevarjem 7. novembra, sta soseski El Menzah in El Manar, ki zdaj segata na vrhove hribov s pogledom na sever mesta. V njiju stoji vrsta stanovanjskih in poslovnih stavb. Zahodno od parka leži okrožje El Omrane, kjer se nahaja glavno muslimansko pokopališče v prestolnici in skladišča javnega prevoza. Proti vzhodu se nahajata mednarodno letališče Tunis-Kartagina in soseska Borgel, po kateri so poimenovana obstoječa judovska in krščanska pokopališča v prestolnici, ter soseska Montplaisir. Nekaj ​​kilometrov severovzhodno od tega, na cesti proti La Marsi, je bil na zemljišču, odvzetem severni obali jezera v bližini letališča, zgrajen Berges du Lac, na katerem so bile pisarne tunizijskih in tujih podjetij, številna veleposlaništva in trgovine. Jugozahodno od Medine, na grebenu hribovja čez Tuniško ožino, leži okrožje Montfleury, nato pa se spušča do vznožja Séjoumija, revne soseske Mellassine. Severozahodno od slednje, severno od državne ceste 3, ki vodi proti zahodu, leži mesto Ezzouhour (prej El Kharrouba), ki se razteza na več kot tri metre in je razdeljeno na pet delov. Še vedno ga obdajajo kmetijska zemljišča, kjer gojijo zelenjavo, ki oskrbuje številne tržnice v regiji. Jug Tunisa sestavljajo prikrajšane soseske, zlasti zaradi močne industrije v tem delu metropole. Mednje spada Jebel Jelloud, ki se nahaja na jugovzhodu Tunisa in je osredotočen na težko industrijo proizvodnje cementa, čistilno napravo fosfatov itd. Glavno pokopališče v Tunisu, pokopališče Djellaz, dominira nad tem delom mesta, postavljeno na pobočjih skalnatega izdanka. === Médina === {{glavni|Medina, Tunis}} [[File:PatioDarSoulaimania.JPG|left|thumb|Dvorišče Dar Soulaimania, nekoč internat Univerze v Ez-Zitouni]] Medina v Tunisu je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Vsebuje približno 700 spomenikov, vključno s palačami, mošejami, mavzoleji, medresami in fontanami iz obdobja Almohadov in Hafsidov. Med te starodavne stavbe spadajo: *Aghlabidska [[mošeja Al Zajtuna]] ('Mošeja oljke'), ki jo je leta 723 zgradil Ubayd Allah ibn al-Habhab v počastitev nove prestolnice. *Dar El Bej ali Bejeva palača združuje arhitekturo in dekoracijo iz številnih različnih slogov in obdobij in naj bi stala na ostankih rimskega gledališča ter palače Ziadib-Allah II. al Aghlab iz 10. stoletja. S površino 270 hektarjev (več kot 29 hektarjev za Kazbo) in več kot 100.000 prebivalci Medina predstavlja desetino prebivalstva Tunisa. Načrtovanje tuniške medine se odlikuje po tem, da ni mreže ali formalnih geometrijskih kompozicij. Vendar pa so bile v 1930-ih s prihodom prvih antropologov izvedene študije, ki so ugotovile, da prostor medine ni naključen: hiše temeljijo na družbeno-kulturnem kodeksu glede na vrste kompleksnih človeških odnosov. V medini so stanovanjska arhitektura (palače in mestne hiše), uradna in civilna (knjižnice in uprave), verska (mošeje in ''zaouïas'') ter storitvene dejavnosti (trgovine in ''fondouki''). Pojem javnega prostora je v primeru medine dvoumen, saj ulice veljajo za podaljšek hiš in so predmet družbenih oznak. Vendar je koncept lastništva nizek in tržnice se pogosto raztezajo na javne ceste. Danes ima vsako okrožje svojo kulturo in rivalstva so lahko močna. Medina ima tudi družbeno sektorizacijo: soseska Tourbet el Bey in okrožje Kasbah sta aristokratska, s prebivalstvom sodnikov in politikov, medtem ko so ulice Pache pogosto vojaške in meščanske. Leta 698 je bila ustanovljena mošeja Al Zajtuna in okolica, ki se je razvijala skozi ves srednji vek,<ref name="MEDI">{{in lang|fr}} [http://www.asmtunis.com/savoir.php Fiche de présentation de la médina (Association de sauvegarde de la médina de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223232940/http://www.asmtunis.com/savoir.php |date=2008-12-23 }}</ref> ki je Tunis delila na glavno mesto z dvema predmestjema, na severu (Bab Souika) in na jugu (Bab El Džazira). Območje je v času Hafsidov postalo prestolnica močnega kraljestva in je veljalo za verski in intelektualni dom ter gospodarsko središče za Bližnji vzhod, Afriko in Evropo. Vidimo lahko veliko fuzijo vplivov, ki se prepletajo z andaluzijskimi slogi in vzhodnimi vplivi, rimskimi ali bizantinskimi stebri in tipično arabsko arhitekturo, za katero so značilni oboki. [[File:PatioDarBenAbdallah.JPG|thumb|Dvorišče Dar Ben Abdallaha]] Arhitekturna dediščina je vseprisotna tudi v domovih posameznikov in majhnih palačnih uradnikov ter v palači vladarja Kasbe. Čeprav nekatere palače in hiše izvirajo iz srednjega veka, je bilo v 17., 18. in 19. stoletju zgrajenih večje število prestižnih hiš, kot so Dar Othman (zgodnje 17. stoletje), Dar Ben Abdallah (18. stoletje), Dar Hussein, Dar Cherif in druge hiše. Glavni beji palač so La Marsa, Bardo in Ksar Said. Če k temu dodamo še mošeje in oratorije (približno 200), medrese (El Bachia, Slimania, El Achouria, Bir El Ahjar, Ennakhla itd.), zaouie (Mahrez Sidi Sidi Ali Azouz, Sidi Abdel Kader itd.) ter Tourbet El Fellari, Tourbet Aziza Othman in Tourbet El Bey, se število spomenikov v Tunisu približa 600. Za razliko od Alžira, Palerma in Neaplja njegovo zgodovinsko središče ni nikoli utrpelo večjih naravnih nesreč ali radikalnih urbanističnih posegov. Glavni konflikti in potencialno uničujoče človeško vedenje, ki smo jih doživeli v mestu, so se zgodili relativno nedavno po osamosvojitvi države, zato ga je UNESCO leta 1979 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Na začetku 21. stoletja je Medina ena najbolje ohranjenih urbanih lokacij v arabskem svetu.<ref>{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/binous_160304.rpm Entretien avec Jamila Binous sur la médina de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080417043428/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fbinous_160304.rpm |date=2008-04-17 }}</ref> Poleg tega je na bulvarjih prispevek arhitekturnega obdobja 1850–1950 čutiti v stavbah, kot so vladne stavbe devetih ministrstev in sedež občine Tunis. === Druge znamenitosti === * [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] je bil prvotno hafsidska palača iz 13. stoletja, ki se je nahajala v (takratnem) predmestju Tunisa. Vsebuje veliko zbirko Rimskega imperija in drugih zanimivih starin iz antične Grčije, Tunizije in arabskega obdobja. * Ruševine [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] so v bližini, vzdolž obale proti severovzhodu, s številnimi starodavnimi ruševinami. ;Suki [[File:Souks Tunis.jpg|left|thumb|Suk En Nhas z bakrenimi predmeti]] [[File:Bab El Bhar, Tunis.jpg|right|thumb|Bab el Bhar]] Suki so mreža pokritih ulic, obdanih s trgovinami ter trgovci in obrtniki, razvrščenimi po specializaciji.<ref name="NARDI">{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/souk_160304.rpm Promenade de Marie-Ange Nardi et Lotfi Bahri dans les souks de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081207205055/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fsouk_160304.rpm |date=2008-12-07 }}</ref> Trgovci z oblačili, parfumerji, prodajalci sadja, knjigarnarji in trgovci z volno prodajajo blago na sukih, medtem ko so ribarji, kovači in lončarji običajno potisnjeni na obrobje tržnic. Severno od mošeje Al Zajtuna je Suk El Attarine, zgrajen v začetku 18. stoletja. Znan je po svojih esencah in parfumih. Iz te tržnice vodi ulica do tržnice Suk Ech-Chaouachine (chachia). Glavno podjetje, ki jo upravlja, je eno najstarejših v državi in ​​so večinoma potomci andaluzijskih priseljencev, izgnanih iz Španije. Na tržnico El Attarine sta povezani še dve tržnici: prva, ki poteka vzdolž zahodne obale mošeje Al Zajtuna, je tržnica Suk El Kmach, znana po svojih tkaninah in druga, tržnica El Berka, zgrajena v 17. stoletju, v kateri delajo vezenine in zlatarji. Glede na dragocene predmete, ki jih prodaja, je to edina tržnica, katere vrata so ponoči zaprta in varovana. Na sredini je trg, kjer je do sredine 19. stoletja stala nekdanja tržnica s sužnji. Suk El Berka vodi do tržnice Suk El Leffa, kjer prodajajo številne preproge, odeje in druge tkanine, in se nadaljuje s tržnico Suk Es Sarragine, zgrajeno v začetku 18. stoletja, specializirano za usnje. Na obrobju so tržnice Et Trouk, El Blat, El Blaghgia, El Kébabbia, En Nhas (baker), Es Sabbaghine (barvanje) in El Grana, kjer prodajajo oblačila in odeje in so jih nekoč zasedali judovski trgovci. ; Mestna vrata [[File:Tunis remparts portes.jpg|thumb|Obzidje in vrata mesta leta 1888]] Od zgodnjih dni ustanovitve je Tunis veljal za pomembno vojaško bazo. Arabski geograf El Jakubi je zapisal, da je bil Tunis v 9. stoletju obdan z zidom iz opeke in gline, razen na strani morja, kjer je bil kamen.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=41}}</ref> Bab El-Džazera, morda najstarejša vrata južnega obzidja, so se odpirala na južno cesto. Bab Cartagena je omogočila dostop do Kartagine, pomembne za dovoz gradbenega materiala, potrebnega za mesto. Bab Souika (sprva znan kot Bab El Saqqayin) je imel strateško vlogo pri ohranjanju cest v Bizerto, Béjo in Le Kef. Bab Menara (sprva znan kot Bab El Artha) se je odprl proti medini in proti predmestju El Haoua. Kar zadeva El Bab Bhar, je dovoljeval dostop do nekaterih fundukov, kjer so živeli krščanski trgovci v Tunisu. Z razvojem prestolnice pod vladavino Hafsidov sta izven obzidja zrasli dve nastajajoči predmestji; Bab El Džazira na jugu in Bab Souika na severu. V začetku 14. stoletja je Hafsid Darba Abû al-Muhammad al-Mustansir Lihyânî ukazal zgraditi drugo dvorano, vključno z Medino in dvema predmestjema zunaj. Zgrajenih je bilo šest novih vrat, med njimi Bab El Khadra, Bab Saadoun, Bab El Allouj (sprva imenovan Bab Er-Rehiba), Khalid ali Bab Bab Sidi Abdallah Cherif, Bab El Fellah in Bab Alioua. V otomanskem obdobju so bila postavljena štiri nova vrata: Bab Laassal, Bab Sidi Abdesselam, Bab El Bab Gorjani in Sidi Kacem. Mesto ohranja nekatera od teh vrat, vključno z vrati Bab El Khadra, Bab El Bhar in Bab Jedid, vendar so nekatera od prejšnjih že dolgo izginila. === Mesta čaščenja === Med bogoslužnimi objekti so pretežno muslimanske mošeje. Obstajajo tudi krščanske cerkve in templji: Rimskokatoliška nadškofija Tunis (katoliška cerkev), protestantske cerkve, evangeličanske cerkve.<ref>J. Gordon Melton, Martin Baumann, ''Religions of the World: A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices'', ABC-CLIO, USA, 2010, p. 2898</ref> Tako kot v preostalem delu Tunizije je velika večina prebivalstva Tunisa (okoli 99 %) sunitskih muslimanov. V prestolnici je veliko število mošej v različnih arhitekturnih slogih, ki so znaki gradnje v njihovih obdobjih. [[File:MosqueeEzzeitounaTunis 1.JPG|left|thumb|[[Mošeja Al Zajtuna]]]] Glavna in najstarejša med njimi je mošeja Al Zajtuna, ustanovljena leta 689<ref>{{Cite web|url=https://thearabweekly.com/zitouna-mosque-landmark-tunisia-and-islamic-history|title = The Zitouna mosque, a landmark of Tunisia and Islamic history &#124; Roua Khlifi}}</ref> in zgrajena leta 732, ki se nahaja v središču Medine. Tako kot velika večina tunizijskih mošej izvaja malikitski obred. Leta 864 je bila popolnoma obnovljena in je prestižni bogoslužni objekt ter je bila dolgo časa pomemben kraj kulture in znanja, v prostorih pa je bila tudi Univerza Ez-Zitouna, vse do osamosvojitve Tunizije. Še vedno gosti glavne slovesnosti, ki označujejo datume v muslimanskem koledarju, in se je redno udeležuje predsednik. [[File:SVdP Tunis.JPG|thumb|Stolnica sv. Vincencija Pavelskega]] V medini je večina večjih mošej v prestolnici, ki so bile zgrajene pred prihodom francoskega protektorata. [[Mošeja Kasba, Tunis|Mošeja Kasba]] je bila ustanovljena leta 1230. Hanefijski obred izvajajo že od leta 1584, prepoznavna pa je predvsem po kupoli in minaretu, podobnem Kutubiji v Marakešu, in je najvišja v mestu.<ref name="MUN">{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm Lieux de culte (Municipalité de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |date=2009-08-11 }}</ref> Mošeja Ksar, prav tako hanefijskega obreda, stoji pred Dar Huseinom (Bab Menara) in je bila zgrajena v 12. stoletju. Mošeja Hameda Paše, zgrajena leta 1655, je druga mošeja, ki jo je v Tunisu zgradil hanefijski obred. Mošeja Jusef Dej je delovala predvsem kot prostor za javno nastopanje, preden je leta 1631 postala prava mošeja. Mošeja Sidi Mahrez je največja hanefijska mošeja po površini, vendar ne najvišja. Zgrajena je bila leta 1692 in spominja na osmansko mošejo [[Sulejmanija (mošeja)|Sulejmanija]] v Carigradu. Mošeja Saheb Ettabaâ, zgrajena med letoma 1808 in 1814, je bila zadnja mošeja, ki so jo zgradili tuniški Huseinovci pred francosko okupacijo.<ref name="MUN"/> Prisotnost sodobnih cerkva v Tunisu priča tudi o francoski prisotnosti pol stoletja. Tunis je sedež tuniške škofije, katere sedež je v stolnici sv. Vincencija Pavelskega. Cerkev je bila zgrajena leta 1897 na mestu starega krščanskega pokopališča Saint-Antoine. To vključuje mrežo katoliških stavb, vključno s cerkvijo sv. Ivane Orleanske, pa tudi protestantsko reformirano cerkev in anglikansko cerkev Saint-Georges.<ref>Cette dernière est construite sur ordre du souverain Romdhane Bey en 1696 pour y inhumer la dépouille de sa mère d'origine italienne et de culte protestant. Elle est gérée par l'ambassade du Royaume-Uni à Tunis.</ref><ref>{{cite journal|last1=Miller|first1=Duane|title=Contextuality, Contextualization, and the New Christians of Tunis|journal=Pharos Journal of Theology|date=2016|volume=97|pages=1–13|url=https://www.academia.edu/24369709|access-date=16 April 2016}}</ref> Grki so bili v mestu že od antičnih časov pomembno prisotni. Tunis je sedež grške pravoslavne svete nadškofije Kartagina z jurisdikcijo nad Alžirijo, Mavretanijo, Marokom in Tunizijo. Pripada patriarhatu Aleksandrije in vse Afrike, njegova katedrala, majhna šola in druge stavbe pa so v osrednjem Tunisu. V Tuniziji so skupno tri grško-pravoslavne in dve ruski pravoslavni župniji. Koptska pravoslavna cerkev v Aleksandriji ima prav tako jurisdikcijo v Tuniziji. Majhna pravoslavna skupnost je osredotočena okoli grške pravoslavne cerkve (1862), ki jo upravljata grško veleposlaništvo in Ruska pravoslavna cerkev (1957), kar odraža prisotnost majhne kolonije ruskih priseljencev v Tuniziji. Medtem ima judovstvo dolgo tradicijo prisotnosti v mestu kljub izseljevanju velikega dela skupnosti po osamosvojitvi.<ref>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/africa/177862-180623-synagogues-in-tunis-from-28-to-2|title = I24NEWS| date=23 June 2018 }}</ref> Med bogoslužnimi kraji sta sinagoga Beit Jaakov in zlasti Velika sinagoga v Tunisu, zgrajena konec 40. let 20. stoletja, da bi nadomestila nekdanjo Veliko sinagogo, ki je bila porušena kot del judovskega območja prenove Hara. == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunis|* ]] [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] qdyrwlkv58io2wonie4xgs95bn7gh1l Jezero Tunis 0 30927 6685993 6403933 2026-06-06T12:08:29Z Ljuba24b 92351 kat 6685993 wikitext text/x-wiki {{koord|36|49|N|10|15|E|type:waterbody|display=title}} [[Slika:Tunis Nasa satellite image.jpg|thumb|Jezero Tunis (na desni) slikano s satelita]] '''Jézero Túnis''' (tudi '''Jézero Radès''') je velika plitva [[laguna]] vzhodno od [[Tunizija|tunizijske]] [[metropola|metropole]] [[Tunis]]. V preteklosti je najbrž tvorilo ustje [[reka|reke]] [[Medjerda]] ter bilo tako povezano z [[morje]]m. Njegova površina je 3700 [[hektar|ha]]. Jezero leži na severovzhodu Tunizije med krajema Tunis na zahodu in [[La Goulette]] na vzhodu. Tunis, ki je največje [[mesto]] na njegovi [[obala|obali]], leži na nekoliko višji zahodni obali in se pospešeno širi okoli jezera ter se na jugu počasi staplja z [[Radès]]om. Jezero je od [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] ločeno z obalnimi [[sipina]]mi, na katerih stoji [[naselje]] La Goulette ter ostanki zgodovinskega mesta [[Kartagina]]. V severnem delu jezera je [[otok]] [[Čikli]] z ruševinami [[Španija|španske]] [[utrdba|utrdbe]]. V južnem delu jezera se nahajajo danes neaktivne [[soline]]. Jezero je bilo v preteklosti močno onesnaženo zaradi odplak iz Tunisa, v [[1960.|60.]] in [[1970.|70. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] pa so bile izvedene obsežne čistilne akcije; med drugim je bil del [[kanalizacija|kanalizacije]] preusmerjen v [[čistilna naprava|čistilno napravo]] pri naselju [[Ariana]]. V [[1980.|80. letih]] se je začela hitra [[urbanizacija]] severnih obal jezera, 90. leta pa so isto prinesla južnim obalam, zaradi česar je bila ukinjena dejavnost solin. [[Mokrišče]] jezera Tunis je [[lovski rezervat]], otok Čikli pa tudi [[naravni rezervat]]; [[ekologija|ekološke]] razmere so kljub temu slabe. Na območju mokrišča je pred časom gnezdilo večje število vrst [[ptiči|ptic]] - pomembnejše so [[črnovrati ponirek]] ''(Podiceps nigricollis)'', [[veliki kormoran]] ''(Phalacrocorax carbo)'', [[žličarka]] ''(Platalea leucorodia)'' in [[veliki plamenec]] ''(Phoenicopterus roseus)''. Danes je to število vedno manjše zaradi hrupa in onesnaženja; na ptice neugodno vplivajo ljudje ter njihova dejavnost, [[pes|psi]] in [[podgana|podgane]]. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{Škrbina-geo-tn}} [[Kategorija:Jezera v Tuniziji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} 5jn4oapsuogmsb7i0ikfrmbz9gppapy Ribe 0 33393 6686095 6684990 2026-06-06T14:55:00Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6686095 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == [[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small> (1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]] Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]]. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == Ribe niso naravna skupina ([[klad]]), saj so se iz njih [[evolucija|razvili]] vsi ostali [[četveronožci]], in rang [[razred (biologija)|razreda]] (''Classis Pisces''), ki jim ga pripisujejo starejša [[taksonomija|taksonomska]] dela, v sodobni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|razvrstitvi]] ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, [[hrustančnice]] in [[kostnice]], ki jih združujemo v skupino [[ribe čeljustnice|rib čeljustnic]], poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi [[piškur]]je, primitivne predstavnike [[vretenčarji|vretenčarjev]], ki sodijo med [[ribe brezčeljustnice|brezčeljustnice]]. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično. Pomembni pripadniki hrustančnic so [[morski psi]] in [[skati]]. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja [[dentin]], so se kasneje razvili [[zob]]je [[sesalci|sesalcev]]. <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah: * Podrazred [[Pteraspidomorphi]] (piškurji) * Razred [[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred [[Anaspida]] (anaspidi) * (nerangirano) [[Cephalaspidomorphi]] (piškurji) ** (nerangirano) [[Hyperoartia]] (piškurji) *** [[Petromyzontidae]] (piškurji) ** Razred [[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Razred [[Pituriaspida]] ** Razred [[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred [[Placodermi]] (placodermi, izumrli) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice: morski psi, skati) ** Razred [[Acanthodii]] (akantodi, izumrli) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) *** Razred [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) **** Podrazred [[Coelacanthimorpha]] (latimerije) **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice) </div> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite book |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] tfh3nq1l6zkkhabhgsd0r4bijp0nzdr 6686166 6686095 2026-06-06T17:05:49Z Pinky sl 2932 /* Klasifikacija */ posodobitev 6686166 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == [[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small> (1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]] Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]]. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == [[riba|Ribe]] so [[parafilija|parafiletska]] skupina , zato se [[Razred (biologija)|razred]] ''Pisces'', ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni [[taksonomija|taksonomiji]] ne uporablja več. . Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče [[Razred (biologija)|razrede]] (Agnatha, Chondrichthyes in Osteichthyes), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi:<ref>{{cite book |last=Benton |first=M.J. |year=1998 |chapter=The quality of the fossil record of vertebrates |pages= 269–303, Fig. 2 |editor1=Donovan, S.K. |editor2=Paul, C.R.C. |title=The adequacy of the fossil record |publisher=Wiley}}</ref> Ribe]] predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to [[Cyprinidae]], [[Gobiidae]], [[Cichlidae]], [[Characidae]], [[Loricariidae]], [[Balitoridae]], [[Serranidae]], [[Labridae]] in [[Scorpaenidae]]. Približno 64 družin je [[monotipski takson|monotipskih]], ki vsebujejo samo eno vrsto.<ref name="Nelson 2016">{{cite book |last=Nelson |first=Joseph S. |chapter=Taxonomic Diversity |title=Fishes of the World |year=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-118-34233-6 |page=3 }}</ref> * Razred "[[Agnatha]]" (brezčeljustnice, [[parafilija|parafiletska]]) ** Podrazred [[Cyclostomata]] ([[glenavice]] in [[piškurji]]) ** Podrazred †"[[Ostracodermi]]" (oklepljene brezčeljustnice, parafiletska) * Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Podrazred [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]] in [[skati]]) ** Podrazred [[Holocephali]] ([[himere]] in izumrli sorodniki) * Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) * Razred †"[[Acanthodii]]" (»bodičasti morski psi«, včasih uvrščeni v Actinopterygii in parafiletski) * Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) ** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** Klad [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice and [[Tetrapod|tetrapods]]) Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo [[filogenija|filogenetske nomenklature]] so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine: * Razred [[Myxini]] (glenavice) * Razred †[[Pteraspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) * Razred †[[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred †[[Anaspida]] (anaspidi) * Razred [[Hyperoartia|Petromyzontida ali Hyperoartia]] ** Družina Petromyzontidae ([[piškurji]]) * Razred †[[Conodonta]] (konodonti) * Razred †[[Cephalaspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) ** Klad †[[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Klad †[[Pituriaspida]] ** Klad †[[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Razred †"[[Acanthodii]]" (bodičasti morski psi, parafiletska) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) **** Podrazred [[Chondrostei]] (mnogoplavutarji in sorodniki) ***** Red [[Acipenseriformes]] ([[jesetri]] in [[veslokljuni]]) ***** Red [[Polypteriformes]] ([[kačasti mnogoplavutar]] in [[Polypteriformes|mnogoplavutarice]]). **** Podrazred [[Neopterygii]] ***** Infrarazred [[Holostei]] ([[gari]] in [[amija]]) ***** Infrarazred [[Teleostei]] (veliko redov navadnih rib) *** Razred [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice in tetrapodi) **** Podrazred [[Actinistia]] **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice, sisterska skupina [[tetrapodi|tetrapodom]]) † – označuje izumrli takson<br />Nekateri paleontologi trdijo, da so [[Conodonta]] (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med [[strunarji|strunarje]]. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o [[vretenčarji|vretenčarjih]]. Položaj [[glenavice|glenavic]] v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino [[Cyclostomata]], ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).<ref>Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) ''Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes'' J Mol Evol (1999) 49:729–735</ref><ref>J. Mallatt, J. Sullivan (1998) ''28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes'' Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718</ref> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite book |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] 7rnb9njnad46bjgdrq82bhu6umag1wj 6686167 6686166 2026-06-06T17:08:17Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Ekologija voda]]; +[[Kategorija:Ribolov]]; +[[Kategorija:Ihtiologija]]; +[[Kategorija:Parafiletske skupine]]; +[[Kategorija:Morska hrana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686167 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == [[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small> (1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]] Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]]. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == [[riba|Ribe]] so [[parafilija|parafiletska]] skupina , zato se [[Razred (biologija)|razred]] ''Pisces'', ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni [[taksonomija|taksonomiji]] ne uporablja več. . Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče [[Razred (biologija)|razrede]] (Agnatha, Chondrichthyes in Osteichthyes), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi:<ref>{{cite book |last=Benton |first=M.J. |year=1998 |chapter=The quality of the fossil record of vertebrates |pages= 269–303, Fig. 2 |editor1=Donovan, S.K. |editor2=Paul, C.R.C. |title=The adequacy of the fossil record |publisher=Wiley}}</ref> Ribe]] predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to [[Cyprinidae]], [[Gobiidae]], [[Cichlidae]], [[Characidae]], [[Loricariidae]], [[Balitoridae]], [[Serranidae]], [[Labridae]] in [[Scorpaenidae]]. Približno 64 družin je [[monotipski takson|monotipskih]], ki vsebujejo samo eno vrsto.<ref name="Nelson 2016">{{cite book |last=Nelson |first=Joseph S. |chapter=Taxonomic Diversity |title=Fishes of the World |year=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-118-34233-6 |page=3 }}</ref> * Razred "[[Agnatha]]" (brezčeljustnice, [[parafilija|parafiletska]]) ** Podrazred [[Cyclostomata]] ([[glenavice]] in [[piškurji]]) ** Podrazred †"[[Ostracodermi]]" (oklepljene brezčeljustnice, parafiletska) * Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Podrazred [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]] in [[skati]]) ** Podrazred [[Holocephali]] ([[himere]] in izumrli sorodniki) * Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) * Razred †"[[Acanthodii]]" (»bodičasti morski psi«, včasih uvrščeni v Actinopterygii in parafiletski) * Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) ** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** Klad [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice and [[Tetrapod|tetrapods]]) Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo [[filogenija|filogenetske nomenklature]] so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine: * Razred [[Myxini]] (glenavice) * Razred †[[Pteraspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) * Razred †[[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred †[[Anaspida]] (anaspidi) * Razred [[Hyperoartia|Petromyzontida ali Hyperoartia]] ** Družina Petromyzontidae ([[piškurji]]) * Razred †[[Conodonta]] (konodonti) * Razred †[[Cephalaspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) ** Klad †[[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Klad †[[Pituriaspida]] ** Klad †[[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Razred †"[[Acanthodii]]" (bodičasti morski psi, parafiletska) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) **** Podrazred [[Chondrostei]] (mnogoplavutarji in sorodniki) ***** Red [[Acipenseriformes]] ([[jesetri]] in [[veslokljuni]]) ***** Red [[Polypteriformes]] ([[kačasti mnogoplavutar]] in [[Polypteriformes|mnogoplavutarice]]). **** Podrazred [[Neopterygii]] ***** Infrarazred [[Holostei]] ([[gari]] in [[amija]]) ***** Infrarazred [[Teleostei]] (veliko redov navadnih rib) *** Razred [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice in tetrapodi) **** Podrazred [[Actinistia]] **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice, sisterska skupina [[tetrapodi|tetrapodom]]) † – označuje izumrli takson<br />Nekateri paleontologi trdijo, da so [[Conodonta]] (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med [[strunarji|strunarje]]. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o [[vretenčarji|vretenčarjih]]. Položaj [[glenavice|glenavic]] v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino [[Cyclostomata]], ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).<ref>Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) ''Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes'' J Mol Evol (1999) 49:729–735</ref><ref>J. Mallatt, J. Sullivan (1998) ''28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes'' Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718</ref> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite book |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Ribolov]] [[Kategorija:Ihtiologija]] [[Kategorija:Parafiletske skupine]] [[Kategorija:Morska hrana]] gqy1fyank932mzrcnwdlhmfmnejt7m3 Kategorija:Ribe 14 33396 6686168 6545863 2026-06-06T17:08:44Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ihtiologija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686168 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o '''[[ribe|ribah]]'''. {{Kategorija v Zbirki|Fish}} [[Kategorija:Živali|_]] [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Vodni vretenčarji]] mt40pp3mv9d4r83a7j2csulydva7lq5 Rimskokatoliška cerkev 0 36027 6686128 6663236 2026-06-06T15:43:51Z Shabicht 3554 /* Ime */ 6686128 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Katoliška cerkev | native_name = Ecclesia Catholica | native_name_lang = | image = Saint Peter's Basilica facade, Rome, Italy.jpg | image_size = 200px | caption = Bazilika sv. Petra v Vatikanu | logo = | logo_size = | logo_caption = | map = | map_size = | map_caption = | abbreviation = | nickname = | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | motto = | predecessor = | merged = | successor = | formation = | founder = [[Jezus Kristus]] | founding_location = | extinction = | merger = | type = cerkev | tax_id = | registration_id = | status = [[Sveti sedež|neodvisni subjekt mednarodnega prava]] | purpose = | professional_title = | headquarters = [[Vatikan]] | location = | location2 = | additional_location = | additional_location2 = | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline, title}} --> | origins = | region = | products = | services = | methods = | fields = | membership = | membership_year = | language = | owner = | sec_gen = | leader_title = papež | leader_name = [[papež Leon XIV.]] | leader_title2 = | leader_name2 = [[Sveti sedež]] | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = kardinalski zbor | key_people = | main_organ = [[Rimska kurija]] | parent_organization = | subsidiaries = | secessions = | affiliations = | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | website = | remarks = | formerly = | footnotes = | bodystyle = }} {{krščanstvo}} '''Katoliška cerkev''' je največja [[krščanstvo|krščanska]] [[cerkev (organizacija)|cerkev]], katere korenine izvirajo iz prvotnega krščanskega občestva, ki ga je ustanovil [[Jezus Kristus]] in so ga razširili [[apostoli]], posebno [[sveti Peter]], ki je prvi [[papež]].<ref>»Sv. Peter - ustanovitelj Rimskokatoliške cerkve« ([http://encarta.msn.com/encyclopedia_761564076/Peter.html MSN encarta Encyclopedia, 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071206115600/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761564076/Peter.html |date=2007-12-06 }} {{ikona en}}</ref> Je med svetovnimi najstarejšimi in največjimi organizacijami in je igrala pomembno vlogo v zgodovini [[Zahodna civilizacija|zahodne civilizacije]]. ==Ime== Poleg imena Katoliška cerkev, ki je uradno ime verske skupnosti na Slovenskem,<ref>{{Navedi splet|title=Katoliška Cerkev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/verske-skupnosti/register-cerkva-in-drugih-verskih-skupnosti/katoliska-cerkev/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-11-14|language=sl}}</ref> je uradno ime Cerkve – ''Katoliška cerkev'' ([[Latinščina|latinsko]]: '''''Ecclesia Catholica'''''). Katoliško cerkev sestavlja 24 ''sui iuris'' (lastnopravnih) Cerkva, ki so v občestvu s [[Papež|papežem]]. Nekateri zanjo uporabljajo zgolj poenostavljeno poimenovanje '''Cerkev''' ter njeno [[kratica]] '''KC'''.<ref>{{Navedi splet|title=Pravopisna pravila glede zapisovanja izrazov v cerkvenih besedilih|url=https://katoliska-cerkev.si/pravopisna-pravila-glede-zapisovanja-izrazov-v-cerkvenih-besedilih-2024|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2025-12-17|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> V uporabi je tudi imenovanje '''Latinska Cerkev''' (''Ecclesia Latina''), saj je največja ''sui iuris'' Cerkev, ki v bogoslužju uporablja latinski obred, najpogosteje [[rimski obred]], in jo sestavlja še 23 [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|Vzhodnih katoliških cerkva]] (''Ecclesiae catholicae orientales''), ki uporabljajo vzhodni obred. Izraz '''Rimskokatoliška cerkev''' je v nekaterih primerih dvoumen izraz, saj lahko označuje celotno '''Katoliško cerkev''', z vrhovnim poglavarjem, papežem v [[Rim|Rimu]] (dejansko [[Vatikan|Vatikanu]]), ali pa le '''Latinsko Cerkev'''. Pridevnik ''katoliška'' je prvič bil uporabljen v zvezi s Cerkvijo v začetku 2. stoletja. Prvo znano rabo imena ''katoliška cerkev'' lahko zasledimo okoli leta 110 v pismu [[Ignacij Antiohijski|svetega Ignacija Antiohijskega]] [[Smirna|Smirnejcem]].<ref>{{Navedi splet|title=Catholic|url=https://www.catholic.com/encyclopedia/catholic|website=Catholic Answers|accessdate=2025-11-14|language=en}}</ref> V ''Katehetskih predavanjih'', napisanih okoli leta 350, je [[Ciril Jeruzalemski|sveti Ciril Jeruzalemski]] uporabil ime »ena sveta Katoliška cerkev«, da bi jo razlikoval od drugih skupin, ki so se tudi imenovale »Cerkev«.<ref>{{Navedi splet|title=Nicene and Post-Nicene Fathers, Series II, Vol. VII|url=https://www.tertullian.org/fathers2/NPNF2-07/Npnf2-07-23.htm|website=www.tertullian.org|accessdate=2025-11-14}}</ref> Od [[Vzhodni razkol|velike shizme]] dalje uporablja tudi [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] pridevnik ''katoliška''; njeno uradno ime je ''Pravoslavna katoliška cerkev''.<ref>{{Navedi splet|title=Eastern Orthodoxy {{!}} Definition, Origin, History, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Eastern-Orthodoxy|website=www.britannica.com|date=2025-11-02|accessdate=2025-11-14|language=en}}</ref> == Opredelitev == Katoliška cerkev je najširše krščansko občestvo, ki priznava papeža kot najvišjo avtoriteto v zadevah vere in morale, ter Sveti sedež glede cerkvenega upravljanja. Gre za največjo krščansko denominacijo na svetu, ki obsega več kot milijardo vernikov. Razdeljena je na t.i. partikularne ''sui iuris'' (z lastnim pravom) cerkve, ki so v polnem občestvu s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Odnose med [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|Katoliškimi cerkvami vzhodnega obreda]] in Svetim sedežem ureja [[Dikasterij za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne cerkve]] (''Praedicate Evangelium'', člen: 82).{{sfn|Ekpo|2025|p=134}} V vsakdanjem govoru se kot sinonim za Katoliško cerkev pogosto uporablja imenovanje Rimskokatoliška cerkev, ki pa navadno označuje Latinsko Cerkev; izraz namreč izhaja iz povezanosti z [[Rim|Rimom]] in rimskim obredom in se v nekaterih kontekstih (zlasti [[Ekumensko gibanje|ekumenskih]] ali [[pravoslavje|pravoslavnih]]) uporablja za razlikovanje od Vzhodnih katoliških in pravoslavnih Cerkva. ==Opis== Katoliška Cerkev je največja krščanska Cerkev, predstavlja približno polovico kristjanov, ter je največje organizirano telo med vsemi svetovnimi [[verstvo|verstvi]].<ref>{{navedi splet|title=Major Branches of Religions|url=http://www.adherents.com/adh_branches.html|publisher=adherents.com|accessdate=11. september 2025|language=en|archive-date=2015-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150315022054/http://www.adherents.com/adh_branches.html|url-status=dead}}</ref> ===Župnije=== {{glavni|Župnija}} Osnovna celica oz. cerkvenoupravna enota Katoliške cerkve se imenuje župnija, (starejši izraz ''fara'' ali ''duhovnija''), ta predstavlja lokalno občestvo vernikov, ki ga vodi [[župnik]]. Župnija je tudi samostojna [[pravna oseba]]. Verniki, ki ji pripadajo, se imenujejo župljani (starejši izraz: ''farani''). Izraz župnija služi tudi za oznako ozemlja, ki ga obsega župnija. ===Škofije=== {{glavni|Škofija}} {{glavni|Eparhija}} Večja ozemeljska enota, ki združuje župnije določenega geografskega območja, pod vodstvom [[škof]]a, se v Latinski Cerkvi imenuje [[škofija]], v vzhodnih Cerkvah pa [[eparhija]]. Konec leta 2006 je bilo škofij 2782<ref>{{navedi knjigo |title=[[Annuario Pontificio]] (Papeški letopis) |author=Osrednji statistični urad |publisher=Libreria Editrice Vaticana |date=februar 2007 |isbn= 978-88-209-7908-9|pages = [https://archive.org/details/annuariopontific0000citt_a1n7/page/1172 1172]}}</ref> konec leta 2013 pa 2989. == Ustanovitev == Katoliško cerkev je ustanovil [[Jezus Kristus]]. Teološko ozadje ustanovitve so pojasnili [[cerkveni očetje]], kasneje pa so se s tem vprašanjem ukvarjali tudi nekateri drugi ugledni teologi, kot [[sveti Tomaž Akvinski]] in drugi. V novejšem času sta njihov nauk potrdila tudi [[papež Leon XIII.]] ter [[papež Pij XII.]], prvi v okrožnici ''[[Divinum Illud Munis]]'', drugi pa v okrožnici ''[[Mystici Corporis Christi]]''. Ustanovitev se je torej zgodila z Jezusovo smrtjo na križu, kar se lahko razume kot ''ustanovni akt Cerkve''. Jezus je od začetka javnega delovanja pa do svoje smrti na križu izgrajeval in oblikoval svojo Cerkev, s smrtjo na križu pa jo je dokončno ustanovil, ter na [[binkošti]] slovesno razglasil svetu. Nekateri [[teolog|teologi]] so poskušali ustanovni dan Cerkve iskati ravno v binkoštih, vendar je Pij XII. njihov nauk zavrnil z razlago, da je bil [[Sveta Trojica|Sveti Duh]] vseskozi prisoten v Cerkvi in ne šele od binkošti naprej. Na binkoštni dan je Sveti Duh Cerkev samo potrdil in ji dal posebne darove. Natančen datum Jezusove smrti ni znan, vendar strokovnjaki kot najbolj verjetna navajajo leto 30 ali 33. Če drži prva možnost, potem se je [[veliki petek]] zgodil 7. aprila, če pa druga, pa 3. aprila.<ref>Pij XII., ''Skrivnostno telo Jezusa Kristusa'', Ljudska tiskarna v Ljubljani, Ljubljana 1944, strani 47, 70-77.</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega [[Rimska škofija|rimskega škofa]], kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Povezava med apostolom Petrom in kasnejšimi papeži je podlaga katoliške eklezilogije (teologije Cerkve), utemeljen v nauku o [[Apostolsko nasledstvo|apostolskem nasledstvu]] (Successio apostolica). == Hierarhija vodstva == Hierarhija vodstva Rimskokatoliške Cerkve je sledeča: [[Slika:Second Vatican Council by Lothar Wolleh 003.jpg|250px|thumb|desno|Škofje med [[Drugi vatikanski koncil|Drugim vatikanskim koncilom]]]] * [[papež]] ki je dejansko in naslovno: :* škof [[Rimska škofija|Rimske škofije]] (rimski škof), :* naslednik prvaka [[Apostol|apostolov]], :* [[primas]] [[Italija|Italije]], :* [[nadškof]] [[metropolit]] rimske cerkvene pokrajine, :* suveren [[Vatikan|vatikanskega mesta]], :* glava škofovskega zbora, :* [[Jezus Kristus|kristusov]] namestnik, :* pastir vesoljne Cerkve na zemlji<ref>{{navedi knjigo |author=Košir, Borut|year=2013 |title=Ustavno pravo Cerkve, 3. dopolnjena izd. |publisher=Teološka fakulteta |isbn=978-961-6844-20-8 |cobiss=265421824 |pages=146}}</ref> ter :* služabnik božjih služabnikov.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/sveti-gregor-i-veliki-sluzabnik-bozjih-sluzabnikov |title=Sveti Gregor veliki - Služabnik božjih služabnikov |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ===Drugi organi odločanja=== [[Slika:Cardinals .jpg|250px|thumb|desno|Kardinali v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]]] * [[ekumenski koncil]] (izredni svetovni cerkveni zbor); * [[škofovski zbor]];{{sfn|Košir|2013|p=160}} ** [[škofovska sinoda]]; * [[konzistorij|kardinalski zbor]].{{sfn|Košir|2013|p=169}} ===Organi upravljanja=== * [[Rimska kurija]]{{sfn|Košir|2013|p=182}}{{sfn|Ekpo|2025|p=31}} ** [[Državno tajništvo]]{{sfn|Ekpo|2025|p=117}} ** [[Dikasterij|Dikasteriji]]{{sfn|Ekpo|2025|p=117}} ==Kratka zgodovina Cerkve== ''Najprej kratko pojasnilo'': kjer ni razvidno drugače, od tu dalje govorimo o Cerkvi v prvem izmed zgoraj navedenih pomenov, torej o skupnosti kristjanov, skupaj z njenim ustanoviteljem [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]]. Čas pred [[Jezusovo rojstvo|Kristusovim rojstvom]] v [[Betlehem]]u je bil s stališča Cerkve čas priprave na prihod [[Mesija (razločitev)|odrešenika]] (mesija), ki je s svojim [[učlovečenje|učlovečenjem]] ter še zlasti s svojim naukom in zgledom, [[Jezusovo trpljenje|trpljenjem]], smrtjo na križu in [[Kristusovo vstajenje|vstajenjem]] rešil ljudi greha in pogubljenja. Da bi se po njegovem [[Gospodov vnebohod|vnebohodu]] in prihodu [[Sveti Duh|Svetega Duha]] na [[binkošti]] to delo nadaljevalo, je zbral skupino [[apostol|dvanajstih apostolov]] in ustanovil Cerkev z vsemi njenimi bistvenimi strukturami ter ji zaupal naloge učenja, posvečevanja in vodenja v zadevah vere in moralnega življenja, pa tudi nalogo [[karitas|pomagati revnim]]. Najprej apostoli in za njimi škofje (kot njihovi nasledniki) so zato skozi stoletja ob pomoči Svetega Duha prečiščevali spoznanja o Bogu in človeku ter jih skušali opredeliti na raznih [[koncil]]ih, ki so zasedanja večjega števila škofov kot voditeljev krajevnih Cerkva. Ta nauk so škofje ter njihovi sodelavci [[duhovnik]]i in [[diakon]]i širili, ga utrjevali, razvijali in dopolnjevali, v skladu z zahtevami spreminjajočih se časov, kot se to dogaja tudi danes. Obenem je Cerkev vedno skrbela za [[bogoslužje]] in molitev ter podeljevala [[zakrament|zakramente]], ki so vidna znamenja nevidne Božje milosti. V skladu s konkretnimi možnostmi je skrbela tudi za dobrodelnost. Že od prvih začetkov so bile posamezne krajevne Cerkve med seboj povezane ne le z duhovnimi vezmi, ampak tudi v zadevah nauka in ureditve. Med njimi je prihajalo tudi do trenj, ki so se sčasoma zaostrovala med drugim zaradi kulturne različnosti posameznih krajevnih Cerkva. Tako je v 11. stoletju prišlo do prvega velikega [[velika shizma|razkola]] med vzhodnimi ali pravoslavnimi ter zahodno ali Rimskokatoliško Cerkvijo. Do drugega večjega [[Reformacija|razkola]] je prišlo znotraj Rimskokatoliške Cerkve v 16. stoletju, ko je nemški reformator [[Martin Luther]] v svoji sicer hvalevredni zahtevi po prenovi Cerkve šel tako daleč, da je zavrgel pomemben del katoliškega nauka in ureditve. Tako je nastala [[Protestantska reformacija|krščanska skupnost]], ki se je od tedaj delila še naprej in predstavlja danes veliko družino [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanskih]] oz. [[protestantizem|protestantskih cerkvenih skupnosti]]. V 20. stoletju je najprej med nekatoliškimi kristjani nastalo živo [[ekumensko gibanje]], ki ima za cilj obnovitev edinosti med vsemi kristjani. Cerkve so se začele bolj zavedati tragičnosti medsebojne razdeljenosti in odkrivati, da je več tega, kar jim je skupno, kot onega, kar jih deli. Danes je splošno sprejeto spoznanje, da je do razkolov prihajalo zaradi krivde ljudi na obeh straneh. Velik korak v [[Ekumenizem|ekumenskem]] prizadevanju je naredil [[Drugi vatikanski koncil]], ki je na svojem zasedanju 21. novembra 1964 sprejel [[Unitatis redintegratio|Odlok o ekumenizmu]] in mu tako dal še močnejši zagon. ==Kanonsko pravo v Latinski Cerkvi== [[Kanonsko pravo]] je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj cerkve. V Rimskokatoliški cerkvi je kanonsko pravo sestavljeno iz predpisov, ki jih je sprejela Cerkev in se nanašajo na življenje vernikov, medcerkvene odnose in odnose z javnostjo. Osnova kanonskega prava Rimskokatoliške Cerkve so predpisi, ki so bili sprejeti na prvih sedmih ekumenskih koncilih. Ti predpisi se imenujejo kánoni (grško: κανών, pravilo, določilo ali ukrep). Po [[Drugi vatikanski koncil|Drugem vatikanskem koncilu]] (1962–1965), ki ga je sklical papež [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] je postalo jasno, da bo v novonastalih razmerah v Rimskokatoliški Cerkvi potreben tudi nov pravni zakonik. Po skoraj dveh desetletij razprav in številnih osnutkih novega Zakonika je papež [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 25. januarja 1983 objavil nov [[Zakonik cerkvenega prava |Zakonik cerkvenega prava (Codex iuris canonici)]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |title=Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999 |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123014914/http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko|author2=Šuštar, Alojzij |year=2006 |title=Codex iuris canonici : razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}</ref> [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|Katoliške Cerkve vzhodnega obreda]] so sui iuris (lastnopravne) Cerkve znotraj Katoliške Cerkve. ===Pravosodni organi=== V okviru [[Rimska kurija|Rimske kurije]] delujejo naslednji pravosodni organi:{{sfn|Ekpo|2025|p=169}} * [[Apostolska penitenciarija]] * [[Apostolska signatura]] * [[Rimska rota]] ==Katoliška cerkev v Sloveniji== {{glavni|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} == Diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo== [[Slovenija|Republika Slovenija]] je vzpostavila diplomatske odnose s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] leta 1992. Prvi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu je bil imenovan in akreditiran leta 1995.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-bo-novi-slovenski-veleposlanik-pri-svetem-sedezu |title=Kdo bo novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu? |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Sveti sedež ima akreditiranega [[Apostolska nunciatura v Sloveniji|apostolskega nuncija v Sloveniji]]. ===Pravne podlage=== * Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/Dokumenti%20in%20publikacije/Sporazum%20med%20Republiko%20Slovenijo%20in%20Svetim%20sede%C5%BEem%20o%20pravnih%20vpra%C5%A1anjih.pdf |title=Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> * Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3346 |title=Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih |accessdate= 15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref>. ==Statistični podatki o Rimskokatoliški cerkvi== [[Slika:Catholicism By Country Numbers.png|thumb|right|400px|Prisotnost kristjanov v razmerju na prebivalstvo posamezne države]] {| class="wikitable" ! colspan="2" | Število katoliških ustanov in osebja ! |- ! style="background:blue;" |<font style="color:white;">Ustanove ! <font style="color:black;"> (podatki iz leta 2014)<font style="color:white;"> !(podatki iz leta 2023) |- |Župnije in misijoni | align="right" |221.014<ref>{{Navedi novice|title=Vatikanski statistični letopis Annuarium Statisticum Ecclesiae 2014|date= marec 2016}}</ref> | 219.016<ref>{{Navedi novice|title=Pontifical Yearbook 2025|date= marec 2025}}</ref> |- |Osnovne in srednje šole | align="right" |144.439<ref>{{Navedi novice|title= Vatican Congregation for Catholic Education 2023|date= februar 2023}}</ref> | 150.807 |- |Univerze | align="right" |1.358<ref>{{Navedi novice|title= Vatican Congregation for Catholic Education 2023|date= februar 2023}}</ref> | 1.046 |- |Bolnišnice | align="right" |5.246<ref>{{Navedi novice|title=Fides Statistics 2014|date= 19. oktober 2014}}</ref> | 5.158<ref>{{Navedi novice|title=Fides Statistics 2023|date= 22. oktober 2023}}</ref> |- |Sirotišnice | align="right" |10.124<ref>{{Navedi novice|title=Fides Statistics 2014|date= 19. oktober 2014}}</ref> | 9.492<ref>{{Navedi novice|title=Fides Statistics 2023|date= 22. oktober 2023}}</ref> |- |- |Domovi za ostarele in prizadete | align="right" |16.558<ref>{{Navedi novice|title=Fides Statistics 2014|date= 19. oktober 2014}}</ref> | 15.476<ref>{{Navedi novice|title=Fides Statistics 2023|date= 22. oktober 2023}}</ref> |- |Lekarne, vrtci, ambulante in druge ustanove | align="right" |17.763 | 16.523 |- ! colspan="3" style="background:blue;" |<font style="color:white;">Osebje |- |Semeniščniki (bodoči duhovniki) | align="right" |116.939 | 106.495 |- |Redovnice | align="right" |693.575 | 599.228 |- |Redovniki | align="right" |55.314 | 54.559 |- |Škofijski in redovni [[Duhovnik|duhovniki]] | align="right" |415.792 | 406.996 |- |[[Ministrant]]i | align="right" |- | 30.632 |- |Stalni diakoni | align="right" |44.566 | 51.433 |- |Škofje | align="right" |5.237 | 5.340 |- |Nadškofje | align="right" |914 | 1.122 |- |Kardinali | align="right" |213 | 243<ref>{{Navedi novice|title=EWTN Vatican Report (sinodalni povzetek) 2023|date= oktober 2023}}</ref> |- |Papež | align="right" |1 |1 |- |} == Svetovna cerkvena statistika == Po podatkih Centralnega statističnega urada Cerkve, objavljenih v Cerkvenem statističnem letopisu 2023 in Papeškem letopisu 2025, je Katoliška Cerkev imela v letu 2023 1.406 milijarde vernikov po svetu, kar v primerjavi z letom 2022 predstavlja rast za 1,15 odstotka. Najhitrejše rastoča regija je [[Afrika]], največja katoliška država pa ostaja [[Brazilija]] s 182 milijoni vernikov. [[Filipini|Filipini]] (93 milijonov) in [[Indija]] (23 milijonov) sta največji katoliški skupnosti v [[Azija|Aziji]]. Število kristjanov v [[Evropa|Evropi]] stagnira in rahlo upada, zmanjšuje se zlasti število duhovnikov.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2025-03/stevilo-katolicanov-po-svetu-narasca-danes-jih-je-skoraj-milija.html |title=Vatican News - Papeški letopis 2025 |accessdate= |date=21. marec 2025 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ekpo, Antony |year=2025 |title=Rimska kurija: zgodovina, teologija in organizacija |publisher=Družina |isbn=978-961-04-1168-0 |cobiss=227235843|pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Rebič, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Matthews, Rupert |year=2016 |title=Papeži: odgovori na vsa vprašanja |publisher=Cankarjeva založba|isbn=978-961-282-183-8 |cobiss= 285777408|pages=}} * {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}} (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing). * {{navedi knjigo |author=Ojnik, Stanislav |year=1989 |title=Ustavno pravo katoliške Cerkve |publisher=Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev|isbn= |cobiss=4368899|pages=}} == Glej tudi == * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] * [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda]] * [[Rimska kurija]] * [[Sveti sedež]] * [[Rimska škofija]] * [[Seznam papežev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Roman Catholic Church}} {{Wikinavedek}} * http://www.vatican.va * http://catholic-hierarchy.org * http://katoliska-cerkev.si/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev| ]] [[Kategorija:Krščanske denominacije]] [[Kategorija:Organizacije proti splavu]] m1rku8o0hlsp9wq3kmklbx6ts9uofiv Kaspijsko jezero 0 37818 6686287 6639501 2026-06-07T01:26:18Z ~2026-32552-67 260877 /* Geografija */ 6686287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo | lake_name = Kaspijsko jezero | image_lake = Caspian Sea from orbit.jpg | caption_lake = pogled na jezero iz vesolja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|40|N|51|E|type:waterbody|display=inline,title}} | type = [[Endoreična kotlina|brezodtočno]], [[slano jezero|slano]], stalno, naravno | inflow = [[Volga]] | outflow = ''[[izhlapevanje]]'' | catchment = 3.100.000 km²<ref name="Enc_review"/> | basin_countries = Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan | length = 1.220 km<ref name="Enc_review"/> | width = 200–450 km<ref name="Enc_Casp"/> | area = 271.000 km²<ref name="Enc_review"/> | depth = 192 m<ref name="Enc_Casp"/> | max-depth = 1.025 m<ref name="Enc_review"/> | volume = 78.200 km³<ref name="Enc_review"/> | residence_time = 250 let | shore = | elevation = -28 m<ref name="Enc_review"/> | frozen = | islands = ''mnogo'', skupno pribl. 2.050 km²<ref name="Enc_Casp"/> | islands_category = Otoki Kaspijskega morja | cities = [[Baku]] (Azerbejdžan), [[Rašt]] (Iran), [[Aktau]] (Kazahstan), [[Mahačkala]] (Rusija), [[Turkmenbaši (mesto)|Turkmenbaši]] (Turkmenistan) | reference = <ref name="Enc_review">{{navedi knjigo |last1=Fairbridge |first1=Rhodes W. |last2=Bengtsson |first2=Lars |chapter=Asia, Lakes review |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=69–73}}</ref><ref name="Enc_Casp">{{navedi knjigo |last1=Bolgov |first1=Mikhail V. |chapter=Caspian Sea |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=136–141}}</ref> }} '''Kaspijsko jezero''' (včasih imenovano tudi '''Kaspijsko morje''') je veliko [[endoreična kotlina|endoreično]] vodno telo, ki leži na meji med [[Azija|Azijo]] in ruskim delom [[Evropa|Evrope]]. Je največje območje [[celina|celinskega]] vodovja na [[Zemlja|Zemlji]], s [[površina|površino]] 271.000 [[kvadratni kilometer|km<sup>2</sup>]], kar predstavlja skoraj petino vse celokupne površine jezer na Zemlji.<ref name="Enc_review"/> Različni viri ga označujejo bodisi za največje [[jezero]] na svetu, bodisi za [[morje]],<ref>{{navedi splet |title =ESA: Observing the Earth – Earth from Space: The southern Caspian Sea |publisher = [[Evropska vesoljska agencija]] |url = http://www.esa.int/esaEO/SEM5GYTLWFE_index_0.html|accessdate = 2018-08-19}}</ref> kar ima poleg povsem jezikovnih tudi pravne posledice. Zgodovinsko je zaradi svoje velikosti veljalo za morje, kar odražajo imena v [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] vseh narodov, ki živijo v okolici.<ref name="ZimnitskayavonGeldern2011">{{navedi revijo |last1=Zimnitskaya |first1=Hanna |last2=von Geldern |first2=James |title=Is the Caspian Sea a sea; and why does it matter? |journal=Journal of Eurasian Studies |volume=2 |issue=1 |year=2011 |pages=1–14 |doi=10.1016/j.euras.2010.10.009}}</ref>{{#tag:ref|Uveljavljen [[slovenščina|slovenski]] [[eksonim]] je za razliko od tega Kaspijsko ''jezero''.<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Rok |last2=Ciglič |first3=Mauro |last3=Hrvatin |first4=Drago |last4=Perko |authorlink4=Drago Perko |first5=Peter |last5=Repolusk |first6=Manca |last6=Volk |title=Slovenski eksonimi |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |year=2013 |pages=117 |isbn=978-961-254-412-6 |cobiss=264766976}}</ref>|group=Op.}} Voda je polslana, pri čemer se [[slanost]] različnih delov jezera razlikuje in ni posledica vsebnosti [[natrijev klorid|natrijevega klorida]], pač pa [[natrijev sulfat|natrijevega sulfata]] in drugih soli. Po drugi strani nima povezave s svetovnimi [[ocean]]i.<ref name="Enc_review"/> Kaspijsko jezero obkrožajo [[Rusija]], [[Azerbajdžan]], [[Iran]], [[Turkmenistan]] in [[Kazahstan]]. Razrešitev pravnega statusa otežujejo nestabilna politična situacija v celotni regiji in vprašanja gospodarskega izkoriščanja kaspijskega bazena, predvsem bogatih zalog [[nafta|nafte]] ter [[zemeljski plin|zemeljskega plina]]. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil v veljavi dogovor z [[Iran]]om, po katerem je imelo status jezera, kar je pomenilo, da je bilo celoti razdeljeno med njiju glede na dolžino obal. Po razpadu Sovjetske zveze je sledilo dvajsetletno obdobje ozemeljskih sporov za nadzor nad viri, leta 2018 pa so vse vpletene države podpisale ''Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera'', po kateri ima površina status notranjega morja, s 15 [[Morska milja|milj]] širokim pasom teritorialnih voda in dodatnih 10 milj ekskluzivne ribolovne cone, dlje od obale pa so mednarodne vode kot jih določa ''[[Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu]]''. Po drugi strani je ostala razdelitev dna odprta za dvostranske dogovore med državami, tako da pravno zdaj ni ne povsem morje, ne povsem jezero.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |date=2018-08-16 |work=The Economist |accessdate=2018-08-19}}</ref> == Nastanek == [[File:Paratethys Megalake Infographic 23X 2 EN.jpg|thumb|Ločitev Paratetiskega morja od odprtega morja je oblikovala megajezero, osnovo Kaspijskega jezera in drugih vodnih teles v bližini, kar je povzročilo omejitev oceanskih živalskih vrst, kot so kiti in plavutonožci.]] Kaspijsko jezero je v svojem južnokaspijskem bazenu, tako kot [[Črno morje]], ostanek starodavne [[Paratetida|Paratetide]]. Njegovo morsko dno je torej standardni oceanski [[bazalt]] in ne celinsko granitno telo.<ref name="Kaz’min Verzhbitskii 2011 pp. 131–140">{{cite journal | last1=Kaz’min | first1=V. G. | last2=Verzhbitskii | first2=E. V. | title=Age and origin of the South Caspian Basin | journal=Oceanology | publisher=Pleiades Publishing Ltd | volume=51 | issue=1 | year=2011 | issn=0001-4370 | doi=10.1134/s0001437011010073 | pages=131–140| bibcode=2011Ocgy...51..131K | s2cid=129203844 }}</ref> Ocenjuje se, da je staro približno 30 milijonov let,<ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/57999-caspian-sea-facts.html|title=Caspian Sea: Largest Inland Body of Water|author1=Jessie Szalay|date=24 February 2017|website=Live Science}}</ref> in je postalo celinsko v poznem [[miocen]]u, pred približno 5,5 milijona let, zaradi tektonskega dviga in padca morske gladine. Kaspijsko jezero je bilo v [[pliocen]]u sorazmerno majhno [[endoreična kotlina|endoreično]] jezero, vendar se je njegova površina v času prehoda iz pliocena v [[pleistocen]] povečala za petkrat.<ref name="VanBaak2019">{{cite journal |last1=Van Baak |first1=Christiaan G. C. |last2=Grothe |first2=Arjen |last3=Richards |first3=Keith |last4=Stoica |first4=Marius |last5=Aliyeva |first5=Elmira |last6=Davies |first6=Gareth R. |last7=Kuiper |first7=Klaudia F. |last8=Krijgsman |first8=Wout |date=March 2019 |title=Flooding of the Caspian Sea at the intensification of Northern Hemisphere Glaciations |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0921818118305319 |journal=Global and Planetary Change |volume=174 |pages=153–163 |doi=10.1016/j.gloplacha.2019.01.007 |bibcode=2019GPC...174..153V |hdl=1871.1/00574e4b-fd93-4b99-8364-ff5e466c9c2d |s2cid=134219493 |access-date=8 December 2022|hdl-access=free }}</ref> V toplih in suhih podnebnih obdobjih se je morje brez izhoda na morje skoraj izsušilo, pri čemer so se odlagali evaporitni sedimenti, kot je [[halit]], ki so bili prekriti z vetrovnimi usedlinami in so se zaprli kot evaporitni ponor, ko je hladno in vlažno podnebje ponovno napolnilo bazen. (Primerljive evaporitne plasti ležijo pod Sredozemskim morjem.) Zaradi trenutnega dotoka sladke vode na severu je voda Kaspijskega jezera v severnih delih skoraj sladka, proti jugu pa postaja bolj brakična. Najbolj slana je na iranski obali, kjer porečje prispeva le malo pretoka.<ref>{{cite web |url=http://www.caspinfo.net/content/content.asp?menu=0130000_000000 |title=Sea Facts |work=Casp Info |access-date=2017-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132449/http://www.caspinfo.net/content/content.asp?menu=0130000_000000 |archive-date=2017-02-26 |url-status=live}}</ref> Trenutno je povprečna slanost Kaspijskega jezera tretjina slanosti Zemljinih oceanov. Laguna Garabogazköl, ki se je izsušila, ko je bil v 1980-ih blokiran pretok vode iz glavnega dela Kaspijskega jezera, a je bila od takrat obnovljena, rutinsko presega oceansko slanost za faktor 10.<ref name="web1">{{cite web |url=http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-Background.htm |title=Caspian Sea – Background |year=2009 |publisher=Caspian Environment Programme|url-status=usurped|archive-url=https://archive.today/20130703213331/http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-Background.htm |archive-date=3 July 2013 |access-date=11 September 2012}}</ref> == Geografija == Kaspijsko jezero je podolgovate oblike, razpotegnjeno približno v smeri sever–jug v dolžini 1200 km, povprečna širina pa je približno 320 km. S površino 0,4 milijona km<sup>2</sup> predstavlja skoraj petino vse površine zaprtih vodnih teles na Zemlji. Vsebuje približno 50 [[otok]]ov s skupno površino nekaj več kot 2000 km<sup>2</sup>. Večina je majhnih, največji med njimi je [[Čečen (otok)|Čečen]] (122 km<sup>2</sup>).<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Caspian-Sea |title=Caspian Sea |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2018-09-21}}</ref> [[Geomorfologija|Morfološko]] ga običajno delimo na tri dele: * Severni del je najplitvejši in geološko najstarejši, del tektonske depresije v t. i. Ruski platformi iz [[predkambrij]]a, ki so jo preoblikovale reke s svojimi nanosi. Obalo tvorijo [[Rečna delta|delte]] glavnih pritokov, ki tvorijo obsežna [[mokrišče|mokrišča]], sledi nekdanjih delt pa so vidne tudi po dnu. Povprečna globina je le 4,4 m.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> * Srednji del ima povprečno globino 192 m in je najožji. Dno na tem delu tvori zapleten stik tektonskih plošč. Zahodne obale so višje, tu se izlivajo dodatni pritoki, kot sta [[Terek (reka)|Terek]] in [[Samur (reka)|Samur]]. Na vzhodu so obale bistveno nižje in razčlenjene z dolgimi polotoki, tu se nahaja [[laguna]] Kara Bogaz, ki je največji zaliv Kaspijskega morja.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> * Južni del je najgloblji (povprečna globina 344 m, največja globina 1025 m) in prav tako močno razčlenjen, posledica procesov gubanja, ki so ustvarili [[Kavkaz]] na zahodu in so predvsem na meji med srednjim ter južnim delom še vedno aktivni. Dno predstavlja več kilometrov debela plast [[Sedimentne kamnine|sedimentov]], ki prekrivajo starodavne kamnine nekdanje [[Oceanska skorja|oceanske skorje]]. Ob celotni zahodni in južni obali se razteza iransko gorovje [[Elburs (gorovje)|Elburs]], vzhodna obala pa je spet nizka.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> Glavna pritoka jezera sta [[Volga]] (približno 80 % pritoka) in reka [[Ural (reka)|Ural]] v Rusiji, reka [[Kura (reka)|Kura]] v Azerbajdžanu, poleg njih pa še okoli 130 manjših rek, ki zbirajo vode iz povodja s približno desetkratno površino jezera.<ref name="Enc_Casp"/> Kaspijsko jezero nima naravnih odtokov. Tako deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera redno niha, včasih v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino. V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, potem pa se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre. Na spremembo gladine vpliva predvsem količina [[padavine|padavin]] v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane s kroženjem [[Zalivski tok|Atlanskega toka]], zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb. === Hidrologija === Kaspijsko jezero ima značilnosti, skupne tako morjem kot jezerom. Pogosto je navedeno kot največje jezero na svetu, čeprav ni sladkovodno: slanost 1,2 % ga uvršča med brakične vodne telesca. Vsebuje približno 3,5-krat več vode po prostornini kot vseh pet [[Velika jezera|Velikih jezer]] Severne Amerike skupaj. Reki [[Volga]] (približno 80 % dotoka) in [[Ural (reka)|Ural]] se izlivata v Kaspijsko jezero, vendar nima naravnega odtoka, razen izhlapevanja. Kaspijski ekosistem je torej zaprt bazen z lastno zgodovino morske gladine, ki je neodvisna od evstatične gladine svetovnih oceanov. Gladina Kaspijskega jezera se je skozi stoletja večkrat zniževala in zviševala, pogosto hitro. Nekateri ruski zgodovinarji, kot je Lev Gumiljov, trdijo, da je dvig Kaspijskega jezera v 10. stoletju povzročil poplave obalnih mest Hazarije, zaradi česar so [[Hazari]] zaradi poplav izgubili približno dve tretjini svojega ozemlja.<ref>{{Cite journal |last=Gumilev |first=Lev Nikolayevich |date=1967 |title=New Data on the History of the Khazars |url=https://real-j.mtak.hu/188/1/ACTAARCHEOLOGICA_19.pdf |journal=Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae |volume= |page=80 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181102224342/http://real-j.mtak.hu/188/1/ACTAARCHEOLOGICA_19.pdf |archive-date=2 November 2018}}</ref> Skozi stoletja se je gladina Kaspijskega jezera spreminjala sinhrono z ocenjenim pretokom Volge, ki je posledično odvisen od količine padavin v njenem obsežnem porečju. Padavine so povezane z nihanji v količini severnoatlantskih depresij, ki segajo v notranjost, nanje pa vplivajo cikli severnoatlantskega nihanja. Tako je gladina Kaspijskega jezera povezana z atmosferskimi razmerami v severnem Atlantiku, tisoče kilometrov severozahodno.<ref>{{Cite web |title=Temperature and precipitation in the Caspian Sea Region {{!}} GRID-Arendal |url=https://www.grida.no/resources/5762 |access-date=2021-07-05 |website=www.grida.no |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526160858/https://www.grida.no/resources/5762 |url-status=live }}</ref> Zadnji kratkoročni cikel morske gladine se je začel s padcem morske gladine za 3 m od leta 1929 do 1977, ki mu je sledil dvig za 3 m od leta 1977 do 1995. Od takrat so se zgodila manjša nihanja.<ref>{{cite web |url=http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724171008/http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |archive-date=2011-07-24 |title=Welcome to the Caspian Sea Level Project Site |publisher=Caspage.citg.tudelft.nl |access-date=2010-05-17}}</ref> Trenutna napoved je, da bodo podnebne spremembe do leta 2100 povzročile padec gladine vode za do 21 m.<ref name=":0" /> === Degradacija okolja === [[File:Area reductions arising from sea level decline scenarios for ecologically important areas in the Caspian Sea.png|thumb|Zmanjšanje površine zaradi scenarijev padca morske gladine za ekološko pomembna območja v Kaspijskem morju]] Reka Volga, najdaljša reka v Evropi, odmaka 20 % evropskega kopnega in je vir 80 % dotoka v Kaspijsko jezero. Močna gradnja v njenem spodnjem toku je povzročila številne nenadzorovane izpuste kemičnih in bioloških onesnaževal. Program ZN za okolje opozarja, da Kaspijsko jezero »trpi zaradi ogromnega bremena onesnaževanja zaradi pridobivanja in rafiniranja nafte, naftnih polj na morju, radioaktivnih odpadkov iz jedrskih elektrarn in ogromnih količin neobdelanih odplak in industrijskih odpadkov, ki jih vnaša predvsem reka Volga«.<ref name="Nation-20190418">{{cite news |title=Caviar pool drains dry as Caspian Sea slides towards catastrophe |url=https://www.nationthailand.com/detail/opinion/30367864 |access-date=2019-04-18 |work=The Nation |agency=Agence France-Presse |date=2019-04-18 |location=Bangkok |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417191035/http://www.nationmultimedia.com/detail/opinion/30367864 |archive-date=2019-04-17 |url-status=live}}</ref> Obseg pridobivanja in transporta fosilnih goriv v Kaspijskem jezeru prav tako predstavlja tveganje za okolje. Otok Vulf pri [[Baku]]ju je na primer utrpel ekološko škodo zaradi petrokemične industrije; to je znatno zmanjšalo število vrst morskih ptic na tem območju. Obstoječi in načrtovani naftovodi in plinovodi pod morjem še dodatno povečujejo potencialno grožnjo za okolje.<ref>{{cite web |url=http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-EnvironmentalIssues.htm |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20100413172855/http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-EnvironmentalIssues.htm |url-status=usurped |archive-date=13 April 2010 |title=Caspian Environment Programme |publisher=caspianenvironment.org |access-date=30 October 2012}}</ref> Visoka koncentracija [[Blatni vulkan|blatnih vulkanov]] pod Kaspijskim morjem naj bi bila vzrok za požar, ki je izbruhnil 75 kilometrov od Bakuja 5. julija 2021. Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR je sporočila, da predhodne informacije kažejo, da je šlo za blatni vulkan, ki je bruhal tako blato kot vnetljiv plin.<ref>{{Cite news |title=Azerbaijan Investigates Large Fire In Caspian Sea |url=https://www.rferl.org/a/azerbaijan-caspian-fire-explosion/31341309.html |access-date=2021-07-05 |newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=5 July 2021 |language=en |archive-date=2021-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210705065617/https://www.rferl.org/a/azerbaijan-caspian-fire-explosion/31341309.html |url-status=live }}</ref> Izračunano je, da se bo v 21. stoletju gladina Kaspijskega jezera zaradi pospešenega izhlapevanja zaradi globalnega segrevanja in procesa dezertifikacije zmanjšala za 9–18 m, kar bo povzročilo ekocid.<ref name="Dumont1995">{{Cite journal |last=Dumont |first=Henri |date=October 1995 |title=Ecocide in the Caspian Sea |url=https://www.nature.com/articles/377673a0 |journal=Nature |language=en |volume=377 |issue=6551 |pages=673–674 |doi=10.1038/377673a0 |bibcode=1995Natur.377..673D |s2cid=4363852 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref><ref name="TheConversation20201223">{{Cite web |last1=Wesselingh |first1=Frank |last2=Lattuada |first2=Matteo |date=2020-12-23 |title=The Caspian Sea is set to fall by 9 metres or more this century – an ecocide is imminent |url=http://theconversation.com/the-caspian-sea-is-set-to-fall-by-9-metres-or-more-this-century-an-ecocide-is-imminent-152229 |access-date=2023-06-29 |website=The Conversation |language=en-US}}</ref><ref name="PrangeWilkeWesselingh2020">{{cite journal |language=en |title=The other side of sea level change |year=2020 |doi=10.1038/s43247-020-00075-6 |last1=Prange |first1=Matthias |last2=Wilke |first2=Thomas |last3=Wesselingh |first3=Frank P. |journal=Communications Earth & Environment |volume=1 |issue=1 |page=69 |bibcode=2020ComEE...1...69P |s2cid=229357523 |doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |date=2020-12-25 |title=Scientists Sound the Alarm Over Fast-Shrinking Caspian Sea |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/12/25/scientists-sound-the-alarm-over-fast-shrinking-caspian-sea-a72484 |access-date=2023-06-29 |website=The Moscow Times |language=en}}</ref> V scenarijih srednjih do visokih emisij bi lahko upad proti zgornji meji, za 18 m, pomenil, da se bo površina do 143.000 km<sup>2</sup> spremenila v kopno, kar je 37-odstotno zmanjšanje trenutne vodne površine.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Court |first1=Rebecca |last2=Lattuada |first2=Matteo |last3=Shumeyko |first3=Nataliya |last4=Baimukanov |first4=Mirgaliy |last5=Eybatov |first5=Tariyel |last6=Kaidarova |first6=Altynay |last7=Mamedov |first7=Elchin V. |last8=Rustamov |first8=Eldar |last9=Tasmagambetova |first9=Aselle |last10=Prange |first10=Matthias |last11=Wilke |first11=Thomas |last12=Hassall |first12=Christopher |last13=Goodman |first13=Simon J. |date=2025-04-10 |title=Rapid decline of Caspian Sea level threatens ecosystem integrity, biodiversity protection, and human infrastructure |journal=Communications Earth & Environment |language=en |volume=6 |issue=1 |pages=261 |doi=10.1038/s43247-025-02212-5 |bibcode=2025ComEE...6..261C |issn=2662-4435|doi-access=free }}</ref> V takšnem scenariju bi vsa ekološko pomembna območja Kaspijskega morja doživela veliko znižanje morske gladine.<ref name=":0" /> Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je 23. oktobra 2021 podpisal ''Protokol o zaščiti Kaspijskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem'', da bi zagotovil boljšo zaščito biotske raznovrstnosti Kaspijskega jezera.<ref>{{Cite web |last=Satubaldina |first=Assel |date=2021-11-03 |title=President Tokayev Pledges to Better Protect Caspian Sea Biodiversity by Signing Caspian Sea Protection Protocol |url=https://astanatimes.com/2021/11/president-tokayev-pledges-to-better-protect-caspian-sea-biodiversity-by-signing-caspian-sea-protection-protocol/ |access-date=2021-11-03 |website=The Astana Times |language=en |archive-date=2021-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103123928/https://astanatimes.com/2021/11/president-tokayev-pledges-to-better-protect-caspian-sea-biodiversity-by-signing-caspian-sea-protection-protocol/ |url-status=live }}</ref> Julija 2025 je Kaspijsko jezero doseglo najnižjo zabeleženo gladino, saj je padlo na manj kot 29 m pod morsko gladino.<ref>{{Cite web |date=2025-07-23 |title=The Caspian Sea Hits Historic Low - The Times Of Central Asia |url=https://timesca.com/the-caspian-sea-hits-historic-low/ |access-date=2025-07-28 |language=en-US}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == === Rastlinstvo === [[File:Ghaleye Rud Khan (40) 4.jpg|thumb|Iranski severni hirkanski mešani gozdovi v Kaspijskem jezeru se ohranjajo z vlago, ki jo iz Kaspijskega jezera zajame gorovje [[Elburs (gorovje)|Elbrus]]]] Naraščajoča gladina Kaspijskega jezera med letoma 1995 in 1996 je zmanjšala število habitatov za redke vrste vodnega rastlinja. To je posledica splošnega pomanjkanja semenskega materiala v novo nastalih obalnih lagunah in vodnih telesih.ref>{{Cite web |title=Caspian Sea Biodiversity Project - Biodiversity Report |url=https://www.zin.ru/projects/caspdiv/biodiversity_report.html |access-date=2021-07-05 |website=www.zin.ru |archive-date=2021-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210116045240/http://zin.ru/projects/CaspDiv/biodiversity_report.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |last1=Grillo |first1=Oscar |url=https://books.google.com/books?id=-XSfDwAAQBAJ&q=lack+of+seeding+material+in+newly+formed+coastal+lagoons+and+water+bodies+reducing+habitat+caspian+sea&pg=PA174 |title=Ecosystems Biodiversity |last2=Venora |first2=Gianfranco |date=2011-12-16 |publisher=BoD – Books on Demand |isbn=978-953-307-417-7 |language=en |access-date=2021-07-24 |archive-date=2022-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018022526/https://books.google.com/books?id=-XSfDwAAQBAJ&q=lack+of+seeding+material+in+newly+formed+coastal+lagoons+and+water+bodies+reducing+habitat+caspian+sea&pg=PA174 |url-status=live }}</ref> Številne redke in endemične rastlinske vrste v Rusiji so povezane s plimskimi območji delte Volge in obvodnimi gozdovi delte reke Samur. Obala je tudi edinstveno zatočišče za rastline, prilagojene rahlemu pesku srednjeazijskih puščav. Glavni omejevalni dejavniki za uspešno uveljavitev rastlinskih vrst so hidrološko neravnovesje v okoliških deltah, onesnaževanje vode in različne melioracijske dejavnosti. Sprememba gladine vode v Kaspijskem jezeru je posreden razlog, da se rastline morda ne ustalijo. To vpliva na vodne rastline delte Volge, kot sta ''Aldrovanda vesiculosa'' in avtohtoni ''Nelumbo caspica''. V delti reke Samur najdemo več kot tisoč rastlinskih vrst, vključno z edinstvenim zmernim listnatim gozdom in tropskimi lianami, ki izvirajo iz terciarnega obdobja.ref>{{Cite web|title=Western Asia: Along the coast of the Caspian Sea in Russia, Kazakhstan, Turkmenistan, and Iran {{!}} Ecoregions {{!}} WWF|url=https://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1308|access-date=2021-07-05|website=World Wildlife Fund|language=en|archive-date=2013-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130501055700/https://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1308|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Samursky Forest |url=https://geomerid.com/en/place/samursky-forest-dagestan/overview/ |publisher=Geomerid |access-date=10 November 2025}}</ref> Leta 2018 je bil ustanovljen [[narodni park Samursky]], ki varuje velik del delte reke Samur. Od leta 2019 je UNESCO bujne [[Kaspijski hirkanski mešani gozdovi|hirkanske gozdove Mazandarana]] v [[Iran]]u uvrstil na seznam svetovne dediščine v kategoriji (ix).<ref>{{cite web |title=Hyrcanian Forests |website=UNESCO World Heritage Centre |date=July 1, 2022 |url=https://whc.unesco.org/en/list/1584/ |access-date=July 21, 2022 |archive-date=July 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712015840/https://whc.unesco.org/en/list/1584/ |url-status=live }}</ref> === Živalstvo === [[File:Benthophilus granulosus.jpg|thumb|left|Večina paglavcev (''Benthophilus'') je le v Kaspijskem bazenu.<ref name=Naseka2009/>]] Kaspijska želva (''Mauremys caspica''), čeprav jo najdemo v sosednjih območjih, je povsem sladkovodna vrsta. [[Potujoča trikotničarka]] je školjka avtohtona v Kaspijskem jezeru in Črnem morju, vendar je po vnosu postala invazivna vrsta drugje. Območje je dalo ime več vrstam, vključno s kaspijskim galebom (''Larus cachinnans'') in kaspijsko čigro (''Hydroprogne caspia''). [[Kaspijski tjulenj]] (''Pusa caspica'') je edini vodni sesalec, endemičen za Kaspijsko jezero, in je ena redkih vrst tjulnjev, ki živijo v celinskih vodah, vendar se zaradi hidrološkega okolja morja razlikuje od tistih, ki naseljujejo sladke vode. Pred stoletjem je bilo v Kaspijskem jezeru več kot milijon tjulnjev. Danes jih je ostalo manj kot 10 %.<ref name="Nation-20190418" /> Arheološke študije [[Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana|skalne umetnosti v Gobustanu]] so odkrile morebitne oceanske vrste, vključno s [[kiti]], od vosatih kitov do delfinov,<ref name=Gallagher2 /><ref>{{Cite journal |last=Фараджева |first=Малахат |date=2015 |title=Культурно-исторический контекст археологического комплекса Гобустан |url=https://www.academia.edu/25303267 |journal=Российская Археология |issue=4 |pages=50–63 |via=Acedemia.edu |access-date=2019-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190221111930/https://www.academia.edu/25303267/%D0%9A%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%BE-%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%81%D1%82_%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%BF%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%B0_%D0%93%D0%BE%D0%B1%D1%83%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD |archive-date=2019-02-21 |url-status=live}}</ref> in [[njorke|njork]], najverjetneje debelokljuna lumna,<ref name=Gallagher2 /><ref name=GH /> čeprav skalna umetnost na gori Kichikdash, za katero se domneva, da prikazuje kljunastega kita ali delfina,<ref name=Gallagher2 /><ref name=GH>{{cite web |publisher=The Smithsonian Institution |title=Gobustan Petroglyphs – Subject Matter |url=http://gobustan.si.edu/subject_matter |access-date=2015-01-19 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150428044339/http://gobustan.si.edu/subject_matter |archive-date=2015-04-28}}</ref> morda zaradi svoje velikosti (dolžine 430 cm) predstavlja znano belugo. Ti [[petroglif]]i lahko nakazujejo morebitno prisotnost oceanske favne v Kaspijskem jezeru, verjetno do [[kvartar]]ja ali celo zadnje ledeniške dobe oziroma antike zaradi zgodovinskega morskega dotoka med sedanjim Kaspijskim jezerom in bodisi [[Arktični ocean|Arktičnim oceanom]] bodisi [[Severno morje|Severnim morjem]] bodisi Črnim morjem. To podpira obstoj sedanjih endemičnih oceanskih vrst, kot so ''Cerastoderma glaucum'', za katere je bilo genetsko ugotovljeno, da izvirajo iz območij Kaspijskega in Črnega morja.<ref name=Gallagher2>{{cite web |last=Gallagher |first=Ronnie |year=2011 |url=https://www.academia.edu/45573774 |title=The Ice Age Rise and Fall of the Ponto Caspian: Ancient Mariners and the Asiatic Mediterranean |website= Stratigraphy and Sedimentology of Oil-gas Basins (pp. 48-68) on Academia.edu |access-date=2024-02-15}}</ref><ref>{{cite web |publisher=The Smithsonian Institution |title=Gobustan Petroglyphs – Methods & Chronology |url=http://gobustan.si.edu/dating_methods_chronology |access-date=2015-01-19 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150428044511/http://gobustan.si.edu/dating_methods_chronology |archive-date=2015-04-28}}</ref> V morskem bazenu (vključno s pripadajočimi vodami, kot so reke) živi 160 avtohtonih vrst in podvrst rib v več kot 60 rodovih.<ref name=Naseka2009>Naseka, A.M. and Bogutskaya, N.G. (2009). "Fishes of the Caspian Sea: zoogeography and updated check-list". ''Zoosystematica Rossica'' 18(2): 295–317.</ref> Približno 62 % vrst in podvrst je endemičnih, prav tako 4–6 rodov (odvisno od taksonomske obravnave). V samem jezeru živi 115 avtohtonih vrst, vključno s 73 endemičnimi vrstami (63,5 %). Med več kot 50 rodovi v samem jezeru so 3–4 endemični: ''Anatirostrum'', ''Caspiomyzon'', ''Chasar'' (pogosto vključeni v ''Ponticola'') in ''Hyrcanogobius''. Daleč najštevilčnejše družine v samem jezeru so [[glavoči]] (35 vrst in podvrst), [[pravi krapovci]] (32) in sardele (22). Dva posebej bogata rodova sta ''Alosa'' z 18 endemičnimi vrstami/podvrstami in ''Benthophilus'' s 16 endemičnimi vrstami. Drugi primeri endemitov so štiri vrste ''Clupeonella'', ''Gobio volgensis'', dve vrsti ''Rutilus'', tri vrste ''Sabanejewia'', ''Stenodus leucichthys'', dve vrsti ''Salmo'', dve vrsti ''Mesogobius'' in tri vrste ''Neogobius''. Večina neendemičnih avtohtonih vrst si deli s porečjem Črnega morja ali pa so razširjene palearktične vrste, kot so [[navadni koreselj]], [[srebrni koreselj]], [[krap]], [[ploščič]], [[zelenika]], bolen (''Leuciscus aspius''), ''Blicca'', ''Leucaspius'', [[klenič]], [[rdečeoka]], [[rdečeperka]], [[klen]], ''Pelecus'', [[linj]], [[činklja]], [[som]], [[evropska ščuka]], menek (''Lota lota''), navadni ostriž (''Perca fluviatilis'') in [[smuč]]. Iz Kaspijskega jezera je bilo zabeleženih skoraj 30 neavtohtonih, vnesenih vrst rib, vendar se jih je le nekaj ustalilo.<ref name=Naseka2009/> Šest vrst [[jesetri|jesetrov]], ruski (''Huso gueldenstaedtii''), [[gladki jeseter]], ''Huso persicus'', [[kečiga]], ''Huso stellatus'' in [[beluga]] (''Huso huso''), je avtohtonih v Kaspijskem jezeru.<ref name=Naseka2009/> Zadnja od teh je verjetno največja sladkovodna riba na svetu. Jeseter daje ikre (jajčeca), ki se predelujejo v [[kaviar]]. [[Prelov]] je izčrpal številna zgodovinska ribolovna območja.<ref>C. Michael Hogan. "Overfishing". ''Encyclopedia of Earth''. eds. Sidney Draggan and Cutler Cleveland. National Council for Science and the Environment, Washington DC</ref> V zadnjih letih je prelov ogrozil populacijo jesetrov do te mere, da okoljevarstveniki zagovarjajo popolno prepoved ribolova jesetrov, dokler se populacija ne obnovi. Visoka cena jesetrovega kaviarja – več kot 1500 azerbajdžanskih manatov<ref name="Nation-20190418" /> (880 ameriških dolarjev od aprila 2019) na kilogram – ribičem omogoča podkupnine, s katerimi oblasti gledajo stran, zaradi česar so predpisi na mnogih lokacijah neučinkoviti.<ref name="autogenerated1">{{cite web |url=http://www.iran-daily.com/1385/2757/html/focus.htm |title=Fishing Prospects |access-date=2012-05-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905160627/http://www.iran-daily.com/1385/2757/html/focus.htm |archive-date=2008-09-05 |work=Iran Daily |date=2007-01-14}}</ref> Lov kaviarja še dodatno ogroža ribje staleže, saj je usmerjen na reproduktivne samice. [[File:Extantigerturanianwksciam97.jpg|thumb|Ilustracija dveh kaspijskih tigrov, ki sta v regiji izumrla od 1970-ih]] Med plazilci, ki so avtohtoni v regiji, sta želva ''Testudo graeca buxtoni'' in ruska želva (''estudo horsfieldii''). *Azijski gepard se je nekoč pojavljal v Zakavkazju in Srednji Aziji, danes pa je omejen na Iran.<ref name=Geptner1972>{{cite book |author=Heptner, V.G. |author2=Sludskij, A.A. |orig-year=1972 |year=1992 |title=Mlekopitajuščie Sovetskogo Soiuza. Moskva: Vysšaia Škola |trans-title=Mammals of the Soviet Union. Volume II, Part 2. Carnivora (Hyaenas and Cats) |publisher=Smithsonian Institution and the National Science Foundation |location=Washington DC |url=https://archive.org/stream/mammalsofsov221992gept#page/83/mode/2up |pages=1–732 |access-date=2017-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171020124842/https://archive.org/stream/mammalsofsov221992gept#page/83/mode/2up |archive-date=2017-10-20 |url-status=live}}</ref><ref name=Humphreys1999>Humphreys, P., Kahrom, E. (1999). [https://books.google.com/books?id=esV0hccod0kC&pg=PA77 Lion and Gazelle: The Mammals and Birds of Iran] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160430220559/https://books.google.com/books?id=esV0hccod0kC&lpg=PP1&pg=PA77 |date=2016-04-30 }}. Images Publishing, Avon.</ref> *Azijski lev se je nekoč pojavljal v Zakavkazju, Iranu in morda v južnem delu Turkestana. *Kaspijski tiger se je nekoč pojavljal v severnem Iranu, na Kavkazu in v Srednji Aziji. *Ogroženi perzijski leopard se pojavlja v Iranu, na Kavkazu in v Srednji Aziji. == Mesta v bližini == Večja [[mesto|mesta]] v bližini Kaspijskega jezera: * [[Astrahan]], [[Rusija]] * [[Baku]], [[Azerbajdžan]] * [[Astara]], [[Iran]] * [[Derbent]], Rusija * [[Anzali]], Iran * [[Turkmenbaši (mesto)|Turkmenbaši]] (nekdanji Krasnovodsk), [[Turkmenistan]] * [[Kalous]], Iran * [[Atirau]], [[Kazahstan]] (nekdanji Gurijev) * [[Aktau]], Kazahstan (nekdanji Ševčenko) [[Slika:View_of_Baku,_2004_(2).jpg|thumb|245px|right|Kaspijsko jezero iz [[Baku]]ja, [[Azerbajdžan]]]] [[Slika:Stenka Razin by Vasily Surikov 1906.jpg|thumb|245px|right|[[Stenjka Razin]] Kaspijsko jezero ([[Vasilij Surikov]])]] == Obala == Pet držav se nahaja vzdolž približno 4800 km kaspijske obale. Dolžina obale teh držav:<ref>{{Cite web |url=https://gsaz.az/en/articles/view/105/Characteristics-of-Caspian-Sea |title=Characteristics of Caspian Sea |access-date=2020-03-20 |archive-date=2020-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201018190201/https://gsaz.az/en/articles/view/105/Characteristics-of-Caspian-Sea |url-status=live}}</ref> *Kazahstan – 1422 km *Turkmenistan – 1035 km *Iran – 728 km *Azerbajdžan – 813 km *Rusija – 747 km == Zgodovina == === Zgodnja naselbina v bližini === Najstarejši ostanki [[Človečnjaki|hominidov]], najdeni okoli Kaspijskega jezera, izvirajo iz Dmanisija, stare približno 1,8 milijona let, in so vsebovali številne skeletne ostanke ''[[Homo erectus]]a'' ali ''Homo ergasterja''. Kasnejši dokazi o človeški poselitvi regije izvirajo iz številnih jam v [[Gruzija|Gruziji]] in [[Azerbajdžan]]u, kot sta jami Kudaro in Azykh. Obstajajo dokazi o človeški poselitvi v spodnjem paleolitiku južno od Kaspijskega jezera od zahodnega Alburza. To sta najdišči Ganj Par in Darband. Ostanki [[neandertalcec|neandertalcev]] so bili odkriti tudi v jami v Gruziji. Odkritja v jami Hotu in sosednji jami Kamarband blizu mesta Behšahr v Mazandaranu južno od Kaspijskega jezera v Iranu kažejo na človeško naseljevanje območja že pred 11.000 leti.<ref>[http://www.iranair.com/site/779/default.aspx "Major Monuments"]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110514134103/http://www.iranair.com/site/779/default.aspx |date=May 14, 2011 }}. Iran Air. Retrieved 20 May 2012.</ref><ref>{{cite web |url=http://www.iran-daily.com/1385/2717/html/focus.htm |title=Safeguarding Caspian Interests |access-date=2016-02-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090603170833/http://www.iran-daily.com/1385/2717/html/focus.htm |archive-date=2009-06-03 |website=Iran Daily |date=2006-11-26}}</ref> Stari Grki so se osredotočili na civilizacijo na južni obali – imenujejo jo [[Hirkanija|(H)yr(c/k)ansko]] morje ({{langx|grc|Υρκανία θάλαττα}},<ref>{{Cite web |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:2.5.14 |author=Strabon |title=Geography |at=§ 2.5.14 |access-date=2019-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190413132509/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text%3Fdoc%3Durn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:2.5.14 |archive-date=2019-04-13 |url-status=live}}</ref> viri pa navajajo, da se je slednja beseda takrat razvila v današnjo ''Telesa'': pozno {{langx|grc|θάλασσα}}).<ref>{{Cite web |url=http://www.documentacatholicaomnia.eu/30_20_0500-0600-_Cosmas_Indicopleustis.html |title=Cosmas Indicopleustes, Christian Topography, §132 |access-date=2019-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170422034610/http://www.documentacatholicaomnia.eu/30_20_0500-0600-_Cosmas_Indicopleustis.html |archive-date=2017-04-22 |url-status=live}}</ref> Hafiz-i Abru, geograf iz 14. stoletja [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], je zapisal, da je uničenje jezu na reki [[Amu Darja|Oxus]] in namakalnih naprav preusmerilo rečni tok proti Kaspijskemu jezeru, zaradi česar je Aralsko jezero skoraj izginilo.<ref name="Water on Sand Environmental Histories of the Middle East and North Africa; Alan Mikhail">{{cite book |author1=Alan Mikhail |title=Water on Sand Environmental Histories of the Middle East and North Africa |date=2013 |publisher=Oxford University Press USA |isbn=9780199768660 |page=152 |url=https://books.google.com/books?id=dUTi38KaMsgC |access-date=2 December 2023 |language=en |format=paperback |chapter=6 |quote=... Sea but identified an old bed that led to the Caspian. Writing in the fifteenth century, following the destruction of dams and irrigation works on the Oxus that diverted the river's flow toward the Caspian Sea, the Timurid geographer ...}}</ref><ref name="Silk Road">{{cite book |last=Sala |first=Renato |editor-last1=Yang |editor-first1=Lian Emlyn |editor-last2=Bork |editor-first2=Hans-Rudolf |editor-last3=Fang |editor-first3=Xuiqi |editor-last4=Mishke |editor-first4=Steffen |author-link= |date=28 February 2019 |title=Socio-Environmental Dynamics along the Historical Silk Road |chapter=Quantitative Evaluation of the Impact on Aral Sea Levels by Anthropogenic Water Withdrawal and Syr Darya Course Diversion During the Medieval Period (1.0–0.8 ka BP) |chapter-url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-00728-7_5 |location= |publisher=Springer, Cham |pages=95–121 |doi=10.1007/978-3-030-00728-7_5 |isbn=978-3-030-00727-0 |s2cid=134377831 }}</ref> Zgodovinska mesta in pokrajine v okolici jezera: * [[Hirkanija]], Perzija (Iran) * [[Tamiše]], Perzija * [[Itil]], Hazarija * [[Hazaran]] == Promet == Na jezeru deluje mnogo [[trajekt]]nih povezav, med njimi: * povezava med Turkmenbašijem in Bakujem == Fosilna goriva == Območje je bogato s fosilnimi gorivi. V regiji so že v 10. stoletju kopali naftne vrtine, da bi dosegli [[nafta|nafto]] »za uporabo v vsakdanjem življenju, tako za medicinske namene kot za ogrevanje in razsvetljavo v domovih«.<ref name=SOCAR1>[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_socarkhoshbakht.html "The Development of the Oil and Gas Industry in Azerbaijan] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929103109/http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_socarkhoshbakht.html |date=2007-09-29 }}". SOCAR</ref> Do 16. stoletja so se Evropejci zavedali bogatih lokalnih nahajališč nafte in plina. Angleška trgovca Thomas Bannister in Jeffrey Duckett sta območje okoli Bakuja opisala kot »nenavadno stvar, saj iz zemlje izvira čudovita količina nafte, ki služi vsej državi za kurjenje v njihovih hišah. Ta nafta je črna in se imenuje ''nefte''. V bližini mesta [[Baku]] je tudi druga vrsta nafte, ki je bela in zelo dragocena [tj. nafta]«.<ref name=SOCAR2>[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_adams.html "Back to the Future: Britain, Baku Oil and the Cycle of History] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929120716/http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_adams.html |date=2007-09-29 }}". SOCAR</ref> Danes je naftnih in plinskih ploščadi v izobilju vzdolž jezerskih obal.<ref>{{cite web |title=Caspian Sea Map, Caspian Sea Location Facts History, Major Bodies of Water |website=World Atlas |date=September 29, 2015 |url=https://www.worldatlas.com/aatlas/infopage/caspiansea.htm |access-date=December 19, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171222063412/https://www.worldatlas.com/aatlas/infopage/caspiansea.htm |archive-date=December 22, 2017 |url-status=live}}</ref> == Konvencija o pravnem statusu Kaspijskega jezera == Pet obalnih držav gradi soglasje o pravno zavezujočem upravljanju Kaspijskega jezera prek posebnih delovnih skupin Konvencije o pravnem statusu Kaspijskega jezera.<ref name="convlegalstatus">{{cite news |title=Are the Littoral States Close to Signing an Agreement on the Legal Status of the Caspian Sea? |newspaper=Jamestown |url=https://jamestown.org/program/littoral-states-close-signing-agreement-legal-status-caspian-sea/ |publisher=The Jamestown Foundation |access-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713174019/https://jamestown.org/program/littoral-states-close-signing-agreement-legal-status-caspian-sea/ |archive-date=2018-07-13 |url-status=live}}</ref> Pred vrhom o Kaspijskem jezeru je maja 2018 v [[Astana|Astani]] potekala 51. posebna delovna skupina, ki je dosegla soglasje o več sporazumih: sporazumih o sodelovanju na področju prometa; trgovinskem in gospodarskem sodelovanju; preprečevanju incidentov na morju; boju proti terorizmu; boju proti organiziranemu kriminalu; in sodelovanju na področju varnosti meja.<ref name="51agreement">{{cite web |title=The working group agreed on the provisional agenda of the Caspian summit and the draft of final document |url=http://caspianbarrel.org/en/2018/05/the-working-group-agreed-on-the-provisional-agenda-of-the-caspian-summit-and-the-draft-of-final-document/ |website=caspianbarrel.org |date=30 May 2018 |access-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713230521/http://caspianbarrel.org/en/2018/05/the-working-group-agreed-on-the-provisional-agenda-of-the-caspian-summit-and-the-draft-of-final-document/ |archive-date=2018-07-13 |url-status=live}}</ref> Konvencija vsaki sosednji državi podeljuje jurisdikcijo nad 24 km teritorialnih voda, poleg tega pa še dodatnih 16 km izključnih ribolovnih pravic na površini, preostanek pa so mednarodne vode. Jezersko dno pa ostaja nedoločeno in je predmet dvostranskih sporazumov med državami. Kaspijsko jezero torej pravno ni niti v celoti morje niti jezero.<ref>{{cite news |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |date=2018-08-16 |newspaper=The Economist |access-date=2018-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819221847/https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |archive-date=2018-08-19 |url-status=live}}</ref> Čeprav konvencija obravnava proizvodnjo kaviarja, pridobivanje nafte in plina ter vojaško uporabo, se ne dotika okoljskih vprašanj.<ref name="Nation-20190418" /> == Opombe == {{sklici|group=Op.}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Caspian Sea|Kaspijsko jezero}} {{Wikislovar|Kaspijsko jezero}} * [http://www.netiran.com/?fn=artd(2277) Zgodovina na območju Kaspijskega jezera] {{ikona en}} * [http://www.caspianenvironment.org/ Okoljevarstveni program za območje Kaspijskega jezera] {{ikona en}} * [http://globalguerrillas.typepad.com/globalguerrillas/2004/07/long_term_gg_ta.html O nafti na tem območju] John Robb, 2004 {{ikona en}} * [http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html Spremembe v višini gladine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724171008/http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |date=2011-07-24 }} {{ikona en}} [[Kategorija:Jezera v Rusiji]] [[Kategorija:Jezera v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Jezera v Iranu]] [[Kategorija:Jezera v Turkmenistanu]] [[Kategorija:Jezera v Kazahstanu]] [[Kategorija:Jezera v Evropi]] [[Kategorija:Slana jezera]] [[Kategorija:Endoreična jezera]] [[Kategorija:Stara jezera]] {{normativna kontrola}} rfx3zp7r4v2knf7u5tmqqkhaywzbq61 6686291 6686287 2026-06-07T02:04:19Z ~2026-32552-67 260877 /* Mesta v bližini */ 6686291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo | lake_name = Kaspijsko jezero | image_lake = Caspian Sea from orbit.jpg | caption_lake = pogled na jezero iz vesolja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|40|N|51|E|type:waterbody|display=inline,title}} | type = [[Endoreična kotlina|brezodtočno]], [[slano jezero|slano]], stalno, naravno | inflow = [[Volga]] | outflow = ''[[izhlapevanje]]'' | catchment = 3.100.000 km²<ref name="Enc_review"/> | basin_countries = Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan | length = 1.220 km<ref name="Enc_review"/> | width = 200–450 km<ref name="Enc_Casp"/> | area = 271.000 km²<ref name="Enc_review"/> | depth = 192 m<ref name="Enc_Casp"/> | max-depth = 1.025 m<ref name="Enc_review"/> | volume = 78.200 km³<ref name="Enc_review"/> | residence_time = 250 let | shore = | elevation = -28 m<ref name="Enc_review"/> | frozen = | islands = ''mnogo'', skupno pribl. 2.050 km²<ref name="Enc_Casp"/> | islands_category = Otoki Kaspijskega morja | cities = [[Baku]] (Azerbejdžan), [[Rašt]] (Iran), [[Aktau]] (Kazahstan), [[Mahačkala]] (Rusija), [[Turkmenbaši (mesto)|Turkmenbaši]] (Turkmenistan) | reference = <ref name="Enc_review">{{navedi knjigo |last1=Fairbridge |first1=Rhodes W. |last2=Bengtsson |first2=Lars |chapter=Asia, Lakes review |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=69–73}}</ref><ref name="Enc_Casp">{{navedi knjigo |last1=Bolgov |first1=Mikhail V. |chapter=Caspian Sea |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=136–141}}</ref> }} '''Kaspijsko jezero''' (včasih imenovano tudi '''Kaspijsko morje''') je veliko [[endoreična kotlina|endoreično]] vodno telo, ki leži na meji med [[Azija|Azijo]] in ruskim delom [[Evropa|Evrope]]. Je največje območje [[celina|celinskega]] vodovja na [[Zemlja|Zemlji]], s [[površina|površino]] 271.000 [[kvadratni kilometer|km<sup>2</sup>]], kar predstavlja skoraj petino vse celokupne površine jezer na Zemlji.<ref name="Enc_review"/> Različni viri ga označujejo bodisi za največje [[jezero]] na svetu, bodisi za [[morje]],<ref>{{navedi splet |title =ESA: Observing the Earth – Earth from Space: The southern Caspian Sea |publisher = [[Evropska vesoljska agencija]] |url = http://www.esa.int/esaEO/SEM5GYTLWFE_index_0.html|accessdate = 2018-08-19}}</ref> kar ima poleg povsem jezikovnih tudi pravne posledice. Zgodovinsko je zaradi svoje velikosti veljalo za morje, kar odražajo imena v [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] vseh narodov, ki živijo v okolici.<ref name="ZimnitskayavonGeldern2011">{{navedi revijo |last1=Zimnitskaya |first1=Hanna |last2=von Geldern |first2=James |title=Is the Caspian Sea a sea; and why does it matter? |journal=Journal of Eurasian Studies |volume=2 |issue=1 |year=2011 |pages=1–14 |doi=10.1016/j.euras.2010.10.009}}</ref>{{#tag:ref|Uveljavljen [[slovenščina|slovenski]] [[eksonim]] je za razliko od tega Kaspijsko ''jezero''.<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Rok |last2=Ciglič |first3=Mauro |last3=Hrvatin |first4=Drago |last4=Perko |authorlink4=Drago Perko |first5=Peter |last5=Repolusk |first6=Manca |last6=Volk |title=Slovenski eksonimi |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |year=2013 |pages=117 |isbn=978-961-254-412-6 |cobiss=264766976}}</ref>|group=Op.}} Voda je polslana, pri čemer se [[slanost]] različnih delov jezera razlikuje in ni posledica vsebnosti [[natrijev klorid|natrijevega klorida]], pač pa [[natrijev sulfat|natrijevega sulfata]] in drugih soli. Po drugi strani nima povezave s svetovnimi [[ocean]]i.<ref name="Enc_review"/> Kaspijsko jezero obkrožajo [[Rusija]], [[Azerbajdžan]], [[Iran]], [[Turkmenistan]] in [[Kazahstan]]. Razrešitev pravnega statusa otežujejo nestabilna politična situacija v celotni regiji in vprašanja gospodarskega izkoriščanja kaspijskega bazena, predvsem bogatih zalog [[nafta|nafte]] ter [[zemeljski plin|zemeljskega plina]]. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil v veljavi dogovor z [[Iran]]om, po katerem je imelo status jezera, kar je pomenilo, da je bilo celoti razdeljeno med njiju glede na dolžino obal. Po razpadu Sovjetske zveze je sledilo dvajsetletno obdobje ozemeljskih sporov za nadzor nad viri, leta 2018 pa so vse vpletene države podpisale ''Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera'', po kateri ima površina status notranjega morja, s 15 [[Morska milja|milj]] širokim pasom teritorialnih voda in dodatnih 10 milj ekskluzivne ribolovne cone, dlje od obale pa so mednarodne vode kot jih določa ''[[Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu]]''. Po drugi strani je ostala razdelitev dna odprta za dvostranske dogovore med državami, tako da pravno zdaj ni ne povsem morje, ne povsem jezero.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |date=2018-08-16 |work=The Economist |accessdate=2018-08-19}}</ref> == Nastanek == [[File:Paratethys Megalake Infographic 23X 2 EN.jpg|thumb|Ločitev Paratetiskega morja od odprtega morja je oblikovala megajezero, osnovo Kaspijskega jezera in drugih vodnih teles v bližini, kar je povzročilo omejitev oceanskih živalskih vrst, kot so kiti in plavutonožci.]] Kaspijsko jezero je v svojem južnokaspijskem bazenu, tako kot [[Črno morje]], ostanek starodavne [[Paratetida|Paratetide]]. Njegovo morsko dno je torej standardni oceanski [[bazalt]] in ne celinsko granitno telo.<ref name="Kaz’min Verzhbitskii 2011 pp. 131–140">{{cite journal | last1=Kaz’min | first1=V. G. | last2=Verzhbitskii | first2=E. V. | title=Age and origin of the South Caspian Basin | journal=Oceanology | publisher=Pleiades Publishing Ltd | volume=51 | issue=1 | year=2011 | issn=0001-4370 | doi=10.1134/s0001437011010073 | pages=131–140| bibcode=2011Ocgy...51..131K | s2cid=129203844 }}</ref> Ocenjuje se, da je staro približno 30 milijonov let,<ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/57999-caspian-sea-facts.html|title=Caspian Sea: Largest Inland Body of Water|author1=Jessie Szalay|date=24 February 2017|website=Live Science}}</ref> in je postalo celinsko v poznem [[miocen]]u, pred približno 5,5 milijona let, zaradi tektonskega dviga in padca morske gladine. Kaspijsko jezero je bilo v [[pliocen]]u sorazmerno majhno [[endoreična kotlina|endoreično]] jezero, vendar se je njegova površina v času prehoda iz pliocena v [[pleistocen]] povečala za petkrat.<ref name="VanBaak2019">{{cite journal |last1=Van Baak |first1=Christiaan G. C. |last2=Grothe |first2=Arjen |last3=Richards |first3=Keith |last4=Stoica |first4=Marius |last5=Aliyeva |first5=Elmira |last6=Davies |first6=Gareth R. |last7=Kuiper |first7=Klaudia F. |last8=Krijgsman |first8=Wout |date=March 2019 |title=Flooding of the Caspian Sea at the intensification of Northern Hemisphere Glaciations |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0921818118305319 |journal=Global and Planetary Change |volume=174 |pages=153–163 |doi=10.1016/j.gloplacha.2019.01.007 |bibcode=2019GPC...174..153V |hdl=1871.1/00574e4b-fd93-4b99-8364-ff5e466c9c2d |s2cid=134219493 |access-date=8 December 2022|hdl-access=free }}</ref> V toplih in suhih podnebnih obdobjih se je morje brez izhoda na morje skoraj izsušilo, pri čemer so se odlagali evaporitni sedimenti, kot je [[halit]], ki so bili prekriti z vetrovnimi usedlinami in so se zaprli kot evaporitni ponor, ko je hladno in vlažno podnebje ponovno napolnilo bazen. (Primerljive evaporitne plasti ležijo pod Sredozemskim morjem.) Zaradi trenutnega dotoka sladke vode na severu je voda Kaspijskega jezera v severnih delih skoraj sladka, proti jugu pa postaja bolj brakična. Najbolj slana je na iranski obali, kjer porečje prispeva le malo pretoka.<ref>{{cite web |url=http://www.caspinfo.net/content/content.asp?menu=0130000_000000 |title=Sea Facts |work=Casp Info |access-date=2017-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132449/http://www.caspinfo.net/content/content.asp?menu=0130000_000000 |archive-date=2017-02-26 |url-status=live}}</ref> Trenutno je povprečna slanost Kaspijskega jezera tretjina slanosti Zemljinih oceanov. Laguna Garabogazköl, ki se je izsušila, ko je bil v 1980-ih blokiran pretok vode iz glavnega dela Kaspijskega jezera, a je bila od takrat obnovljena, rutinsko presega oceansko slanost za faktor 10.<ref name="web1">{{cite web |url=http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-Background.htm |title=Caspian Sea – Background |year=2009 |publisher=Caspian Environment Programme|url-status=usurped|archive-url=https://archive.today/20130703213331/http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-Background.htm |archive-date=3 July 2013 |access-date=11 September 2012}}</ref> == Geografija == Kaspijsko jezero je podolgovate oblike, razpotegnjeno približno v smeri sever–jug v dolžini 1200 km, povprečna širina pa je približno 320 km. S površino 0,4 milijona km<sup>2</sup> predstavlja skoraj petino vse površine zaprtih vodnih teles na Zemlji. Vsebuje približno 50 [[otok]]ov s skupno površino nekaj več kot 2000 km<sup>2</sup>. Večina je majhnih, največji med njimi je [[Čečen (otok)|Čečen]] (122 km<sup>2</sup>).<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Caspian-Sea |title=Caspian Sea |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2018-09-21}}</ref> [[Geomorfologija|Morfološko]] ga običajno delimo na tri dele: * Severni del je najplitvejši in geološko najstarejši, del tektonske depresije v t. i. Ruski platformi iz [[predkambrij]]a, ki so jo preoblikovale reke s svojimi nanosi. Obalo tvorijo [[Rečna delta|delte]] glavnih pritokov, ki tvorijo obsežna [[mokrišče|mokrišča]], sledi nekdanjih delt pa so vidne tudi po dnu. Povprečna globina je le 4,4 m.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> * Srednji del ima povprečno globino 192 m in je najožji. Dno na tem delu tvori zapleten stik tektonskih plošč. Zahodne obale so višje, tu se izlivajo dodatni pritoki, kot sta [[Terek (reka)|Terek]] in [[Samur (reka)|Samur]]. Na vzhodu so obale bistveno nižje in razčlenjene z dolgimi polotoki, tu se nahaja [[laguna]] Kara Bogaz, ki je največji zaliv Kaspijskega morja.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> * Južni del je najgloblji (povprečna globina 344 m, največja globina 1025 m) in prav tako močno razčlenjen, posledica procesov gubanja, ki so ustvarili [[Kavkaz]] na zahodu in so predvsem na meji med srednjim ter južnim delom še vedno aktivni. Dno predstavlja več kilometrov debela plast [[Sedimentne kamnine|sedimentov]], ki prekrivajo starodavne kamnine nekdanje [[Oceanska skorja|oceanske skorje]]. Ob celotni zahodni in južni obali se razteza iransko gorovje [[Elburs (gorovje)|Elburs]], vzhodna obala pa je spet nizka.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> Glavna pritoka jezera sta [[Volga]] (približno 80 % pritoka) in reka [[Ural (reka)|Ural]] v Rusiji, reka [[Kura (reka)|Kura]] v Azerbajdžanu, poleg njih pa še okoli 130 manjših rek, ki zbirajo vode iz povodja s približno desetkratno površino jezera.<ref name="Enc_Casp"/> Kaspijsko jezero nima naravnih odtokov. Tako deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera redno niha, včasih v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino. V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, potem pa se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre. Na spremembo gladine vpliva predvsem količina [[padavine|padavin]] v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane s kroženjem [[Zalivski tok|Atlanskega toka]], zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb. === Hidrologija === Kaspijsko jezero ima značilnosti, skupne tako morjem kot jezerom. Pogosto je navedeno kot največje jezero na svetu, čeprav ni sladkovodno: slanost 1,2 % ga uvršča med brakične vodne telesca. Vsebuje približno 3,5-krat več vode po prostornini kot vseh pet [[Velika jezera|Velikih jezer]] Severne Amerike skupaj. Reki [[Volga]] (približno 80 % dotoka) in [[Ural (reka)|Ural]] se izlivata v Kaspijsko jezero, vendar nima naravnega odtoka, razen izhlapevanja. Kaspijski ekosistem je torej zaprt bazen z lastno zgodovino morske gladine, ki je neodvisna od evstatične gladine svetovnih oceanov. Gladina Kaspijskega jezera se je skozi stoletja večkrat zniževala in zviševala, pogosto hitro. Nekateri ruski zgodovinarji, kot je Lev Gumiljov, trdijo, da je dvig Kaspijskega jezera v 10. stoletju povzročil poplave obalnih mest Hazarije, zaradi česar so [[Hazari]] zaradi poplav izgubili približno dve tretjini svojega ozemlja.<ref>{{Cite journal |last=Gumilev |first=Lev Nikolayevich |date=1967 |title=New Data on the History of the Khazars |url=https://real-j.mtak.hu/188/1/ACTAARCHEOLOGICA_19.pdf |journal=Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae |volume= |page=80 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181102224342/http://real-j.mtak.hu/188/1/ACTAARCHEOLOGICA_19.pdf |archive-date=2 November 2018}}</ref> Skozi stoletja se je gladina Kaspijskega jezera spreminjala sinhrono z ocenjenim pretokom Volge, ki je posledično odvisen od količine padavin v njenem obsežnem porečju. Padavine so povezane z nihanji v količini severnoatlantskih depresij, ki segajo v notranjost, nanje pa vplivajo cikli severnoatlantskega nihanja. Tako je gladina Kaspijskega jezera povezana z atmosferskimi razmerami v severnem Atlantiku, tisoče kilometrov severozahodno.<ref>{{Cite web |title=Temperature and precipitation in the Caspian Sea Region {{!}} GRID-Arendal |url=https://www.grida.no/resources/5762 |access-date=2021-07-05 |website=www.grida.no |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526160858/https://www.grida.no/resources/5762 |url-status=live }}</ref> Zadnji kratkoročni cikel morske gladine se je začel s padcem morske gladine za 3 m od leta 1929 do 1977, ki mu je sledil dvig za 3 m od leta 1977 do 1995. Od takrat so se zgodila manjša nihanja.<ref>{{cite web |url=http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724171008/http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |archive-date=2011-07-24 |title=Welcome to the Caspian Sea Level Project Site |publisher=Caspage.citg.tudelft.nl |access-date=2010-05-17}}</ref> Trenutna napoved je, da bodo podnebne spremembe do leta 2100 povzročile padec gladine vode za do 21 m.<ref name=":0" /> === Degradacija okolja === [[File:Area reductions arising from sea level decline scenarios for ecologically important areas in the Caspian Sea.png|thumb|Zmanjšanje površine zaradi scenarijev padca morske gladine za ekološko pomembna območja v Kaspijskem morju]] Reka Volga, najdaljša reka v Evropi, odmaka 20 % evropskega kopnega in je vir 80 % dotoka v Kaspijsko jezero. Močna gradnja v njenem spodnjem toku je povzročila številne nenadzorovane izpuste kemičnih in bioloških onesnaževal. Program ZN za okolje opozarja, da Kaspijsko jezero »trpi zaradi ogromnega bremena onesnaževanja zaradi pridobivanja in rafiniranja nafte, naftnih polj na morju, radioaktivnih odpadkov iz jedrskih elektrarn in ogromnih količin neobdelanih odplak in industrijskih odpadkov, ki jih vnaša predvsem reka Volga«.<ref name="Nation-20190418">{{cite news |title=Caviar pool drains dry as Caspian Sea slides towards catastrophe |url=https://www.nationthailand.com/detail/opinion/30367864 |access-date=2019-04-18 |work=The Nation |agency=Agence France-Presse |date=2019-04-18 |location=Bangkok |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417191035/http://www.nationmultimedia.com/detail/opinion/30367864 |archive-date=2019-04-17 |url-status=live}}</ref> Obseg pridobivanja in transporta fosilnih goriv v Kaspijskem jezeru prav tako predstavlja tveganje za okolje. Otok Vulf pri [[Baku]]ju je na primer utrpel ekološko škodo zaradi petrokemične industrije; to je znatno zmanjšalo število vrst morskih ptic na tem območju. Obstoječi in načrtovani naftovodi in plinovodi pod morjem še dodatno povečujejo potencialno grožnjo za okolje.<ref>{{cite web |url=http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-EnvironmentalIssues.htm |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20100413172855/http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-EnvironmentalIssues.htm |url-status=usurped |archive-date=13 April 2010 |title=Caspian Environment Programme |publisher=caspianenvironment.org |access-date=30 October 2012}}</ref> Visoka koncentracija [[Blatni vulkan|blatnih vulkanov]] pod Kaspijskim morjem naj bi bila vzrok za požar, ki je izbruhnil 75 kilometrov od Bakuja 5. julija 2021. Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR je sporočila, da predhodne informacije kažejo, da je šlo za blatni vulkan, ki je bruhal tako blato kot vnetljiv plin.<ref>{{Cite news |title=Azerbaijan Investigates Large Fire In Caspian Sea |url=https://www.rferl.org/a/azerbaijan-caspian-fire-explosion/31341309.html |access-date=2021-07-05 |newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=5 July 2021 |language=en |archive-date=2021-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210705065617/https://www.rferl.org/a/azerbaijan-caspian-fire-explosion/31341309.html |url-status=live }}</ref> Izračunano je, da se bo v 21. stoletju gladina Kaspijskega jezera zaradi pospešenega izhlapevanja zaradi globalnega segrevanja in procesa dezertifikacije zmanjšala za 9–18 m, kar bo povzročilo ekocid.<ref name="Dumont1995">{{Cite journal |last=Dumont |first=Henri |date=October 1995 |title=Ecocide in the Caspian Sea |url=https://www.nature.com/articles/377673a0 |journal=Nature |language=en |volume=377 |issue=6551 |pages=673–674 |doi=10.1038/377673a0 |bibcode=1995Natur.377..673D |s2cid=4363852 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref><ref name="TheConversation20201223">{{Cite web |last1=Wesselingh |first1=Frank |last2=Lattuada |first2=Matteo |date=2020-12-23 |title=The Caspian Sea is set to fall by 9 metres or more this century – an ecocide is imminent |url=http://theconversation.com/the-caspian-sea-is-set-to-fall-by-9-metres-or-more-this-century-an-ecocide-is-imminent-152229 |access-date=2023-06-29 |website=The Conversation |language=en-US}}</ref><ref name="PrangeWilkeWesselingh2020">{{cite journal |language=en |title=The other side of sea level change |year=2020 |doi=10.1038/s43247-020-00075-6 |last1=Prange |first1=Matthias |last2=Wilke |first2=Thomas |last3=Wesselingh |first3=Frank P. |journal=Communications Earth & Environment |volume=1 |issue=1 |page=69 |bibcode=2020ComEE...1...69P |s2cid=229357523 |doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |date=2020-12-25 |title=Scientists Sound the Alarm Over Fast-Shrinking Caspian Sea |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/12/25/scientists-sound-the-alarm-over-fast-shrinking-caspian-sea-a72484 |access-date=2023-06-29 |website=The Moscow Times |language=en}}</ref> V scenarijih srednjih do visokih emisij bi lahko upad proti zgornji meji, za 18 m, pomenil, da se bo površina do 143.000 km<sup>2</sup> spremenila v kopno, kar je 37-odstotno zmanjšanje trenutne vodne površine.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Court |first1=Rebecca |last2=Lattuada |first2=Matteo |last3=Shumeyko |first3=Nataliya |last4=Baimukanov |first4=Mirgaliy |last5=Eybatov |first5=Tariyel |last6=Kaidarova |first6=Altynay |last7=Mamedov |first7=Elchin V. |last8=Rustamov |first8=Eldar |last9=Tasmagambetova |first9=Aselle |last10=Prange |first10=Matthias |last11=Wilke |first11=Thomas |last12=Hassall |first12=Christopher |last13=Goodman |first13=Simon J. |date=2025-04-10 |title=Rapid decline of Caspian Sea level threatens ecosystem integrity, biodiversity protection, and human infrastructure |journal=Communications Earth & Environment |language=en |volume=6 |issue=1 |pages=261 |doi=10.1038/s43247-025-02212-5 |bibcode=2025ComEE...6..261C |issn=2662-4435|doi-access=free }}</ref> V takšnem scenariju bi vsa ekološko pomembna območja Kaspijskega morja doživela veliko znižanje morske gladine.<ref name=":0" /> Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je 23. oktobra 2021 podpisal ''Protokol o zaščiti Kaspijskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem'', da bi zagotovil boljšo zaščito biotske raznovrstnosti Kaspijskega jezera.<ref>{{Cite web |last=Satubaldina |first=Assel |date=2021-11-03 |title=President Tokayev Pledges to Better Protect Caspian Sea Biodiversity by Signing Caspian Sea Protection Protocol |url=https://astanatimes.com/2021/11/president-tokayev-pledges-to-better-protect-caspian-sea-biodiversity-by-signing-caspian-sea-protection-protocol/ |access-date=2021-11-03 |website=The Astana Times |language=en |archive-date=2021-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103123928/https://astanatimes.com/2021/11/president-tokayev-pledges-to-better-protect-caspian-sea-biodiversity-by-signing-caspian-sea-protection-protocol/ |url-status=live }}</ref> Julija 2025 je Kaspijsko jezero doseglo najnižjo zabeleženo gladino, saj je padlo na manj kot 29 m pod morsko gladino.<ref>{{Cite web |date=2025-07-23 |title=The Caspian Sea Hits Historic Low - The Times Of Central Asia |url=https://timesca.com/the-caspian-sea-hits-historic-low/ |access-date=2025-07-28 |language=en-US}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == === Rastlinstvo === [[File:Ghaleye Rud Khan (40) 4.jpg|thumb|Iranski severni hirkanski mešani gozdovi v Kaspijskem jezeru se ohranjajo z vlago, ki jo iz Kaspijskega jezera zajame gorovje [[Elburs (gorovje)|Elbrus]]]] Naraščajoča gladina Kaspijskega jezera med letoma 1995 in 1996 je zmanjšala število habitatov za redke vrste vodnega rastlinja. To je posledica splošnega pomanjkanja semenskega materiala v novo nastalih obalnih lagunah in vodnih telesih.ref>{{Cite web |title=Caspian Sea Biodiversity Project - Biodiversity Report |url=https://www.zin.ru/projects/caspdiv/biodiversity_report.html |access-date=2021-07-05 |website=www.zin.ru |archive-date=2021-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210116045240/http://zin.ru/projects/CaspDiv/biodiversity_report.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |last1=Grillo |first1=Oscar |url=https://books.google.com/books?id=-XSfDwAAQBAJ&q=lack+of+seeding+material+in+newly+formed+coastal+lagoons+and+water+bodies+reducing+habitat+caspian+sea&pg=PA174 |title=Ecosystems Biodiversity |last2=Venora |first2=Gianfranco |date=2011-12-16 |publisher=BoD – Books on Demand |isbn=978-953-307-417-7 |language=en |access-date=2021-07-24 |archive-date=2022-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018022526/https://books.google.com/books?id=-XSfDwAAQBAJ&q=lack+of+seeding+material+in+newly+formed+coastal+lagoons+and+water+bodies+reducing+habitat+caspian+sea&pg=PA174 |url-status=live }}</ref> Številne redke in endemične rastlinske vrste v Rusiji so povezane s plimskimi območji delte Volge in obvodnimi gozdovi delte reke Samur. Obala je tudi edinstveno zatočišče za rastline, prilagojene rahlemu pesku srednjeazijskih puščav. Glavni omejevalni dejavniki za uspešno uveljavitev rastlinskih vrst so hidrološko neravnovesje v okoliških deltah, onesnaževanje vode in različne melioracijske dejavnosti. Sprememba gladine vode v Kaspijskem jezeru je posreden razlog, da se rastline morda ne ustalijo. To vpliva na vodne rastline delte Volge, kot sta ''Aldrovanda vesiculosa'' in avtohtoni ''Nelumbo caspica''. V delti reke Samur najdemo več kot tisoč rastlinskih vrst, vključno z edinstvenim zmernim listnatim gozdom in tropskimi lianami, ki izvirajo iz terciarnega obdobja.ref>{{Cite web|title=Western Asia: Along the coast of the Caspian Sea in Russia, Kazakhstan, Turkmenistan, and Iran {{!}} Ecoregions {{!}} WWF|url=https://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1308|access-date=2021-07-05|website=World Wildlife Fund|language=en|archive-date=2013-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130501055700/https://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1308|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Samursky Forest |url=https://geomerid.com/en/place/samursky-forest-dagestan/overview/ |publisher=Geomerid |access-date=10 November 2025}}</ref> Leta 2018 je bil ustanovljen [[narodni park Samursky]], ki varuje velik del delte reke Samur. Od leta 2019 je UNESCO bujne [[Kaspijski hirkanski mešani gozdovi|hirkanske gozdove Mazandarana]] v [[Iran]]u uvrstil na seznam svetovne dediščine v kategoriji (ix).<ref>{{cite web |title=Hyrcanian Forests |website=UNESCO World Heritage Centre |date=July 1, 2022 |url=https://whc.unesco.org/en/list/1584/ |access-date=July 21, 2022 |archive-date=July 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712015840/https://whc.unesco.org/en/list/1584/ |url-status=live }}</ref> === Živalstvo === [[File:Benthophilus granulosus.jpg|thumb|left|Večina paglavcev (''Benthophilus'') je le v Kaspijskem bazenu.<ref name=Naseka2009/>]] Kaspijska želva (''Mauremys caspica''), čeprav jo najdemo v sosednjih območjih, je povsem sladkovodna vrsta. [[Potujoča trikotničarka]] je školjka avtohtona v Kaspijskem jezeru in Črnem morju, vendar je po vnosu postala invazivna vrsta drugje. Območje je dalo ime več vrstam, vključno s kaspijskim galebom (''Larus cachinnans'') in kaspijsko čigro (''Hydroprogne caspia''). [[Kaspijski tjulenj]] (''Pusa caspica'') je edini vodni sesalec, endemičen za Kaspijsko jezero, in je ena redkih vrst tjulnjev, ki živijo v celinskih vodah, vendar se zaradi hidrološkega okolja morja razlikuje od tistih, ki naseljujejo sladke vode. Pred stoletjem je bilo v Kaspijskem jezeru več kot milijon tjulnjev. Danes jih je ostalo manj kot 10 %.<ref name="Nation-20190418" /> Arheološke študije [[Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana|skalne umetnosti v Gobustanu]] so odkrile morebitne oceanske vrste, vključno s [[kiti]], od vosatih kitov do delfinov,<ref name=Gallagher2 /><ref>{{Cite journal |last=Фараджева |first=Малахат |date=2015 |title=Культурно-исторический контекст археологического комплекса Гобустан |url=https://www.academia.edu/25303267 |journal=Российская Археология |issue=4 |pages=50–63 |via=Acedemia.edu |access-date=2019-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190221111930/https://www.academia.edu/25303267/%D0%9A%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%BE-%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%81%D1%82_%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%BF%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%B0_%D0%93%D0%BE%D0%B1%D1%83%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD |archive-date=2019-02-21 |url-status=live}}</ref> in [[njorke|njork]], najverjetneje debelokljuna lumna,<ref name=Gallagher2 /><ref name=GH /> čeprav skalna umetnost na gori Kichikdash, za katero se domneva, da prikazuje kljunastega kita ali delfina,<ref name=Gallagher2 /><ref name=GH>{{cite web |publisher=The Smithsonian Institution |title=Gobustan Petroglyphs – Subject Matter |url=http://gobustan.si.edu/subject_matter |access-date=2015-01-19 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150428044339/http://gobustan.si.edu/subject_matter |archive-date=2015-04-28}}</ref> morda zaradi svoje velikosti (dolžine 430 cm) predstavlja znano belugo. Ti [[petroglif]]i lahko nakazujejo morebitno prisotnost oceanske favne v Kaspijskem jezeru, verjetno do [[kvartar]]ja ali celo zadnje ledeniške dobe oziroma antike zaradi zgodovinskega morskega dotoka med sedanjim Kaspijskim jezerom in bodisi [[Arktični ocean|Arktičnim oceanom]] bodisi [[Severno morje|Severnim morjem]] bodisi Črnim morjem. To podpira obstoj sedanjih endemičnih oceanskih vrst, kot so ''Cerastoderma glaucum'', za katere je bilo genetsko ugotovljeno, da izvirajo iz območij Kaspijskega in Črnega morja.<ref name=Gallagher2>{{cite web |last=Gallagher |first=Ronnie |year=2011 |url=https://www.academia.edu/45573774 |title=The Ice Age Rise and Fall of the Ponto Caspian: Ancient Mariners and the Asiatic Mediterranean |website= Stratigraphy and Sedimentology of Oil-gas Basins (pp. 48-68) on Academia.edu |access-date=2024-02-15}}</ref><ref>{{cite web |publisher=The Smithsonian Institution |title=Gobustan Petroglyphs – Methods & Chronology |url=http://gobustan.si.edu/dating_methods_chronology |access-date=2015-01-19 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150428044511/http://gobustan.si.edu/dating_methods_chronology |archive-date=2015-04-28}}</ref> V morskem bazenu (vključno s pripadajočimi vodami, kot so reke) živi 160 avtohtonih vrst in podvrst rib v več kot 60 rodovih.<ref name=Naseka2009>Naseka, A.M. and Bogutskaya, N.G. (2009). "Fishes of the Caspian Sea: zoogeography and updated check-list". ''Zoosystematica Rossica'' 18(2): 295–317.</ref> Približno 62 % vrst in podvrst je endemičnih, prav tako 4–6 rodov (odvisno od taksonomske obravnave). V samem jezeru živi 115 avtohtonih vrst, vključno s 73 endemičnimi vrstami (63,5 %). Med več kot 50 rodovi v samem jezeru so 3–4 endemični: ''Anatirostrum'', ''Caspiomyzon'', ''Chasar'' (pogosto vključeni v ''Ponticola'') in ''Hyrcanogobius''. Daleč najštevilčnejše družine v samem jezeru so [[glavoči]] (35 vrst in podvrst), [[pravi krapovci]] (32) in sardele (22). Dva posebej bogata rodova sta ''Alosa'' z 18 endemičnimi vrstami/podvrstami in ''Benthophilus'' s 16 endemičnimi vrstami. Drugi primeri endemitov so štiri vrste ''Clupeonella'', ''Gobio volgensis'', dve vrsti ''Rutilus'', tri vrste ''Sabanejewia'', ''Stenodus leucichthys'', dve vrsti ''Salmo'', dve vrsti ''Mesogobius'' in tri vrste ''Neogobius''. Večina neendemičnih avtohtonih vrst si deli s porečjem Črnega morja ali pa so razširjene palearktične vrste, kot so [[navadni koreselj]], [[srebrni koreselj]], [[krap]], [[ploščič]], [[zelenika]], bolen (''Leuciscus aspius''), ''Blicca'', ''Leucaspius'', [[klenič]], [[rdečeoka]], [[rdečeperka]], [[klen]], ''Pelecus'', [[linj]], [[činklja]], [[som]], [[evropska ščuka]], menek (''Lota lota''), navadni ostriž (''Perca fluviatilis'') in [[smuč]]. Iz Kaspijskega jezera je bilo zabeleženih skoraj 30 neavtohtonih, vnesenih vrst rib, vendar se jih je le nekaj ustalilo.<ref name=Naseka2009/> Šest vrst [[jesetri|jesetrov]], ruski (''Huso gueldenstaedtii''), [[gladki jeseter]], ''Huso persicus'', [[kečiga]], ''Huso stellatus'' in [[beluga]] (''Huso huso''), je avtohtonih v Kaspijskem jezeru.<ref name=Naseka2009/> Zadnja od teh je verjetno največja sladkovodna riba na svetu. Jeseter daje ikre (jajčeca), ki se predelujejo v [[kaviar]]. [[Prelov]] je izčrpal številna zgodovinska ribolovna območja.<ref>C. Michael Hogan. "Overfishing". ''Encyclopedia of Earth''. eds. Sidney Draggan and Cutler Cleveland. National Council for Science and the Environment, Washington DC</ref> V zadnjih letih je prelov ogrozil populacijo jesetrov do te mere, da okoljevarstveniki zagovarjajo popolno prepoved ribolova jesetrov, dokler se populacija ne obnovi. Visoka cena jesetrovega kaviarja – več kot 1500 azerbajdžanskih manatov<ref name="Nation-20190418" /> (880 ameriških dolarjev od aprila 2019) na kilogram – ribičem omogoča podkupnine, s katerimi oblasti gledajo stran, zaradi česar so predpisi na mnogih lokacijah neučinkoviti.<ref name="autogenerated1">{{cite web |url=http://www.iran-daily.com/1385/2757/html/focus.htm |title=Fishing Prospects |access-date=2012-05-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905160627/http://www.iran-daily.com/1385/2757/html/focus.htm |archive-date=2008-09-05 |work=Iran Daily |date=2007-01-14}}</ref> Lov kaviarja še dodatno ogroža ribje staleže, saj je usmerjen na reproduktivne samice. [[File:Extantigerturanianwksciam97.jpg|thumb|Ilustracija dveh kaspijskih tigrov, ki sta v regiji izumrla od 1970-ih]] Med plazilci, ki so avtohtoni v regiji, sta želva ''Testudo graeca buxtoni'' in ruska želva (''estudo horsfieldii''). *Azijski gepard se je nekoč pojavljal v Zakavkazju in Srednji Aziji, danes pa je omejen na Iran.<ref name=Geptner1972>{{cite book |author=Heptner, V.G. |author2=Sludskij, A.A. |orig-year=1972 |year=1992 |title=Mlekopitajuščie Sovetskogo Soiuza. Moskva: Vysšaia Škola |trans-title=Mammals of the Soviet Union. Volume II, Part 2. Carnivora (Hyaenas and Cats) |publisher=Smithsonian Institution and the National Science Foundation |location=Washington DC |url=https://archive.org/stream/mammalsofsov221992gept#page/83/mode/2up |pages=1–732 |access-date=2017-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171020124842/https://archive.org/stream/mammalsofsov221992gept#page/83/mode/2up |archive-date=2017-10-20 |url-status=live}}</ref><ref name=Humphreys1999>Humphreys, P., Kahrom, E. (1999). [https://books.google.com/books?id=esV0hccod0kC&pg=PA77 Lion and Gazelle: The Mammals and Birds of Iran] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160430220559/https://books.google.com/books?id=esV0hccod0kC&lpg=PP1&pg=PA77 |date=2016-04-30 }}. Images Publishing, Avon.</ref> *Azijski lev se je nekoč pojavljal v Zakavkazju, Iranu in morda v južnem delu Turkestana. *Kaspijski tiger se je nekoč pojavljal v severnem Iranu, na Kavkazu in v Srednji Aziji. *Ogroženi perzijski leopard se pojavlja v Iranu, na Kavkazu in v Srednji Aziji. == Mesta v bližini == Večja [[mesto|mesta]] na bregu oz. v bližini Kaspijskega jezera: * [[Astrahan]], [[Rusija]] * [[Baku]], [[Azerbajdžan]] * [[Astara]], [[Iran]] * [[Derbent]], Rusija * [[Anzali]], Iran * [[Turkmenbaši (mesto)|Turkmenbaši]] (nekdanji Krasnovodsk), [[Turkmenistan]] * [[Kalous]], Iran * [[Atirau]], [[Kazahstan]] (nekdanji Gurijev) * [[Aktau]], Kazahstan (nekdanji Ševčenko) [[Slika:View_of_Baku,_2004_(2).jpg|thumb|245px|right|Kaspijsko jezero iz [[Baku]]ja, [[Azerbajdžan]]]] [[Slika:Stenka Razin by Vasily Surikov 1906.jpg|thumb|245px|right|[[Stenjka Razin]] Kaspijsko jezero ([[Vasilij Surikov]])]] == Obala == Pet držav se nahaja vzdolž približno 4800 km kaspijske obale. Dolžina obale teh držav:<ref>{{Cite web |url=https://gsaz.az/en/articles/view/105/Characteristics-of-Caspian-Sea |title=Characteristics of Caspian Sea |access-date=2020-03-20 |archive-date=2020-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201018190201/https://gsaz.az/en/articles/view/105/Characteristics-of-Caspian-Sea |url-status=live}}</ref> *Kazahstan – 1422 km *Turkmenistan – 1035 km *Iran – 728 km *Azerbajdžan – 813 km *Rusija – 747 km == Zgodovina == === Zgodnja naselbina v bližini === Najstarejši ostanki [[Človečnjaki|hominidov]], najdeni okoli Kaspijskega jezera, izvirajo iz Dmanisija, stare približno 1,8 milijona let, in so vsebovali številne skeletne ostanke ''[[Homo erectus]]a'' ali ''Homo ergasterja''. Kasnejši dokazi o človeški poselitvi regije izvirajo iz številnih jam v [[Gruzija|Gruziji]] in [[Azerbajdžan]]u, kot sta jami Kudaro in Azykh. Obstajajo dokazi o človeški poselitvi v spodnjem paleolitiku južno od Kaspijskega jezera od zahodnega Alburza. To sta najdišči Ganj Par in Darband. Ostanki [[neandertalcec|neandertalcev]] so bili odkriti tudi v jami v Gruziji. Odkritja v jami Hotu in sosednji jami Kamarband blizu mesta Behšahr v Mazandaranu južno od Kaspijskega jezera v Iranu kažejo na človeško naseljevanje območja že pred 11.000 leti.<ref>[http://www.iranair.com/site/779/default.aspx "Major Monuments"]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110514134103/http://www.iranair.com/site/779/default.aspx |date=May 14, 2011 }}. Iran Air. Retrieved 20 May 2012.</ref><ref>{{cite web |url=http://www.iran-daily.com/1385/2717/html/focus.htm |title=Safeguarding Caspian Interests |access-date=2016-02-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090603170833/http://www.iran-daily.com/1385/2717/html/focus.htm |archive-date=2009-06-03 |website=Iran Daily |date=2006-11-26}}</ref> Stari Grki so se osredotočili na civilizacijo na južni obali – imenujejo jo [[Hirkanija|(H)yr(c/k)ansko]] morje ({{langx|grc|Υρκανία θάλαττα}},<ref>{{Cite web |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:2.5.14 |author=Strabon |title=Geography |at=§ 2.5.14 |access-date=2019-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190413132509/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text%3Fdoc%3Durn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:2.5.14 |archive-date=2019-04-13 |url-status=live}}</ref> viri pa navajajo, da se je slednja beseda takrat razvila v današnjo ''Telesa'': pozno {{langx|grc|θάλασσα}}).<ref>{{Cite web |url=http://www.documentacatholicaomnia.eu/30_20_0500-0600-_Cosmas_Indicopleustis.html |title=Cosmas Indicopleustes, Christian Topography, §132 |access-date=2019-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170422034610/http://www.documentacatholicaomnia.eu/30_20_0500-0600-_Cosmas_Indicopleustis.html |archive-date=2017-04-22 |url-status=live}}</ref> Hafiz-i Abru, geograf iz 14. stoletja [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], je zapisal, da je uničenje jezu na reki [[Amu Darja|Oxus]] in namakalnih naprav preusmerilo rečni tok proti Kaspijskemu jezeru, zaradi česar je Aralsko jezero skoraj izginilo.<ref name="Water on Sand Environmental Histories of the Middle East and North Africa; Alan Mikhail">{{cite book |author1=Alan Mikhail |title=Water on Sand Environmental Histories of the Middle East and North Africa |date=2013 |publisher=Oxford University Press USA |isbn=9780199768660 |page=152 |url=https://books.google.com/books?id=dUTi38KaMsgC |access-date=2 December 2023 |language=en |format=paperback |chapter=6 |quote=... Sea but identified an old bed that led to the Caspian. Writing in the fifteenth century, following the destruction of dams and irrigation works on the Oxus that diverted the river's flow toward the Caspian Sea, the Timurid geographer ...}}</ref><ref name="Silk Road">{{cite book |last=Sala |first=Renato |editor-last1=Yang |editor-first1=Lian Emlyn |editor-last2=Bork |editor-first2=Hans-Rudolf |editor-last3=Fang |editor-first3=Xuiqi |editor-last4=Mishke |editor-first4=Steffen |author-link= |date=28 February 2019 |title=Socio-Environmental Dynamics along the Historical Silk Road |chapter=Quantitative Evaluation of the Impact on Aral Sea Levels by Anthropogenic Water Withdrawal and Syr Darya Course Diversion During the Medieval Period (1.0–0.8 ka BP) |chapter-url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-00728-7_5 |location= |publisher=Springer, Cham |pages=95–121 |doi=10.1007/978-3-030-00728-7_5 |isbn=978-3-030-00727-0 |s2cid=134377831 }}</ref> Zgodovinska mesta in pokrajine v okolici jezera: * [[Hirkanija]], Perzija (Iran) * [[Tamiše]], Perzija * [[Itil]], Hazarija * [[Hazaran]] == Promet == Na jezeru deluje mnogo [[trajekt]]nih povezav, med njimi: * povezava med Turkmenbašijem in Bakujem == Fosilna goriva == Območje je bogato s fosilnimi gorivi. V regiji so že v 10. stoletju kopali naftne vrtine, da bi dosegli [[nafta|nafto]] »za uporabo v vsakdanjem življenju, tako za medicinske namene kot za ogrevanje in razsvetljavo v domovih«.<ref name=SOCAR1>[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_socarkhoshbakht.html "The Development of the Oil and Gas Industry in Azerbaijan] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929103109/http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_socarkhoshbakht.html |date=2007-09-29 }}". SOCAR</ref> Do 16. stoletja so se Evropejci zavedali bogatih lokalnih nahajališč nafte in plina. Angleška trgovca Thomas Bannister in Jeffrey Duckett sta območje okoli Bakuja opisala kot »nenavadno stvar, saj iz zemlje izvira čudovita količina nafte, ki služi vsej državi za kurjenje v njihovih hišah. Ta nafta je črna in se imenuje ''nefte''. V bližini mesta [[Baku]] je tudi druga vrsta nafte, ki je bela in zelo dragocena [tj. nafta]«.<ref name=SOCAR2>[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_adams.html "Back to the Future: Britain, Baku Oil and the Cycle of History] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929120716/http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_adams.html |date=2007-09-29 }}". SOCAR</ref> Danes je naftnih in plinskih ploščadi v izobilju vzdolž jezerskih obal.<ref>{{cite web |title=Caspian Sea Map, Caspian Sea Location Facts History, Major Bodies of Water |website=World Atlas |date=September 29, 2015 |url=https://www.worldatlas.com/aatlas/infopage/caspiansea.htm |access-date=December 19, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171222063412/https://www.worldatlas.com/aatlas/infopage/caspiansea.htm |archive-date=December 22, 2017 |url-status=live}}</ref> == Konvencija o pravnem statusu Kaspijskega jezera == Pet obalnih držav gradi soglasje o pravno zavezujočem upravljanju Kaspijskega jezera prek posebnih delovnih skupin Konvencije o pravnem statusu Kaspijskega jezera.<ref name="convlegalstatus">{{cite news |title=Are the Littoral States Close to Signing an Agreement on the Legal Status of the Caspian Sea? |newspaper=Jamestown |url=https://jamestown.org/program/littoral-states-close-signing-agreement-legal-status-caspian-sea/ |publisher=The Jamestown Foundation |access-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713174019/https://jamestown.org/program/littoral-states-close-signing-agreement-legal-status-caspian-sea/ |archive-date=2018-07-13 |url-status=live}}</ref> Pred vrhom o Kaspijskem jezeru je maja 2018 v [[Astana|Astani]] potekala 51. posebna delovna skupina, ki je dosegla soglasje o več sporazumih: sporazumih o sodelovanju na področju prometa; trgovinskem in gospodarskem sodelovanju; preprečevanju incidentov na morju; boju proti terorizmu; boju proti organiziranemu kriminalu; in sodelovanju na področju varnosti meja.<ref name="51agreement">{{cite web |title=The working group agreed on the provisional agenda of the Caspian summit and the draft of final document |url=http://caspianbarrel.org/en/2018/05/the-working-group-agreed-on-the-provisional-agenda-of-the-caspian-summit-and-the-draft-of-final-document/ |website=caspianbarrel.org |date=30 May 2018 |access-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713230521/http://caspianbarrel.org/en/2018/05/the-working-group-agreed-on-the-provisional-agenda-of-the-caspian-summit-and-the-draft-of-final-document/ |archive-date=2018-07-13 |url-status=live}}</ref> Konvencija vsaki sosednji državi podeljuje jurisdikcijo nad 24 km teritorialnih voda, poleg tega pa še dodatnih 16 km izključnih ribolovnih pravic na površini, preostanek pa so mednarodne vode. Jezersko dno pa ostaja nedoločeno in je predmet dvostranskih sporazumov med državami. Kaspijsko jezero torej pravno ni niti v celoti morje niti jezero.<ref>{{cite news |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |date=2018-08-16 |newspaper=The Economist |access-date=2018-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819221847/https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |archive-date=2018-08-19 |url-status=live}}</ref> Čeprav konvencija obravnava proizvodnjo kaviarja, pridobivanje nafte in plina ter vojaško uporabo, se ne dotika okoljskih vprašanj.<ref name="Nation-20190418" /> == Opombe == {{sklici|group=Op.}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Caspian Sea|Kaspijsko jezero}} {{Wikislovar|Kaspijsko jezero}} * [http://www.netiran.com/?fn=artd(2277) Zgodovina na območju Kaspijskega jezera] {{ikona en}} * [http://www.caspianenvironment.org/ Okoljevarstveni program za območje Kaspijskega jezera] {{ikona en}} * [http://globalguerrillas.typepad.com/globalguerrillas/2004/07/long_term_gg_ta.html O nafti na tem območju] John Robb, 2004 {{ikona en}} * [http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html Spremembe v višini gladine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724171008/http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |date=2011-07-24 }} {{ikona en}} [[Kategorija:Jezera v Rusiji]] [[Kategorija:Jezera v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Jezera v Iranu]] [[Kategorija:Jezera v Turkmenistanu]] [[Kategorija:Jezera v Kazahstanu]] [[Kategorija:Jezera v Evropi]] [[Kategorija:Slana jezera]] [[Kategorija:Endoreična jezera]] [[Kategorija:Stara jezera]] {{normativna kontrola}} 60mvtfn6ktwx7cngo6cebyx8pbo0z66 6686292 6686291 2026-06-07T02:05:52Z ~2026-32552-67 260877 /* Nastanek */ 6686292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo | lake_name = Kaspijsko jezero | image_lake = Caspian Sea from orbit.jpg | caption_lake = pogled na jezero iz vesolja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|40|N|51|E|type:waterbody|display=inline,title}} | type = [[Endoreična kotlina|brezodtočno]], [[slano jezero|slano]], stalno, naravno | inflow = [[Volga]] | outflow = ''[[izhlapevanje]]'' | catchment = 3.100.000 km²<ref name="Enc_review"/> | basin_countries = Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan | length = 1.220 km<ref name="Enc_review"/> | width = 200–450 km<ref name="Enc_Casp"/> | area = 271.000 km²<ref name="Enc_review"/> | depth = 192 m<ref name="Enc_Casp"/> | max-depth = 1.025 m<ref name="Enc_review"/> | volume = 78.200 km³<ref name="Enc_review"/> | residence_time = 250 let | shore = | elevation = -28 m<ref name="Enc_review"/> | frozen = | islands = ''mnogo'', skupno pribl. 2.050 km²<ref name="Enc_Casp"/> | islands_category = Otoki Kaspijskega morja | cities = [[Baku]] (Azerbejdžan), [[Rašt]] (Iran), [[Aktau]] (Kazahstan), [[Mahačkala]] (Rusija), [[Turkmenbaši (mesto)|Turkmenbaši]] (Turkmenistan) | reference = <ref name="Enc_review">{{navedi knjigo |last1=Fairbridge |first1=Rhodes W. |last2=Bengtsson |first2=Lars |chapter=Asia, Lakes review |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=69–73}}</ref><ref name="Enc_Casp">{{navedi knjigo |last1=Bolgov |first1=Mikhail V. |chapter=Caspian Sea |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=136–141}}</ref> }} '''Kaspijsko jezero''' (včasih imenovano tudi '''Kaspijsko morje''') je veliko [[endoreična kotlina|endoreično]] vodno telo, ki leži na meji med [[Azija|Azijo]] in ruskim delom [[Evropa|Evrope]]. Je največje območje [[celina|celinskega]] vodovja na [[Zemlja|Zemlji]], s [[površina|površino]] 271.000 [[kvadratni kilometer|km<sup>2</sup>]], kar predstavlja skoraj petino vse celokupne površine jezer na Zemlji.<ref name="Enc_review"/> Različni viri ga označujejo bodisi za največje [[jezero]] na svetu, bodisi za [[morje]],<ref>{{navedi splet |title =ESA: Observing the Earth – Earth from Space: The southern Caspian Sea |publisher = [[Evropska vesoljska agencija]] |url = http://www.esa.int/esaEO/SEM5GYTLWFE_index_0.html|accessdate = 2018-08-19}}</ref> kar ima poleg povsem jezikovnih tudi pravne posledice. Zgodovinsko je zaradi svoje velikosti veljalo za morje, kar odražajo imena v [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] vseh narodov, ki živijo v okolici.<ref name="ZimnitskayavonGeldern2011">{{navedi revijo |last1=Zimnitskaya |first1=Hanna |last2=von Geldern |first2=James |title=Is the Caspian Sea a sea; and why does it matter? |journal=Journal of Eurasian Studies |volume=2 |issue=1 |year=2011 |pages=1–14 |doi=10.1016/j.euras.2010.10.009}}</ref>{{#tag:ref|Uveljavljen [[slovenščina|slovenski]] [[eksonim]] je za razliko od tega Kaspijsko ''jezero''.<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Rok |last2=Ciglič |first3=Mauro |last3=Hrvatin |first4=Drago |last4=Perko |authorlink4=Drago Perko |first5=Peter |last5=Repolusk |first6=Manca |last6=Volk |title=Slovenski eksonimi |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |year=2013 |pages=117 |isbn=978-961-254-412-6 |cobiss=264766976}}</ref>|group=Op.}} Voda je polslana, pri čemer se [[slanost]] različnih delov jezera razlikuje in ni posledica vsebnosti [[natrijev klorid|natrijevega klorida]], pač pa [[natrijev sulfat|natrijevega sulfata]] in drugih soli. Po drugi strani nima povezave s svetovnimi [[ocean]]i.<ref name="Enc_review"/> Kaspijsko jezero obkrožajo [[Rusija]], [[Azerbajdžan]], [[Iran]], [[Turkmenistan]] in [[Kazahstan]]. Razrešitev pravnega statusa otežujejo nestabilna politična situacija v celotni regiji in vprašanja gospodarskega izkoriščanja kaspijskega bazena, predvsem bogatih zalog [[nafta|nafte]] ter [[zemeljski plin|zemeljskega plina]]. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil v veljavi dogovor z [[Iran]]om, po katerem je imelo status jezera, kar je pomenilo, da je bilo celoti razdeljeno med njiju glede na dolžino obal. Po razpadu Sovjetske zveze je sledilo dvajsetletno obdobje ozemeljskih sporov za nadzor nad viri, leta 2018 pa so vse vpletene države podpisale ''Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera'', po kateri ima površina status notranjega morja, s 15 [[Morska milja|milj]] širokim pasom teritorialnih voda in dodatnih 10 milj ekskluzivne ribolovne cone, dlje od obale pa so mednarodne vode kot jih določa ''[[Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu]]''. Po drugi strani je ostala razdelitev dna odprta za dvostranske dogovore med državami, tako da pravno zdaj ni ne povsem morje, ne povsem jezero.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |date=2018-08-16 |work=The Economist |accessdate=2018-08-19}}</ref> == Nastanek == [[File:Paratethys Megalake Infographic 23X 2 EN.jpg|thumb|Ločitev Paratetiskega morja od odprtega morja je oblikovala megajezero, osnovo Kaspijskega jezera in drugih vodnih teles v bližini, kar je povzročilo omejitev oceanskih živalskih vrst, kot so kiti in plavutonožci.]] Kaspijsko jezero je v svojem južnokaspijskem bazenu, tako kot [[Črno morje]], ostanek starodavne [[Paratetida|Paratetide]]. Njegovo morsko dno je torej standardni oceanski [[bazalt]] in ne celinsko granitno telo.<ref name="Kaz’min Verzhbitskii 2011 pp. 131–140">{{cite journal | last1=Kaz’min | first1=V. G. | last2=Verzhbitskii | first2=E. V. | title=Age and origin of the South Caspian Basin | journal=Oceanology | publisher=Pleiades Publishing Ltd | volume=51 | issue=1 | year=2011 | issn=0001-4370 | doi=10.1134/s0001437011010073 | pages=131–140| bibcode=2011Ocgy...51..131K | s2cid=129203844 }}</ref> Ocenjuje se, da je staro približno 30 milijonov let,<ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/57999-caspian-sea-facts.html|title=Caspian Sea: Largest Inland Body of Water|author1=Jessie Szalay|date=24 February 2017|website=Live Science}}</ref> in je postalo celinsko v poznem [[miocen]]u, pred približno 5,5 milijona let, zaradi tektonskega dviga in padca morske gladine. Kaspijsko jezero je bilo v [[pliocen]]u sorazmerno majhno [[endoreična kotlina|endoreično]] jezero, vendar se je njegova površina v času prehoda iz pliocena v [[pleistocen]] povečala za petkrat.<ref name="VanBaak2019">{{cite journal |last1=Van Baak |first1=Christiaan G. C. |last2=Grothe |first2=Arjen |last3=Richards |first3=Keith |last4=Stoica |first4=Marius |last5=Aliyeva |first5=Elmira |last6=Davies |first6=Gareth R. |last7=Kuiper |first7=Klaudia F. |last8=Krijgsman |first8=Wout |date=March 2019 |title=Flooding of the Caspian Sea at the intensification of Northern Hemisphere Glaciations |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0921818118305319 |journal=Global and Planetary Change |volume=174 |pages=153–163 |doi=10.1016/j.gloplacha.2019.01.007 |bibcode=2019GPC...174..153V |hdl=1871.1/00574e4b-fd93-4b99-8364-ff5e466c9c2d |s2cid=134219493 |access-date=8 December 2022|hdl-access=free }}</ref> V toplih in suhih podnebnih obdobjih se je morje brez izhoda na morje skoraj izsušilo, pri čemer so se odlagali evaporitni sedimenti, kot je [[halit]], ki so bili prekriti z vetrovnimi usedlinami in so se zaprli kot evaporitni ponor, ko je hladno in vlažno podnebje ponovno napolnilo bazen. (Primerljive evaporitne plasti ležijo pod Sredozemskim morjem.) Zaradi trenutnega dotoka sladke vode na severu je voda Kaspijskega jezera v severnih delih skoraj sladka, proti jugu pa postaja bolj brakična. Najbolj slana je na iranski obali, kjer porečje prispeva le malo pretoka.<ref>{{cite web |url=http://www.caspinfo.net/content/content.asp?menu=0130000_000000 |title=Sea Facts |work=Casp Info |access-date=2017-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132449/http://www.caspinfo.net/content/content.asp?menu=0130000_000000 |archive-date=2017-02-26 |url-status=live}}</ref> Trenutno je povprečna slanost Kaspijskega jezera tretjina slanosti Zemljinih oceanov. Laguna Garabogazköl, ki se je izsušila, ko je bil v 1980-ih blokiran pretok vode iz glavnega dela Kaspijskega jezera, a je bila od takrat obnovljena, rutinsko presega oceansko slanost za faktor 10.<ref name="web1">{{cite web |url=http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-Background.htm |title=Caspian Sea – Background |year=2009 |publisher=Caspian Environment Programme|url-status=usurped|archive-url=https://archive.today/20130703213331/http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-Background.htm |archive-date=3 July 2013 |access-date=11 September 2012}}</ref> == Geografija == Kaspijsko jezero je podolgovate oblike, razpotegnjeno približno v smeri sever–jug v dolžini 1200 km, povprečna širina pa je približno 320 km. S površino 0,4 milijona km<sup>2</sup> predstavlja skoraj petino vse površine zaprtih vodnih teles na Zemlji. Vsebuje približno 50 [[otok]]ov s skupno površino nekaj več kot 2000 km<sup>2</sup>. Večina je majhnih, največji med njimi je [[Čečen (otok)|Čečen]] (122 km<sup>2</sup>).<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Caspian-Sea |title=Caspian Sea |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2018-09-21}}</ref> [[Geomorfologija|Morfološko]] ga običajno delimo na tri dele: * Severni del je najplitvejši in geološko najstarejši, del tektonske depresije v t. i. Ruski platformi iz [[predkambrij]]a, ki so jo preoblikovale reke s svojimi nanosi. Obalo tvorijo [[Rečna delta|delte]] glavnih pritokov, ki tvorijo obsežna [[mokrišče|mokrišča]], sledi nekdanjih delt pa so vidne tudi po dnu. Povprečna globina je le 4,4 m.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> * Srednji del ima povprečno globino 192 m in je najožji. Dno na tem delu tvori zapleten stik tektonskih plošč. Zahodne obale so višje, tu se izlivajo dodatni pritoki, kot sta [[Terek (reka)|Terek]] in [[Samur (reka)|Samur]]. Na vzhodu so obale bistveno nižje in razčlenjene z dolgimi polotoki, tu se nahaja [[laguna]] Kara Bogaz, ki je največji zaliv Kaspijskega morja.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> * Južni del je najgloblji (povprečna globina 344 m, največja globina 1025 m) in prav tako močno razčlenjen, posledica procesov gubanja, ki so ustvarili [[Kavkaz]] na zahodu in so predvsem na meji med srednjim ter južnim delom še vedno aktivni. Dno predstavlja več kilometrov debela plast [[Sedimentne kamnine|sedimentov]], ki prekrivajo starodavne kamnine nekdanje [[Oceanska skorja|oceanske skorje]]. Ob celotni zahodni in južni obali se razteza iransko gorovje [[Elburs (gorovje)|Elburs]], vzhodna obala pa je spet nizka.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/> Glavna pritoka jezera sta [[Volga]] (približno 80 % pritoka) in reka [[Ural (reka)|Ural]] ter [[Emba]] v Rusiji oz. Kazahstanu, reka [[Kura (reka)|Kura]] v Azerbajdžanu, poleg njih pa še okoli 130 manjših rek, ki zbirajo vode iz povodja s približno desetkratno površino jezera.<ref name="Enc_Casp"/> Kaspijsko jezero nima naravnih odtokov. Tako deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera redno niha, včasih v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino. V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, potem pa se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre. Na spremembo gladine vpliva predvsem količina [[padavine|padavin]] v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane s kroženjem [[Zalivski tok|Atlanskega toka]], zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb. === Hidrologija === Kaspijsko jezero ima značilnosti, skupne tako morjem kot jezerom. Pogosto je navedeno kot največje jezero na svetu, čeprav ni sladkovodno: slanost 1,2 % ga uvršča med brakične vodne telesca. Vsebuje približno 3,5-krat več vode po prostornini kot vseh pet [[Velika jezera|Velikih jezer]] Severne Amerike skupaj. Reki [[Volga]] (približno 80 % dotoka) in [[Ural (reka)|Ural]] se izlivata v Kaspijsko jezero, vendar nima naravnega odtoka, razen izhlapevanja. Kaspijski ekosistem je torej zaprt bazen z lastno zgodovino morske gladine, ki je neodvisna od evstatične gladine svetovnih oceanov. Gladina Kaspijskega jezera se je skozi stoletja večkrat zniževala in zviševala, pogosto hitro. Nekateri ruski zgodovinarji, kot je Lev Gumiljov, trdijo, da je dvig Kaspijskega jezera v 10. stoletju povzročil poplave obalnih mest Hazarije, zaradi česar so [[Hazari]] zaradi poplav izgubili približno dve tretjini svojega ozemlja.<ref>{{Cite journal |last=Gumilev |first=Lev Nikolayevich |date=1967 |title=New Data on the History of the Khazars |url=https://real-j.mtak.hu/188/1/ACTAARCHEOLOGICA_19.pdf |journal=Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae |volume= |page=80 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181102224342/http://real-j.mtak.hu/188/1/ACTAARCHEOLOGICA_19.pdf |archive-date=2 November 2018}}</ref> Skozi stoletja se je gladina Kaspijskega jezera spreminjala sinhrono z ocenjenim pretokom Volge, ki je posledično odvisen od količine padavin v njenem obsežnem porečju. Padavine so povezane z nihanji v količini severnoatlantskih depresij, ki segajo v notranjost, nanje pa vplivajo cikli severnoatlantskega nihanja. Tako je gladina Kaspijskega jezera povezana z atmosferskimi razmerami v severnem Atlantiku, tisoče kilometrov severozahodno.<ref>{{Cite web |title=Temperature and precipitation in the Caspian Sea Region {{!}} GRID-Arendal |url=https://www.grida.no/resources/5762 |access-date=2021-07-05 |website=www.grida.no |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526160858/https://www.grida.no/resources/5762 |url-status=live }}</ref> Zadnji kratkoročni cikel morske gladine se je začel s padcem morske gladine za 3 m od leta 1929 do 1977, ki mu je sledil dvig za 3 m od leta 1977 do 1995. Od takrat so se zgodila manjša nihanja.<ref>{{cite web |url=http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724171008/http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |archive-date=2011-07-24 |title=Welcome to the Caspian Sea Level Project Site |publisher=Caspage.citg.tudelft.nl |access-date=2010-05-17}}</ref> Trenutna napoved je, da bodo podnebne spremembe do leta 2100 povzročile padec gladine vode za do 21 m.<ref name=":0" /> === Degradacija okolja === [[File:Area reductions arising from sea level decline scenarios for ecologically important areas in the Caspian Sea.png|thumb|Zmanjšanje površine zaradi scenarijev padca morske gladine za ekološko pomembna območja v Kaspijskem morju]] Reka Volga, najdaljša reka v Evropi, odmaka 20 % evropskega kopnega in je vir 80 % dotoka v Kaspijsko jezero. Močna gradnja v njenem spodnjem toku je povzročila številne nenadzorovane izpuste kemičnih in bioloških onesnaževal. Program ZN za okolje opozarja, da Kaspijsko jezero »trpi zaradi ogromnega bremena onesnaževanja zaradi pridobivanja in rafiniranja nafte, naftnih polj na morju, radioaktivnih odpadkov iz jedrskih elektrarn in ogromnih količin neobdelanih odplak in industrijskih odpadkov, ki jih vnaša predvsem reka Volga«.<ref name="Nation-20190418">{{cite news |title=Caviar pool drains dry as Caspian Sea slides towards catastrophe |url=https://www.nationthailand.com/detail/opinion/30367864 |access-date=2019-04-18 |work=The Nation |agency=Agence France-Presse |date=2019-04-18 |location=Bangkok |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417191035/http://www.nationmultimedia.com/detail/opinion/30367864 |archive-date=2019-04-17 |url-status=live}}</ref> Obseg pridobivanja in transporta fosilnih goriv v Kaspijskem jezeru prav tako predstavlja tveganje za okolje. Otok Vulf pri [[Baku]]ju je na primer utrpel ekološko škodo zaradi petrokemične industrije; to je znatno zmanjšalo število vrst morskih ptic na tem območju. Obstoječi in načrtovani naftovodi in plinovodi pod morjem še dodatno povečujejo potencialno grožnjo za okolje.<ref>{{cite web |url=http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-EnvironmentalIssues.htm |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20100413172855/http://www.caspianenvironment.org/newsite/Caspian-EnvironmentalIssues.htm |url-status=usurped |archive-date=13 April 2010 |title=Caspian Environment Programme |publisher=caspianenvironment.org |access-date=30 October 2012}}</ref> Visoka koncentracija [[Blatni vulkan|blatnih vulkanov]] pod Kaspijskim morjem naj bi bila vzrok za požar, ki je izbruhnil 75 kilometrov od Bakuja 5. julija 2021. Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR je sporočila, da predhodne informacije kažejo, da je šlo za blatni vulkan, ki je bruhal tako blato kot vnetljiv plin.<ref>{{Cite news |title=Azerbaijan Investigates Large Fire In Caspian Sea |url=https://www.rferl.org/a/azerbaijan-caspian-fire-explosion/31341309.html |access-date=2021-07-05 |newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=5 July 2021 |language=en |archive-date=2021-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210705065617/https://www.rferl.org/a/azerbaijan-caspian-fire-explosion/31341309.html |url-status=live }}</ref> Izračunano je, da se bo v 21. stoletju gladina Kaspijskega jezera zaradi pospešenega izhlapevanja zaradi globalnega segrevanja in procesa dezertifikacije zmanjšala za 9–18 m, kar bo povzročilo ekocid.<ref name="Dumont1995">{{Cite journal |last=Dumont |first=Henri |date=October 1995 |title=Ecocide in the Caspian Sea |url=https://www.nature.com/articles/377673a0 |journal=Nature |language=en |volume=377 |issue=6551 |pages=673–674 |doi=10.1038/377673a0 |bibcode=1995Natur.377..673D |s2cid=4363852 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref><ref name="TheConversation20201223">{{Cite web |last1=Wesselingh |first1=Frank |last2=Lattuada |first2=Matteo |date=2020-12-23 |title=The Caspian Sea is set to fall by 9 metres or more this century – an ecocide is imminent |url=http://theconversation.com/the-caspian-sea-is-set-to-fall-by-9-metres-or-more-this-century-an-ecocide-is-imminent-152229 |access-date=2023-06-29 |website=The Conversation |language=en-US}}</ref><ref name="PrangeWilkeWesselingh2020">{{cite journal |language=en |title=The other side of sea level change |year=2020 |doi=10.1038/s43247-020-00075-6 |last1=Prange |first1=Matthias |last2=Wilke |first2=Thomas |last3=Wesselingh |first3=Frank P. |journal=Communications Earth & Environment |volume=1 |issue=1 |page=69 |bibcode=2020ComEE...1...69P |s2cid=229357523 |doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |date=2020-12-25 |title=Scientists Sound the Alarm Over Fast-Shrinking Caspian Sea |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/12/25/scientists-sound-the-alarm-over-fast-shrinking-caspian-sea-a72484 |access-date=2023-06-29 |website=The Moscow Times |language=en}}</ref> V scenarijih srednjih do visokih emisij bi lahko upad proti zgornji meji, za 18 m, pomenil, da se bo površina do 143.000 km<sup>2</sup> spremenila v kopno, kar je 37-odstotno zmanjšanje trenutne vodne površine.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Court |first1=Rebecca |last2=Lattuada |first2=Matteo |last3=Shumeyko |first3=Nataliya |last4=Baimukanov |first4=Mirgaliy |last5=Eybatov |first5=Tariyel |last6=Kaidarova |first6=Altynay |last7=Mamedov |first7=Elchin V. |last8=Rustamov |first8=Eldar |last9=Tasmagambetova |first9=Aselle |last10=Prange |first10=Matthias |last11=Wilke |first11=Thomas |last12=Hassall |first12=Christopher |last13=Goodman |first13=Simon J. |date=2025-04-10 |title=Rapid decline of Caspian Sea level threatens ecosystem integrity, biodiversity protection, and human infrastructure |journal=Communications Earth & Environment |language=en |volume=6 |issue=1 |pages=261 |doi=10.1038/s43247-025-02212-5 |bibcode=2025ComEE...6..261C |issn=2662-4435|doi-access=free }}</ref> V takšnem scenariju bi vsa ekološko pomembna območja Kaspijskega morja doživela veliko znižanje morske gladine.<ref name=":0" /> Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je 23. oktobra 2021 podpisal ''Protokol o zaščiti Kaspijskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem'', da bi zagotovil boljšo zaščito biotske raznovrstnosti Kaspijskega jezera.<ref>{{Cite web |last=Satubaldina |first=Assel |date=2021-11-03 |title=President Tokayev Pledges to Better Protect Caspian Sea Biodiversity by Signing Caspian Sea Protection Protocol |url=https://astanatimes.com/2021/11/president-tokayev-pledges-to-better-protect-caspian-sea-biodiversity-by-signing-caspian-sea-protection-protocol/ |access-date=2021-11-03 |website=The Astana Times |language=en |archive-date=2021-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103123928/https://astanatimes.com/2021/11/president-tokayev-pledges-to-better-protect-caspian-sea-biodiversity-by-signing-caspian-sea-protection-protocol/ |url-status=live }}</ref> Julija 2025 je Kaspijsko jezero doseglo najnižjo zabeleženo gladino, saj je padlo na manj kot 29 m pod morsko gladino.<ref>{{Cite web |date=2025-07-23 |title=The Caspian Sea Hits Historic Low - The Times Of Central Asia |url=https://timesca.com/the-caspian-sea-hits-historic-low/ |access-date=2025-07-28 |language=en-US}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == === Rastlinstvo === [[File:Ghaleye Rud Khan (40) 4.jpg|thumb|Iranski severni hirkanski mešani gozdovi v Kaspijskem jezeru se ohranjajo z vlago, ki jo iz Kaspijskega jezera zajame gorovje [[Elburs (gorovje)|Elbrus]]]] Naraščajoča gladina Kaspijskega jezera med letoma 1995 in 1996 je zmanjšala število habitatov za redke vrste vodnega rastlinja. To je posledica splošnega pomanjkanja semenskega materiala v novo nastalih obalnih lagunah in vodnih telesih.ref>{{Cite web |title=Caspian Sea Biodiversity Project - Biodiversity Report |url=https://www.zin.ru/projects/caspdiv/biodiversity_report.html |access-date=2021-07-05 |website=www.zin.ru |archive-date=2021-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210116045240/http://zin.ru/projects/CaspDiv/biodiversity_report.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |last1=Grillo |first1=Oscar |url=https://books.google.com/books?id=-XSfDwAAQBAJ&q=lack+of+seeding+material+in+newly+formed+coastal+lagoons+and+water+bodies+reducing+habitat+caspian+sea&pg=PA174 |title=Ecosystems Biodiversity |last2=Venora |first2=Gianfranco |date=2011-12-16 |publisher=BoD – Books on Demand |isbn=978-953-307-417-7 |language=en |access-date=2021-07-24 |archive-date=2022-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018022526/https://books.google.com/books?id=-XSfDwAAQBAJ&q=lack+of+seeding+material+in+newly+formed+coastal+lagoons+and+water+bodies+reducing+habitat+caspian+sea&pg=PA174 |url-status=live }}</ref> Številne redke in endemične rastlinske vrste v Rusiji so povezane s plimskimi območji delte Volge in obvodnimi gozdovi delte reke Samur. Obala je tudi edinstveno zatočišče za rastline, prilagojene rahlemu pesku srednjeazijskih puščav. Glavni omejevalni dejavniki za uspešno uveljavitev rastlinskih vrst so hidrološko neravnovesje v okoliških deltah, onesnaževanje vode in različne melioracijske dejavnosti. Sprememba gladine vode v Kaspijskem jezeru je posreden razlog, da se rastline morda ne ustalijo. To vpliva na vodne rastline delte Volge, kot sta ''Aldrovanda vesiculosa'' in avtohtoni ''Nelumbo caspica''. V delti reke Samur najdemo več kot tisoč rastlinskih vrst, vključno z edinstvenim zmernim listnatim gozdom in tropskimi lianami, ki izvirajo iz terciarnega obdobja.ref>{{Cite web|title=Western Asia: Along the coast of the Caspian Sea in Russia, Kazakhstan, Turkmenistan, and Iran {{!}} Ecoregions {{!}} WWF|url=https://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1308|access-date=2021-07-05|website=World Wildlife Fund|language=en|archive-date=2013-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130501055700/https://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1308|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Samursky Forest |url=https://geomerid.com/en/place/samursky-forest-dagestan/overview/ |publisher=Geomerid |access-date=10 November 2025}}</ref> Leta 2018 je bil ustanovljen [[narodni park Samursky]], ki varuje velik del delte reke Samur. Od leta 2019 je UNESCO bujne [[Kaspijski hirkanski mešani gozdovi|hirkanske gozdove Mazandarana]] v [[Iran]]u uvrstil na seznam svetovne dediščine v kategoriji (ix).<ref>{{cite web |title=Hyrcanian Forests |website=UNESCO World Heritage Centre |date=July 1, 2022 |url=https://whc.unesco.org/en/list/1584/ |access-date=July 21, 2022 |archive-date=July 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712015840/https://whc.unesco.org/en/list/1584/ |url-status=live }}</ref> === Živalstvo === [[File:Benthophilus granulosus.jpg|thumb|left|Večina paglavcev (''Benthophilus'') je le v Kaspijskem bazenu.<ref name=Naseka2009/>]] Kaspijska želva (''Mauremys caspica''), čeprav jo najdemo v sosednjih območjih, je povsem sladkovodna vrsta. [[Potujoča trikotničarka]] je školjka avtohtona v Kaspijskem jezeru in Črnem morju, vendar je po vnosu postala invazivna vrsta drugje. Območje je dalo ime več vrstam, vključno s kaspijskim galebom (''Larus cachinnans'') in kaspijsko čigro (''Hydroprogne caspia''). [[Kaspijski tjulenj]] (''Pusa caspica'') je edini vodni sesalec, endemičen za Kaspijsko jezero, in je ena redkih vrst tjulnjev, ki živijo v celinskih vodah, vendar se zaradi hidrološkega okolja morja razlikuje od tistih, ki naseljujejo sladke vode. Pred stoletjem je bilo v Kaspijskem jezeru več kot milijon tjulnjev. Danes jih je ostalo manj kot 10 %.<ref name="Nation-20190418" /> Arheološke študije [[Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana|skalne umetnosti v Gobustanu]] so odkrile morebitne oceanske vrste, vključno s [[kiti]], od vosatih kitov do delfinov,<ref name=Gallagher2 /><ref>{{Cite journal |last=Фараджева |first=Малахат |date=2015 |title=Культурно-исторический контекст археологического комплекса Гобустан |url=https://www.academia.edu/25303267 |journal=Российская Археология |issue=4 |pages=50–63 |via=Acedemia.edu |access-date=2019-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190221111930/https://www.academia.edu/25303267/%D0%9A%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%BE-%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%81%D1%82_%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%BF%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%B0_%D0%93%D0%BE%D0%B1%D1%83%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD |archive-date=2019-02-21 |url-status=live}}</ref> in [[njorke|njork]], najverjetneje debelokljuna lumna,<ref name=Gallagher2 /><ref name=GH /> čeprav skalna umetnost na gori Kichikdash, za katero se domneva, da prikazuje kljunastega kita ali delfina,<ref name=Gallagher2 /><ref name=GH>{{cite web |publisher=The Smithsonian Institution |title=Gobustan Petroglyphs – Subject Matter |url=http://gobustan.si.edu/subject_matter |access-date=2015-01-19 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150428044339/http://gobustan.si.edu/subject_matter |archive-date=2015-04-28}}</ref> morda zaradi svoje velikosti (dolžine 430 cm) predstavlja znano belugo. Ti [[petroglif]]i lahko nakazujejo morebitno prisotnost oceanske favne v Kaspijskem jezeru, verjetno do [[kvartar]]ja ali celo zadnje ledeniške dobe oziroma antike zaradi zgodovinskega morskega dotoka med sedanjim Kaspijskim jezerom in bodisi [[Arktični ocean|Arktičnim oceanom]] bodisi [[Severno morje|Severnim morjem]] bodisi Črnim morjem. To podpira obstoj sedanjih endemičnih oceanskih vrst, kot so ''Cerastoderma glaucum'', za katere je bilo genetsko ugotovljeno, da izvirajo iz območij Kaspijskega in Črnega morja.<ref name=Gallagher2>{{cite web |last=Gallagher |first=Ronnie |year=2011 |url=https://www.academia.edu/45573774 |title=The Ice Age Rise and Fall of the Ponto Caspian: Ancient Mariners and the Asiatic Mediterranean |website= Stratigraphy and Sedimentology of Oil-gas Basins (pp. 48-68) on Academia.edu |access-date=2024-02-15}}</ref><ref>{{cite web |publisher=The Smithsonian Institution |title=Gobustan Petroglyphs – Methods & Chronology |url=http://gobustan.si.edu/dating_methods_chronology |access-date=2015-01-19 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150428044511/http://gobustan.si.edu/dating_methods_chronology |archive-date=2015-04-28}}</ref> V morskem bazenu (vključno s pripadajočimi vodami, kot so reke) živi 160 avtohtonih vrst in podvrst rib v več kot 60 rodovih.<ref name=Naseka2009>Naseka, A.M. and Bogutskaya, N.G. (2009). "Fishes of the Caspian Sea: zoogeography and updated check-list". ''Zoosystematica Rossica'' 18(2): 295–317.</ref> Približno 62 % vrst in podvrst je endemičnih, prav tako 4–6 rodov (odvisno od taksonomske obravnave). V samem jezeru živi 115 avtohtonih vrst, vključno s 73 endemičnimi vrstami (63,5 %). Med več kot 50 rodovi v samem jezeru so 3–4 endemični: ''Anatirostrum'', ''Caspiomyzon'', ''Chasar'' (pogosto vključeni v ''Ponticola'') in ''Hyrcanogobius''. Daleč najštevilčnejše družine v samem jezeru so [[glavoči]] (35 vrst in podvrst), [[pravi krapovci]] (32) in sardele (22). Dva posebej bogata rodova sta ''Alosa'' z 18 endemičnimi vrstami/podvrstami in ''Benthophilus'' s 16 endemičnimi vrstami. Drugi primeri endemitov so štiri vrste ''Clupeonella'', ''Gobio volgensis'', dve vrsti ''Rutilus'', tri vrste ''Sabanejewia'', ''Stenodus leucichthys'', dve vrsti ''Salmo'', dve vrsti ''Mesogobius'' in tri vrste ''Neogobius''. Večina neendemičnih avtohtonih vrst si deli s porečjem Črnega morja ali pa so razširjene palearktične vrste, kot so [[navadni koreselj]], [[srebrni koreselj]], [[krap]], [[ploščič]], [[zelenika]], bolen (''Leuciscus aspius''), ''Blicca'', ''Leucaspius'', [[klenič]], [[rdečeoka]], [[rdečeperka]], [[klen]], ''Pelecus'', [[linj]], [[činklja]], [[som]], [[evropska ščuka]], menek (''Lota lota''), navadni ostriž (''Perca fluviatilis'') in [[smuč]]. Iz Kaspijskega jezera je bilo zabeleženih skoraj 30 neavtohtonih, vnesenih vrst rib, vendar se jih je le nekaj ustalilo.<ref name=Naseka2009/> Šest vrst [[jesetri|jesetrov]], ruski (''Huso gueldenstaedtii''), [[gladki jeseter]], ''Huso persicus'', [[kečiga]], ''Huso stellatus'' in [[beluga]] (''Huso huso''), je avtohtonih v Kaspijskem jezeru.<ref name=Naseka2009/> Zadnja od teh je verjetno največja sladkovodna riba na svetu. Jeseter daje ikre (jajčeca), ki se predelujejo v [[kaviar]]. [[Prelov]] je izčrpal številna zgodovinska ribolovna območja.<ref>C. Michael Hogan. "Overfishing". ''Encyclopedia of Earth''. eds. Sidney Draggan and Cutler Cleveland. National Council for Science and the Environment, Washington DC</ref> V zadnjih letih je prelov ogrozil populacijo jesetrov do te mere, da okoljevarstveniki zagovarjajo popolno prepoved ribolova jesetrov, dokler se populacija ne obnovi. Visoka cena jesetrovega kaviarja – več kot 1500 azerbajdžanskih manatov<ref name="Nation-20190418" /> (880 ameriških dolarjev od aprila 2019) na kilogram – ribičem omogoča podkupnine, s katerimi oblasti gledajo stran, zaradi česar so predpisi na mnogih lokacijah neučinkoviti.<ref name="autogenerated1">{{cite web |url=http://www.iran-daily.com/1385/2757/html/focus.htm |title=Fishing Prospects |access-date=2012-05-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905160627/http://www.iran-daily.com/1385/2757/html/focus.htm |archive-date=2008-09-05 |work=Iran Daily |date=2007-01-14}}</ref> Lov kaviarja še dodatno ogroža ribje staleže, saj je usmerjen na reproduktivne samice. [[File:Extantigerturanianwksciam97.jpg|thumb|Ilustracija dveh kaspijskih tigrov, ki sta v regiji izumrla od 1970-ih]] Med plazilci, ki so avtohtoni v regiji, sta želva ''Testudo graeca buxtoni'' in ruska želva (''estudo horsfieldii''). *Azijski gepard se je nekoč pojavljal v Zakavkazju in Srednji Aziji, danes pa je omejen na Iran.<ref name=Geptner1972>{{cite book |author=Heptner, V.G. |author2=Sludskij, A.A. |orig-year=1972 |year=1992 |title=Mlekopitajuščie Sovetskogo Soiuza. Moskva: Vysšaia Škola |trans-title=Mammals of the Soviet Union. Volume II, Part 2. Carnivora (Hyaenas and Cats) |publisher=Smithsonian Institution and the National Science Foundation |location=Washington DC |url=https://archive.org/stream/mammalsofsov221992gept#page/83/mode/2up |pages=1–732 |access-date=2017-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171020124842/https://archive.org/stream/mammalsofsov221992gept#page/83/mode/2up |archive-date=2017-10-20 |url-status=live}}</ref><ref name=Humphreys1999>Humphreys, P., Kahrom, E. (1999). [https://books.google.com/books?id=esV0hccod0kC&pg=PA77 Lion and Gazelle: The Mammals and Birds of Iran] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160430220559/https://books.google.com/books?id=esV0hccod0kC&lpg=PP1&pg=PA77 |date=2016-04-30 }}. Images Publishing, Avon.</ref> *Azijski lev se je nekoč pojavljal v Zakavkazju, Iranu in morda v južnem delu Turkestana. *Kaspijski tiger se je nekoč pojavljal v severnem Iranu, na Kavkazu in v Srednji Aziji. *Ogroženi perzijski leopard se pojavlja v Iranu, na Kavkazu in v Srednji Aziji. == Mesta v bližini == Večja [[mesto|mesta]] na bregu oz. v bližini Kaspijskega jezera: * [[Astrahan]], [[Rusija]] * [[Baku]], [[Azerbajdžan]] * [[Astara]], [[Iran]] * [[Derbent]], Rusija * [[Anzali]], Iran * [[Turkmenbaši (mesto)|Turkmenbaši]] (nekdanji Krasnovodsk), [[Turkmenistan]] * [[Kalous]], Iran * [[Atirau]], [[Kazahstan]] (nekdanji Gurijev) * [[Aktau]], Kazahstan (nekdanji Ševčenko) [[Slika:View_of_Baku,_2004_(2).jpg|thumb|245px|right|Kaspijsko jezero iz [[Baku]]ja, [[Azerbajdžan]]]] [[Slika:Stenka Razin by Vasily Surikov 1906.jpg|thumb|245px|right|[[Stenjka Razin]] Kaspijsko jezero ([[Vasilij Surikov]])]] == Obala == Pet držav se nahaja vzdolž približno 4800 km kaspijske obale. Dolžina obale teh držav:<ref>{{Cite web |url=https://gsaz.az/en/articles/view/105/Characteristics-of-Caspian-Sea |title=Characteristics of Caspian Sea |access-date=2020-03-20 |archive-date=2020-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201018190201/https://gsaz.az/en/articles/view/105/Characteristics-of-Caspian-Sea |url-status=live}}</ref> *Kazahstan – 1422 km *Turkmenistan – 1035 km *Iran – 728 km *Azerbajdžan – 813 km *Rusija – 747 km == Zgodovina == === Zgodnja naselbina v bližini === Najstarejši ostanki [[Človečnjaki|hominidov]], najdeni okoli Kaspijskega jezera, izvirajo iz Dmanisija, stare približno 1,8 milijona let, in so vsebovali številne skeletne ostanke ''[[Homo erectus]]a'' ali ''Homo ergasterja''. Kasnejši dokazi o človeški poselitvi regije izvirajo iz številnih jam v [[Gruzija|Gruziji]] in [[Azerbajdžan]]u, kot sta jami Kudaro in Azykh. Obstajajo dokazi o človeški poselitvi v spodnjem paleolitiku južno od Kaspijskega jezera od zahodnega Alburza. To sta najdišči Ganj Par in Darband. Ostanki [[neandertalcec|neandertalcev]] so bili odkriti tudi v jami v Gruziji. Odkritja v jami Hotu in sosednji jami Kamarband blizu mesta Behšahr v Mazandaranu južno od Kaspijskega jezera v Iranu kažejo na človeško naseljevanje območja že pred 11.000 leti.<ref>[http://www.iranair.com/site/779/default.aspx "Major Monuments"]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110514134103/http://www.iranair.com/site/779/default.aspx |date=May 14, 2011 }}. Iran Air. Retrieved 20 May 2012.</ref><ref>{{cite web |url=http://www.iran-daily.com/1385/2717/html/focus.htm |title=Safeguarding Caspian Interests |access-date=2016-02-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090603170833/http://www.iran-daily.com/1385/2717/html/focus.htm |archive-date=2009-06-03 |website=Iran Daily |date=2006-11-26}}</ref> Stari Grki so se osredotočili na civilizacijo na južni obali – imenujejo jo [[Hirkanija|(H)yr(c/k)ansko]] morje ({{langx|grc|Υρκανία θάλαττα}},<ref>{{Cite web |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:2.5.14 |author=Strabon |title=Geography |at=§ 2.5.14 |access-date=2019-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190413132509/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text%3Fdoc%3Durn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:2.5.14 |archive-date=2019-04-13 |url-status=live}}</ref> viri pa navajajo, da se je slednja beseda takrat razvila v današnjo ''Telesa'': pozno {{langx|grc|θάλασσα}}).<ref>{{Cite web |url=http://www.documentacatholicaomnia.eu/30_20_0500-0600-_Cosmas_Indicopleustis.html |title=Cosmas Indicopleustes, Christian Topography, §132 |access-date=2019-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170422034610/http://www.documentacatholicaomnia.eu/30_20_0500-0600-_Cosmas_Indicopleustis.html |archive-date=2017-04-22 |url-status=live}}</ref> Hafiz-i Abru, geograf iz 14. stoletja [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], je zapisal, da je uničenje jezu na reki [[Amu Darja|Oxus]] in namakalnih naprav preusmerilo rečni tok proti Kaspijskemu jezeru, zaradi česar je Aralsko jezero skoraj izginilo.<ref name="Water on Sand Environmental Histories of the Middle East and North Africa; Alan Mikhail">{{cite book |author1=Alan Mikhail |title=Water on Sand Environmental Histories of the Middle East and North Africa |date=2013 |publisher=Oxford University Press USA |isbn=9780199768660 |page=152 |url=https://books.google.com/books?id=dUTi38KaMsgC |access-date=2 December 2023 |language=en |format=paperback |chapter=6 |quote=... Sea but identified an old bed that led to the Caspian. Writing in the fifteenth century, following the destruction of dams and irrigation works on the Oxus that diverted the river's flow toward the Caspian Sea, the Timurid geographer ...}}</ref><ref name="Silk Road">{{cite book |last=Sala |first=Renato |editor-last1=Yang |editor-first1=Lian Emlyn |editor-last2=Bork |editor-first2=Hans-Rudolf |editor-last3=Fang |editor-first3=Xuiqi |editor-last4=Mishke |editor-first4=Steffen |author-link= |date=28 February 2019 |title=Socio-Environmental Dynamics along the Historical Silk Road |chapter=Quantitative Evaluation of the Impact on Aral Sea Levels by Anthropogenic Water Withdrawal and Syr Darya Course Diversion During the Medieval Period (1.0–0.8 ka BP) |chapter-url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-00728-7_5 |location= |publisher=Springer, Cham |pages=95–121 |doi=10.1007/978-3-030-00728-7_5 |isbn=978-3-030-00727-0 |s2cid=134377831 }}</ref> Zgodovinska mesta in pokrajine v okolici jezera: * [[Hirkanija]], Perzija (Iran) * [[Tamiše]], Perzija * [[Itil]], Hazarija * [[Hazaran]] == Promet == Na jezeru deluje mnogo [[trajekt]]nih povezav, med njimi: * povezava med Turkmenbašijem in Bakujem == Fosilna goriva == Območje je bogato s fosilnimi gorivi. V regiji so že v 10. stoletju kopali naftne vrtine, da bi dosegli [[nafta|nafto]] »za uporabo v vsakdanjem življenju, tako za medicinske namene kot za ogrevanje in razsvetljavo v domovih«.<ref name=SOCAR1>[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_socarkhoshbakht.html "The Development of the Oil and Gas Industry in Azerbaijan] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929103109/http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_socarkhoshbakht.html |date=2007-09-29 }}". SOCAR</ref> Do 16. stoletja so se Evropejci zavedali bogatih lokalnih nahajališč nafte in plina. Angleška trgovca Thomas Bannister in Jeffrey Duckett sta območje okoli Bakuja opisala kot »nenavadno stvar, saj iz zemlje izvira čudovita količina nafte, ki služi vsej državi za kurjenje v njihovih hišah. Ta nafta je črna in se imenuje ''nefte''. V bližini mesta [[Baku]] je tudi druga vrsta nafte, ki je bela in zelo dragocena [tj. nafta]«.<ref name=SOCAR2>[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_adams.html "Back to the Future: Britain, Baku Oil and the Cycle of History] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929120716/http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_adams.html |date=2007-09-29 }}". SOCAR</ref> Danes je naftnih in plinskih ploščadi v izobilju vzdolž jezerskih obal.<ref>{{cite web |title=Caspian Sea Map, Caspian Sea Location Facts History, Major Bodies of Water |website=World Atlas |date=September 29, 2015 |url=https://www.worldatlas.com/aatlas/infopage/caspiansea.htm |access-date=December 19, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171222063412/https://www.worldatlas.com/aatlas/infopage/caspiansea.htm |archive-date=December 22, 2017 |url-status=live}}</ref> == Konvencija o pravnem statusu Kaspijskega jezera == Pet obalnih držav gradi soglasje o pravno zavezujočem upravljanju Kaspijskega jezera prek posebnih delovnih skupin Konvencije o pravnem statusu Kaspijskega jezera.<ref name="convlegalstatus">{{cite news |title=Are the Littoral States Close to Signing an Agreement on the Legal Status of the Caspian Sea? |newspaper=Jamestown |url=https://jamestown.org/program/littoral-states-close-signing-agreement-legal-status-caspian-sea/ |publisher=The Jamestown Foundation |access-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713174019/https://jamestown.org/program/littoral-states-close-signing-agreement-legal-status-caspian-sea/ |archive-date=2018-07-13 |url-status=live}}</ref> Pred vrhom o Kaspijskem jezeru je maja 2018 v [[Astana|Astani]] potekala 51. posebna delovna skupina, ki je dosegla soglasje o več sporazumih: sporazumih o sodelovanju na področju prometa; trgovinskem in gospodarskem sodelovanju; preprečevanju incidentov na morju; boju proti terorizmu; boju proti organiziranemu kriminalu; in sodelovanju na področju varnosti meja.<ref name="51agreement">{{cite web |title=The working group agreed on the provisional agenda of the Caspian summit and the draft of final document |url=http://caspianbarrel.org/en/2018/05/the-working-group-agreed-on-the-provisional-agenda-of-the-caspian-summit-and-the-draft-of-final-document/ |website=caspianbarrel.org |date=30 May 2018 |access-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713230521/http://caspianbarrel.org/en/2018/05/the-working-group-agreed-on-the-provisional-agenda-of-the-caspian-summit-and-the-draft-of-final-document/ |archive-date=2018-07-13 |url-status=live}}</ref> Konvencija vsaki sosednji državi podeljuje jurisdikcijo nad 24 km teritorialnih voda, poleg tega pa še dodatnih 16 km izključnih ribolovnih pravic na površini, preostanek pa so mednarodne vode. Jezersko dno pa ostaja nedoločeno in je predmet dvostranskih sporazumov med državami. Kaspijsko jezero torej pravno ni niti v celoti morje niti jezero.<ref>{{cite news |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |date=2018-08-16 |newspaper=The Economist |access-date=2018-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819221847/https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |archive-date=2018-08-19 |url-status=live}}</ref> Čeprav konvencija obravnava proizvodnjo kaviarja, pridobivanje nafte in plina ter vojaško uporabo, se ne dotika okoljskih vprašanj.<ref name="Nation-20190418" /> == Opombe == {{sklici|group=Op.}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Caspian Sea|Kaspijsko jezero}} {{Wikislovar|Kaspijsko jezero}} * [http://www.netiran.com/?fn=artd(2277) Zgodovina na območju Kaspijskega jezera] {{ikona en}} * [http://www.caspianenvironment.org/ Okoljevarstveni program za območje Kaspijskega jezera] {{ikona en}} * [http://globalguerrillas.typepad.com/globalguerrillas/2004/07/long_term_gg_ta.html O nafti na tem območju] John Robb, 2004 {{ikona en}} * [http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html Spremembe v višini gladine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724171008/http://www.caspage.citg.tudelft.nl/project.html |date=2011-07-24 }} {{ikona en}} [[Kategorija:Jezera v Rusiji]] [[Kategorija:Jezera v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Jezera v Iranu]] [[Kategorija:Jezera v Turkmenistanu]] [[Kategorija:Jezera v Kazahstanu]] [[Kategorija:Jezera v Evropi]] [[Kategorija:Slana jezera]] [[Kategorija:Endoreična jezera]] [[Kategorija:Stara jezera]] {{normativna kontrola}} 7bmsm9bt37g42wvexe278teun3w2ryf Grafenauer 0 40987 6686092 6648818 2026-06-06T14:49:53Z Marjan Tomki SI 190558 /* Znani nosilci priimka */ nekaj dopolnitev - MAO ki ni vsem takoj razumljiv spremenim v povezavo; nekaj sorodstev za kar sem našel v vire, ki so že/bodo v ustreznih člankih 6686092 wikitext text/x-wiki '''Grafenauer''' je [[priimek]] več znanih oseb v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 31 oseb, kar ga po pogostnosti uvršča na 10.458. mesto. Največj ljudi s tem priimkom, 16, živi v Osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je po pogostnosti uvrščen na 5.761. mesto. Priimek izvira z obrobja [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorja]]. == Znani nosilci priimka == * Elizabeta Drofenik (r. Grafenauer), učiteljica, žena [[Herbert Drofenik|Herberta Drofenika]], mati [[Mihael Drofenik|Mihaela Drofenika]], hči Mihaela Grafenauerja, Koroškega slovenskega narodnjaka, sestra Ivana Grafenauerja * Alojzija (Vekoslava) Grafenauer (1871–1942), posestnica, žena poslanca Franca, žrtev nacizma * [[Andrej Grafenauer]] (*1958), kitarist, profesor in dekan Akademije za glasbo * [[Bogo Grafenauer]] (1916–1995), zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik, sin Ivana Grafenauerja * [[Boža Grafenauer Bratož]], zgodovinarka in fotografinja, geografinja turizma * [[Božo Grafenauer]] (* 1950), pravnik, strokovnjak za lokalno samoupravo, minister * [[Danijel Grafenauer]] (* 1976), zgodovinar, strokovnjak za etnične študije * [[Darja Mihelič]] (r. Grafenauer) (* 1950), zgodovinarka, hči Boga G. * {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer}} (1860–1935), slovenski koroški politik, dunajski poslanec, izdelovalec orgel, organist, kmet *[[Franjo Grafenauer]] (1894–1956), zgodovinar, profesor, solunski in koroški borec, (nečak Franceta) *[[Franz Grafenauer]], Korneuburg, zdravnik v Avstriji *[[Gorazd Grafenauer]] (1924–2006), violončelist, glasbeni pedagog, sin Ivana, oče Jelke in Andreja Grafenauer *[[Irena Grafenauer]] (*1957), glasbenica, flavtistka (hči Stanka Grafenauerja) *[[Ivan Grafenauer]] (1880–1964), književni zgodovinar in narodopisec, profesor, akademik *[[Izidor Erazem Grafenauer]] (* 1991) glasbenik (kitarist in lutnjist), doc. AG *[[Jelka Grafenauer]], violončelistka, glasbena pedagoginja, sestra Andreja G. *[[Jera Grafenauer]], šolska sestra, učiteljica, hči poslanca Franceta Grafenauerja * Janez Grafenauer, kmet v Veliki vasi, oče Ivana, Mihaela, Marjane G. * {{ill|Jožef Grafenauer|lt=Josip (Jože) Grafenauer|de|Josef Grafenauer}} (1824–1889), organist, izdelovalec orgel, narodni buditelj, oče Franceta Grafenauerja * [[Ludvik Grafenauer]] (1902–1973), učitelj, kulturni delavec, režiser, humorist * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) (1914–2008), plesna pedagoginja, arhitektka, slikarka... * [[Mihael Grafenauer]], kmet, mežnar in organist na Peravi pri [[Beljak|Beljaku]], oče Ivana in Cirila Grafenauer ter Elizabete Drofenik, r. Grafenauer * Mihael Grafenauer (1858–1925), kmet narodnjak v Trdaničah, brat poslanca Franca * [[Milica Grafenauer]] (1911–1981), slavistka, pesnica, katehistinja, hči Ivana Grafenauerja * [[Neli Grafenauer|Neli Grafenauer]], bibliotekarka [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje|MAO]] * [[Niko Grafenauer]] (* 1940), pesnik, prevajalec in esejist, urednik, publicist, akademik * [[Nina Grafenauer Hafner]], urednica na Inštitutu Nove revije * Pavel Grafenauer (1948–2023), Korneuburg, srednješolski profesor v Avstriji *[[Petja Grafenauer]] (* 1976), umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, docentka ALUO *[[Radogost Grafenauer]] (1919–2002), jezuit, prevajalec, sin Ivana Grafeauerja *[[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) (1913–1983) klasična filologinja, profesorica na Slovenski gimnaziji v Celovcu, hči Ivana Grafenauerja *[[Stanko Grafenauer]] (1922–2010), geolog, univerzitetni profesor, akademik, sin Ivana Grafenauerja == Glej tudi == * priimek [[Graf (priimek)|Graf]], [[Grajf]] oz. [[Greif]] in [[Grof]] * priimek [[Grafenberg]], [[Grafenstein]], [[Grajfoner]] * priimka [[Neubauer]], [[Neudauer]], [[Nussdorfer]] itd. * priimek [[Zwitter]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grafenauer}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] sztz6n2mri2jjynna8ju1ks0ldg02u5 Seznam norveških hitrostnih drsalcev 0 51170 6686273 4500770 2026-06-06T21:51:47Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6686273 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Norvežani|norveških]] [[hitrostni drsalec|hitrostnih drsalcev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Norvežanov|Norveška|norveških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Roald Aas]] * [[Hjalmar Andersen]] == B == * [[Ivar Ballangrud]] == F == * [[Rolf Falk-Larssen]] * [[Dag Fornæss]] == G == * [[Øystein Grødum]] == H == * [[Sonja Henie]] (1912-1969) (umetnostna) * [[Espen Aarnes Hvammen]] == J == * [[Bjørg Eva Jensen]] * [[Knut Johannesen]] == K == * [[Johann Olav Koss]] == M == * [[Fred Anton Maier]] * [[Oscar Mathisen]] * [[Per Ivar Moe]] == N == * [[Laila Schou Nilsen]] * [[Sondre Norheim]] == P == * [[Axel Paulsen]] == S == * [[Amund Sjøbrænd]] * [[Ådne Søndrål]] * [[Sten Stensen]] {{seznami narodov po poklicu|hitrostnih drsalcev}} [[Kategorija:Seznami Norvežanov|Hitrostni drsalci]] [[Kategorija:Norveški hitrostni drsalci|*]] [[Kategorija:Seznami hitrostnih drsalcev|Norveški]] d8ng92tymve80bn3lgpz16fnwsxhrl9 Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji 14 56274 6685990 6515062 2026-06-06T12:04:15Z Ljuba24b 92351 kat 6685990 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema kraje [[svetovna dediščina|svetovne dediščine]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. {{Kategorija v Zbirki|World Heritage Sites in Tunisia}} [[Kategorija:Turizem v Tuniziji]] [[Kategorija:Zavarovana območja Tunizije]] [[Kategorija:Zgodovina Tunizije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine po državah|Tunizija]] f2ce8ljn9bmcig7iqr6e0mc2zp47tbe 6685999 6685990 2026-06-06T12:15:37Z Ljuba24b 92351 6685999 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema kraje [[svetovna dediščina|svetovne dediščine]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. {{Kategorija v Zbirki|World Heritage Sites in Tunisia}} [[Kategorija:Turizem v Tuniziji]] [[Kategorija:Zavarovana območja Tunizije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine po državah|Tunizija]] mqezvq3wl0j3qhpld3ebk6krr68wk4z Park Tivoli, Ljubljana 0 65623 6686192 6639992 2026-06-06T17:48:54Z ~2026-33487-30 261238 6686192 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Park Tivoli (razločitev)}} {{redirect|Tivoli}} {{Infopolje Park | name = Park Tivoli | photo = Grad Tivoli-Ljubljana.JPG | photo_width = | photo_caption = Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana | map = Slovenija | map_width = | relief = yes | type = Mestni park | location = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | nearest_city = | lat_d = 46 | lat_m = 3 | lat_s = 14 | lat_NS = N | long_d = 14 | long_m = 29 | long_s = 48 | long_EW = E | region = | source = | coords_ref = | area = | created = {{Začetni datum|1813}} | operator = | visitation_num = | status = | open = |embedded={{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Park Tivoli | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 7. julij 1984 | refšt=7590 | občina = Ljubljana }} }} '''Park Tivoli''' je največji [[park]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leži na zahodni strani mesta, pod Rožnikom in Šišenskim hribom. == Zgodovina == Deli parka, večinoma nedostopni za javnost, so bili urejeni že v srednjem veku. Na sredini parka se nahaja trgovina z čevlji za katero rabiš biti star več kot 18 let starosti. Načrtno so ga posamezni lastniki urejali v baročnem obdobju. Načrt za javni park je v obdobju Ilirskih provinc izdelal francoski inženir Blanchard. Park so odprli leta 1813. Kasneje so ga urejali Lattermann, vrtnarji maršala Radetzkega in drugi. Po potresu je pri urejanju posameznih delov županu Ivanu Hribarju in vrtnarju Heinicu svetoval arhitekt Maks Fabiani. Sedanjo palačo Švicarijo je načrtoval arhitekt C. M. Koch, ledenico v bližini pa pred njim arhitekt J. Jager. [[Slika:Boy with a Fish.jpg|thumb|left|150px|''Deček z jeguljo'']] Dobro stoletje kasneje, med letoma 1921 in 1939, je [[Jože Plečnik]] delno preuredil podobo parka. Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, [[fontana|fontane]] in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in [[Jakopičev drevored]], ki ga je razširil in uredil Plečnik s svojimi pomočniki. Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili [[ribnik]], ob preureditvi vrtnarije dodali [[botanični vrt]], ohranili rastlinjak. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so uredili veliko otroško igrišče pri ribniku, že prej [[letno kopališče Ilirija]] (1929), dodali [[Hala Tivoli|športno dvorano Tivoli]] (1965; arhitekt [[Marjan Božič]]), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt [[Fedja Košir]]). Poleg tega so v parku še odprta igrišča za tenis, [[košarka|košarko]], kotalkanje in mini golf ter več okrepčevalnic. V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: [[Cekinov grad|Cekinov]] in [[Tivolski grad]]. V prvem je [[Muzej novejše zgodovine|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], v drugem [[Mednarodni grafični likovni center]]. V bližini Cekinovega gradu se nahaja edini slovenski [[fenološki park]], ustanovljen leta 1958. Ta je je del mednarodne mreže evropskih fenoloških vrtov. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park sestavlja [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] s 459 [[hektar|ha]]. Brošuro s predstavitvijo vseh kipov v parku je napisal Gojko Zupan. == Ribnik == [[Slika:Lauterbach, H. - Ljubljana iz Tivolija (jeklorez, ok. 1855).jpg|thumb|Tivolski park okoli leta 1850]] {{glavni|Tivolski ribnik}} [[Slika:Nymphaea Laydekeri Purpurata.jpg|sličica|Lokvanj ''Nymphaea Laydekeri'' v ribniku.]] V dolžino meri 140 m, širok je 50 m, globok med 0,9 in 1,3 m. Pokriva površino 5000 m<sup>2</sup> in nosi 7700 m<sup>3</sup> vode.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_krelj_ziva.pdf |chapter=Rezultati: Hidromorfološki parametri: Morfometrija |title=Ekološki status ribnika Tivoli |first=Živa |last=Krelj |publisher=Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani |year=2007}}</ref> Leta 1880 so v parku Tivoli uredili [[ribnik]], ki so mu meščani preprosto rekli »bajer«. Ribnik je nastal z izkopom in je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško drsalno društvo ''Laibacher Eislaufverein''). V ribniku so bile sprva okrasne in druge [[ribe]] in seveda [[žaba|žabe]]. Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku. Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali. Po drugi svetovni vojni je čolnarna propadla. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam parkov v Ljubljani]] *[[Tivolski ribnik]] *[[Tivolski lok]] *[[Lattermannov drevored, Ljubljana|Lattermannov drevored]] *[[Jakopičevo sprehajališče]] *[[Cekinov grad]] *[[Športni park Tivoli|Športni park]] [[Športni park Tivoli|(Stanka Bloudka) Tivoli]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tivoli City Park|Park Tivoli, Ljubljana}} * [https://web.archive.org/web/20101202032431/http://www.zavod-tivoli.si/index.php?page=kopalisce-tivoli arhivirana spletna stran Kopališča Tivoli] na [[:en:WebCite|WebCite]] * [https://www.vzajemnost.si/clanek/172786/odstrte-podobe-ljubljana-tivoli/ Vzajemnost, ''ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA (Tivoli)''] {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Parki v Ljubljani]] [[Kategorija:Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] {{normativna kontrola}} 2x6f38y24h0xjyljhez2bxrmxjfoob4 6686193 6686192 2026-06-06T17:52:34Z ~2026-33487-30 261238 6686193 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Park Tivoli (razločitev)}} {{redirect|Tivoli}} {{Infopolje Park | name = Park Tivoli | photo = Grad Tivoli-Ljubljana.JPG | photo_width = | photo_caption = Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana | map = Slovenija | map_width = | relief = yes | type = Mestni park | location = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | nearest_city = | lat_d = 46 | lat_m = 3 | lat_s = 14 | lat_NS = N | long_d = 14 | long_m = 29 | long_s = 48 | long_EW = E | region = | source = | coords_ref = | area = | created = {{Začetni datum|1813}} | operator = | visitation_num = | status = | open = |embedded={{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Park Tivoli | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 7. julij 1984 | refšt=7590 | občina = Ljubljana }} }} '''Park Tivoli''' je največji [[park]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leži na zahodni strani mesta, pod Rožnikom in Šišenskim hribom. == Zgodovina == Deli parka, večinoma nedostopni za javnost, so bili urejeni že v srednjem veku. Načrtno so ga posamezni lastniki urejali v baročnem obdobju. Načrt za javni park je v obdobju Ilirskih provinc izdelal francoski inženir Blanchard. Park so odprli leta 1813. Kasneje so ga urejali Lattermann, vrtnarji maršala Radetzkega in drugi. Po potresu je pri urejanju posameznih delov županu Ivanu Hribarju in vrtnarju Heinicu svetoval arhitekt Maks Fabiani. Sedanjo palačo Švicarijo je načrtoval arhitekt C. M. Koch, ledenico v bližini pa pred njim arhitekt J. Jager. [[Slika:Boy with a Fish.jpg|thumb|left|150px|''Deček z jeguljo'']] Dobro stoletje kasneje, med letoma 1921 in 1939, je [[Jože Plečnik]] delno preuredil podobo parka. Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, [[fontana|fontane]] in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in [[Jakopičev drevored]], ki ga je razširil in uredil Plečnik s svojimi pomočniki. Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili [[ribnik]], ob preureditvi vrtnarije dodali [[botanični vrt]], ohranili rastlinjak. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so uredili veliko otroško igrišče pri ribniku, že prej [[letno kopališče Ilirija]] (1929), dodali [[Hala Tivoli|športno dvorano Tivoli]] (1965; arhitekt [[Marjan Božič]]), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt [[Fedja Košir]]). Poleg tega so v parku še odprta igrišča za tenis, [[košarka|košarko]], kotalkanje in mini golf ter več okrepčevalnic. V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: [[Cekinov grad|Cekinov]] in [[Tivolski grad]]. V prvem je [[Muzej novejše zgodovine|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], v drugem [[Mednarodni grafični likovni center]]. V bližini Cekinovega gradu se nahaja edini slovenski [[fenološki park]], ustanovljen leta 1958. Ta je je del mednarodne mreže evropskih fenoloških vrtov. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park sestavlja [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] s 459 [[hektar|ha]]. Brošuro s predstavitvijo vseh kipov v parku je napisal Gojko Zupan. == Ribnik == [[Slika:Lauterbach, H. - Ljubljana iz Tivolija (jeklorez, ok. 1855).jpg|thumb|Tivolski park okoli leta 1850]] {{glavni|Tivolski ribnik}} [[Slika:Nymphaea Laydekeri Purpurata.jpg|sličica|Lokvanj ''Nymphaea Laydekeri'' v ribniku.]] V dolžino meri 140 m, širok je 50 m, globok med 0,9 in 1,3 m. Pokriva površino 5000 m<sup>2</sup> in nosi 7700 m<sup>3</sup> vode.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_krelj_ziva.pdf |chapter=Rezultati: Hidromorfološki parametri: Morfometrija |title=Ekološki status ribnika Tivoli |first=Živa |last=Krelj |publisher=Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani |year=2007}}</ref> Leta 1880 so v parku Tivoli uredili [[ribnik]], ki so mu meščani preprosto rekli »bajer«. Ribnik je nastal z izkopom in je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško drsalno društvo ''Laibacher Eislaufverein''). V ribniku so bile sprva okrasne in druge [[ribe]] in seveda [[žaba|žabe]]. Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku. Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali. Po drugi svetovni vojni je čolnarna propadla. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam parkov v Ljubljani]] *[[Tivolski ribnik]] *[[Tivolski lok]] *[[Lattermannov drevored, Ljubljana|Lattermannov drevored]] *[[Jakopičevo sprehajališče]] *[[Cekinov grad]] *[[Športni park Tivoli|Športni park]] [[Športni park Tivoli|(Stanka Bloudka) Tivoli]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tivoli City Park|Park Tivoli, Ljubljana}} * [https://web.archive.org/web/20101202032431/http://www.zavod-tivoli.si/index.php?page=kopalisce-tivoli arhivirana spletna stran Kopališča Tivoli] na [[:en:WebCite|WebCite]] * [https://www.vzajemnost.si/clanek/172786/odstrte-podobe-ljubljana-tivoli/ Vzajemnost, ''ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA (Tivoli)''] {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Parki v Ljubljani]] [[Kategorija:Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] {{normativna kontrola}} 0u8uc1hq0wc698f9c5ac449fw91rd7s Minister za obrambo Finske 0 74595 6686111 1139908 2026-06-06T15:17:59Z Yerpo 8417 predelano v članek 6686111 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post |post = Minister za obrambo |body = Republike Finske |native_name = ''Puolustusministeri''<br/>''Försvarsminister'' |flag = Flag of the Minister of Defence (Finland).svg |flagsize = 150px |flagcaption = Zastava |insignia = <!-- A coat of arms, logo, seal or other symbol associated with this post. Just the image name, no "File:" or "Image:" coding. --> |insigniasize = <!-- Example, "150px". Default size is 120px. --> |insigniacaption = <!-- Short description of the insignia displayed above.--> |image = Antti-Häkkänen-01 (cropped).jpg |imagesize = 200px |incumbent = [[Antti Häkkänen]] |incumbentsince = 20. junuij 2023 |department = Ministrstvo za obrambo |style = <!-- The recognized manner of address afforded this post. --> |member_of = [[Kabinet Republike Finske|Kabinet]] |reports_to = <!-- The immediate superior/supervisor for this post.--> |residence = <!-- Name of official residence, if any. --> |seat = [[Helsinki]], [[Finska]] |nominator = [[Ministrski predsednik Finske|Ministrski predsednik]] |appointer = [[Predsednik Finske|Predsednik]] |appointer_qualified = <!-- Qualifying statement. --> |termlength = štiri leta (''[[de facto]]'') |termlength_qualified = |constituting_instrument = <!-- The document(s) which provide the legal basis for the post. --> |precursor = <!-- The immediate predecessor post(s). --> |formation = {{start date and age|df=y|1918}} |first = [[Wilhelm Thesleff]] |succession = <!-- Optional. --> |deputy = <!-- Name of other post with authority to stand-in for this post.--> |salary = <!-- Official paygrade, or actual amount received.--> |website = {{url|http://www.defmin.fi}} }} '''Minister za obrambo Finske''' ({{langx|fi|puolustusministeri}}, {{langx|sv|försvarsminister}}) je član [[vladni svet Finske|vladnega sveta Finske]], ki je kot vodja finskega [[Ministrstvo za obrambo Finske|Ministrstva za obrambo]] odgovoren za upravljanje obrambe države. == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- style="text-align:center;" ! Mandat !! Ime |- | 1918 || [[Wilhelm Thesleff]] |- | 1918–1919 || [[Rudolf Waldén]] |- | 1919–1920 || [[Karl Emil Berg]] |- | 1920–1921 || [[Bruno Jalander]] |- | 1921 || [[Onni Hämäläinen]] |- | 1921–1923 || [[Bruno Jalander]] |- | 1923 || [[Kyösti Kallio]] |- | 1923–1924 || [[Wilho Petter Nenonen]] |- | 1924 || [[Viktor Schvindt]] |- | 1924 || [[Ivar Aminoff]] |- | 1924–1925 || [[Kaarlo Malmberg]] |- | 1925 || [[Aleksander Lampén]] |- | 1925–1926 || [[Leonard Hjelmman]] |- | 1926–1927 || [[Kaarlo Heinonen]] |- | 1927–1928 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1928–1929 || [[Aimo Cajander]] |- | 1929–1930 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1930 || [[Albin Manner]] |- | 1930–1931 || [[Hugo Viktor Österman]] |- | 1930–1931 || [[Albin Manner]] |- | 1931–1932 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1932–1937 || [[Arvi Oksala]] |- | 1937–1940 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1940–1944 || [[Rudolf Walden]] |- | 1944–1945 || [[Väinö Valve]] |- | 1945–1948 || [[Mauno Pekkala]] |- | 1946–1948 || [[Yrjö Kallinen]] |- | 1948–1950 || [[Emil Skog]] |- | 1950–1951 || [[Kustaa Tiitu]] |- | 1951–1953 || [[Emil Skog]] |- | 1953 || [[Kauno Kleemola]] |- | 1953–1954 || [[Päiviö Hetemäki]] |- | 1954–1957 || [[Emil Skog]] |- | 1957 || [[Atte Pakkanen]] |- | 1957 || [[Pekka Malinen]] |- | 1957–1958 || [[Kalle Lehmus]] |- | 1958 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1958–1959 || [[Toivo Wiherheimo]] |- | 1959–1961 || [[Leo Häppölä]] |- | 1961–1962 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1962–1963 || [[Arvo Pentti]] |- | 1963–1964 || [[Kaarlo Leinonen]] |- | 1964–1966 || [[Arvo Pentti]] |- | 1966–1970 || [[Sulo Suorttanen]] |- | 1970 || [[Arvo Pentti]] |- | 1970–1971 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1971–1972 || [[Arvo Pentti]] |- | 1972 || [[Sulo Hostila]] |- | 1972–1974 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1974–1975 || [[Carl-Olof Homén]] |- | 1975 || [[Erkki Huurtamo]] |- | 1975–1976 || [[Ingvar Melin]] |- | 1976–1977 || [[Seppo Westerlund]] |- | 1977–1979 || [[Taisto Tähkämaa]] |- | 1979–1982 || [[Lasse Äikäs]] |- | 1982–1983 || [[Juhani Saukkonen]] |- | 1983–1987 || [[Veikko Pihlajamäki]] |- | 1987–1990 || [[Ole Norrback]] |- | 1990–1994 || [[Elisabeth Rehn]] |- | 1995 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 1995–1999 || [[Anneli Taina]] |- | 1999–2003 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 2003 || [[Matti Vanhanen]] |- | 2003–2007 || [[Seppo Kääriäinen]] |- | 2007–2011 || [[Jyri Häkämies]] |- | 2011–2012 || [[Stefan Wallin]] |- | 2012–2015 || [[Carl Haglund]] |- | 2015–2019 || [[Jussi Niinistö]] |- | 2019–2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023 || [[Mikko Savola]] |- | 2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023–''sedanjost || [[Antti Häkkänen]] |} == Zunanje povezave == * {{official}} [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske| ]] efjsy8oml5gwgck7h40pzbm1bgvviw2 6686113 6686111 2026-06-06T15:18:29Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Seznam ministrov za obrambo Finske]] na [[Minister za obrambo Finske]]: predelano v članek 6686111 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post |post = Minister za obrambo |body = Republike Finske |native_name = ''Puolustusministeri''<br/>''Försvarsminister'' |flag = Flag of the Minister of Defence (Finland).svg |flagsize = 150px |flagcaption = Zastava |insignia = <!-- A coat of arms, logo, seal or other symbol associated with this post. Just the image name, no "File:" or "Image:" coding. --> |insigniasize = <!-- Example, "150px". Default size is 120px. --> |insigniacaption = <!-- Short description of the insignia displayed above.--> |image = Antti-Häkkänen-01 (cropped).jpg |imagesize = 200px |incumbent = [[Antti Häkkänen]] |incumbentsince = 20. junuij 2023 |department = Ministrstvo za obrambo |style = <!-- The recognized manner of address afforded this post. --> |member_of = [[Kabinet Republike Finske|Kabinet]] |reports_to = <!-- The immediate superior/supervisor for this post.--> |residence = <!-- Name of official residence, if any. --> |seat = [[Helsinki]], [[Finska]] |nominator = [[Ministrski predsednik Finske|Ministrski predsednik]] |appointer = [[Predsednik Finske|Predsednik]] |appointer_qualified = <!-- Qualifying statement. --> |termlength = štiri leta (''[[de facto]]'') |termlength_qualified = |constituting_instrument = <!-- The document(s) which provide the legal basis for the post. --> |precursor = <!-- The immediate predecessor post(s). --> |formation = {{start date and age|df=y|1918}} |first = [[Wilhelm Thesleff]] |succession = <!-- Optional. --> |deputy = <!-- Name of other post with authority to stand-in for this post.--> |salary = <!-- Official paygrade, or actual amount received.--> |website = {{url|http://www.defmin.fi}} }} '''Minister za obrambo Finske''' ({{langx|fi|puolustusministeri}}, {{langx|sv|försvarsminister}}) je član [[vladni svet Finske|vladnega sveta Finske]], ki je kot vodja finskega [[Ministrstvo za obrambo Finske|Ministrstva za obrambo]] odgovoren za upravljanje obrambe države. == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- style="text-align:center;" ! Mandat !! Ime |- | 1918 || [[Wilhelm Thesleff]] |- | 1918–1919 || [[Rudolf Waldén]] |- | 1919–1920 || [[Karl Emil Berg]] |- | 1920–1921 || [[Bruno Jalander]] |- | 1921 || [[Onni Hämäläinen]] |- | 1921–1923 || [[Bruno Jalander]] |- | 1923 || [[Kyösti Kallio]] |- | 1923–1924 || [[Wilho Petter Nenonen]] |- | 1924 || [[Viktor Schvindt]] |- | 1924 || [[Ivar Aminoff]] |- | 1924–1925 || [[Kaarlo Malmberg]] |- | 1925 || [[Aleksander Lampén]] |- | 1925–1926 || [[Leonard Hjelmman]] |- | 1926–1927 || [[Kaarlo Heinonen]] |- | 1927–1928 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1928–1929 || [[Aimo Cajander]] |- | 1929–1930 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1930 || [[Albin Manner]] |- | 1930–1931 || [[Hugo Viktor Österman]] |- | 1930–1931 || [[Albin Manner]] |- | 1931–1932 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1932–1937 || [[Arvi Oksala]] |- | 1937–1940 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1940–1944 || [[Rudolf Walden]] |- | 1944–1945 || [[Väinö Valve]] |- | 1945–1948 || [[Mauno Pekkala]] |- | 1946–1948 || [[Yrjö Kallinen]] |- | 1948–1950 || [[Emil Skog]] |- | 1950–1951 || [[Kustaa Tiitu]] |- | 1951–1953 || [[Emil Skog]] |- | 1953 || [[Kauno Kleemola]] |- | 1953–1954 || [[Päiviö Hetemäki]] |- | 1954–1957 || [[Emil Skog]] |- | 1957 || [[Atte Pakkanen]] |- | 1957 || [[Pekka Malinen]] |- | 1957–1958 || [[Kalle Lehmus]] |- | 1958 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1958–1959 || [[Toivo Wiherheimo]] |- | 1959–1961 || [[Leo Häppölä]] |- | 1961–1962 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1962–1963 || [[Arvo Pentti]] |- | 1963–1964 || [[Kaarlo Leinonen]] |- | 1964–1966 || [[Arvo Pentti]] |- | 1966–1970 || [[Sulo Suorttanen]] |- | 1970 || [[Arvo Pentti]] |- | 1970–1971 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1971–1972 || [[Arvo Pentti]] |- | 1972 || [[Sulo Hostila]] |- | 1972–1974 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1974–1975 || [[Carl-Olof Homén]] |- | 1975 || [[Erkki Huurtamo]] |- | 1975–1976 || [[Ingvar Melin]] |- | 1976–1977 || [[Seppo Westerlund]] |- | 1977–1979 || [[Taisto Tähkämaa]] |- | 1979–1982 || [[Lasse Äikäs]] |- | 1982–1983 || [[Juhani Saukkonen]] |- | 1983–1987 || [[Veikko Pihlajamäki]] |- | 1987–1990 || [[Ole Norrback]] |- | 1990–1994 || [[Elisabeth Rehn]] |- | 1995 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 1995–1999 || [[Anneli Taina]] |- | 1999–2003 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 2003 || [[Matti Vanhanen]] |- | 2003–2007 || [[Seppo Kääriäinen]] |- | 2007–2011 || [[Jyri Häkämies]] |- | 2011–2012 || [[Stefan Wallin]] |- | 2012–2015 || [[Carl Haglund]] |- | 2015–2019 || [[Jussi Niinistö]] |- | 2019–2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023 || [[Mikko Savola]] |- | 2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023–''sedanjost || [[Antti Häkkänen]] |} == Zunanje povezave == * {{official}} [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske| ]] efjsy8oml5gwgck7h40pzbm1bgvviw2 6686115 6686113 2026-06-06T15:19:30Z Yerpo 8417 pp 6686115 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post |post = Minister za obrambo |body = Republike Finske |native_name = ''Puolustusministeri''<br/>''Försvarsminister'' |flag = Flag of the Minister of Defence (Finland).svg |flagsize = 150px |flagcaption = Zastava |insignia = <!-- A coat of arms, logo, seal or other symbol associated with this post. Just the image name, no "File:" or "Image:" coding. --> |insigniasize = <!-- Example, "150px". Default size is 120px. --> |insigniacaption = <!-- Short description of the insignia displayed above.--> |image = Antti-Häkkänen-01 (cropped).jpg |imagesize = 200px |incumbent = [[Antti Häkkänen]] |incumbentsince = 20. junij 2023 |department = Ministrstvo za obrambo |style = <!-- The recognized manner of address afforded this post. --> |member_of = [[Vladni svet Finske|Vladni svet]] |reports_to = <!-- The immediate superior/supervisor for this post.--> |residence = <!-- Name of official residence, if any. --> |seat = [[Helsinki]], [[Finska]] |nominator = [[Ministrski predsednik Finske|Ministrski predsednik]] |appointer = [[Predsednik Finske|Predsednik]] |appointer_qualified = <!-- Qualifying statement. --> |termlength = štiri leta (''[[de facto]]'') |termlength_qualified = |constituting_instrument = <!-- The document(s) which provide the legal basis for the post. --> |precursor = <!-- The immediate predecessor post(s). --> |formation = {{start date and age|df=y|1918}} |first = [[Wilhelm Thesleff]] |succession = <!-- Optional. --> |deputy = <!-- Name of other post with authority to stand-in for this post.--> |salary = <!-- Official paygrade, or actual amount received.--> |website = {{url|http://www.defmin.fi}} }} '''Minister za obrambo Finske''' ({{langx|fi|puolustusministeri}}, {{langx|sv|försvarsminister}}) je član [[vladni svet Finske|vladnega sveta Finske]], ki je kot vodja finskega [[Ministrstvo za obrambo Finske|Ministrstva za obrambo]] odgovoren za upravljanje obrambe države. == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- style="text-align:center;" ! Mandat !! Ime |- | 1918 || [[Wilhelm Thesleff]] |- | 1918–1919 || [[Rudolf Waldén]] |- | 1919–1920 || [[Karl Emil Berg]] |- | 1920–1921 || [[Bruno Jalander]] |- | 1921 || [[Onni Hämäläinen]] |- | 1921–1923 || [[Bruno Jalander]] |- | 1923 || [[Kyösti Kallio]] |- | 1923–1924 || [[Wilho Petter Nenonen]] |- | 1924 || [[Viktor Schvindt]] |- | 1924 || [[Ivar Aminoff]] |- | 1924–1925 || [[Kaarlo Malmberg]] |- | 1925 || [[Aleksander Lampén]] |- | 1925–1926 || [[Leonard Hjelmman]] |- | 1926–1927 || [[Kaarlo Heinonen]] |- | 1927–1928 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1928–1929 || [[Aimo Cajander]] |- | 1929–1930 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1930 || [[Albin Manner]] |- | 1930–1931 || [[Hugo Viktor Österman]] |- | 1930–1931 || [[Albin Manner]] |- | 1931–1932 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1932–1937 || [[Arvi Oksala]] |- | 1937–1940 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1940–1944 || [[Rudolf Walden]] |- | 1944–1945 || [[Väinö Valve]] |- | 1945–1948 || [[Mauno Pekkala]] |- | 1946–1948 || [[Yrjö Kallinen]] |- | 1948–1950 || [[Emil Skog]] |- | 1950–1951 || [[Kustaa Tiitu]] |- | 1951–1953 || [[Emil Skog]] |- | 1953 || [[Kauno Kleemola]] |- | 1953–1954 || [[Päiviö Hetemäki]] |- | 1954–1957 || [[Emil Skog]] |- | 1957 || [[Atte Pakkanen]] |- | 1957 || [[Pekka Malinen]] |- | 1957–1958 || [[Kalle Lehmus]] |- | 1958 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1958–1959 || [[Toivo Wiherheimo]] |- | 1959–1961 || [[Leo Häppölä]] |- | 1961–1962 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1962–1963 || [[Arvo Pentti]] |- | 1963–1964 || [[Kaarlo Leinonen]] |- | 1964–1966 || [[Arvo Pentti]] |- | 1966–1970 || [[Sulo Suorttanen]] |- | 1970 || [[Arvo Pentti]] |- | 1970–1971 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1971–1972 || [[Arvo Pentti]] |- | 1972 || [[Sulo Hostila]] |- | 1972–1974 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1974–1975 || [[Carl-Olof Homén]] |- | 1975 || [[Erkki Huurtamo]] |- | 1975–1976 || [[Ingvar Melin]] |- | 1976–1977 || [[Seppo Westerlund]] |- | 1977–1979 || [[Taisto Tähkämaa]] |- | 1979–1982 || [[Lasse Äikäs]] |- | 1982–1983 || [[Juhani Saukkonen]] |- | 1983–1987 || [[Veikko Pihlajamäki]] |- | 1987–1990 || [[Ole Norrback]] |- | 1990–1994 || [[Elisabeth Rehn]] |- | 1995 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 1995–1999 || [[Anneli Taina]] |- | 1999–2003 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 2003 || [[Matti Vanhanen]] |- | 2003–2007 || [[Seppo Kääriäinen]] |- | 2007–2011 || [[Jyri Häkämies]] |- | 2011–2012 || [[Stefan Wallin]] |- | 2012–2015 || [[Carl Haglund]] |- | 2015–2019 || [[Jussi Niinistö]] |- | 2019–2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023 || [[Mikko Savola]] |- | 2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023–''sedanjost || [[Antti Häkkänen]] |} == Zunanje povezave == * {{official}} [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske| ]] ohl6pt5u3vm26qqlxoxerqyh65ygqek 6686116 6686115 2026-06-06T15:20:52Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ pp 6686116 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post |post = Minister za obrambo |body = Republike Finske |native_name = ''Puolustusministeri''<br/>''Försvarsminister'' |flag = Flag of the Minister of Defence (Finland).svg |flagsize = 150px |flagcaption = Zastava |insignia = <!-- A coat of arms, logo, seal or other symbol associated with this post. Just the image name, no "File:" or "Image:" coding. --> |insigniasize = <!-- Example, "150px". Default size is 120px. --> |insigniacaption = <!-- Short description of the insignia displayed above.--> |image = Antti-Häkkänen-01 (cropped).jpg |imagesize = 200px |incumbent = [[Antti Häkkänen]] |incumbentsince = 20. junij 2023 |department = Ministrstvo za obrambo |style = <!-- The recognized manner of address afforded this post. --> |member_of = [[Vladni svet Finske|Vladni svet]] |reports_to = <!-- The immediate superior/supervisor for this post.--> |residence = <!-- Name of official residence, if any. --> |seat = [[Helsinki]], [[Finska]] |nominator = [[Ministrski predsednik Finske|Ministrski predsednik]] |appointer = [[Predsednik Finske|Predsednik]] |appointer_qualified = <!-- Qualifying statement. --> |termlength = štiri leta (''[[de facto]]'') |termlength_qualified = |constituting_instrument = <!-- The document(s) which provide the legal basis for the post. --> |precursor = <!-- The immediate predecessor post(s). --> |formation = {{start date and age|df=y|1918}} |first = [[Wilhelm Thesleff]] |succession = <!-- Optional. --> |deputy = <!-- Name of other post with authority to stand-in for this post.--> |salary = <!-- Official paygrade, or actual amount received.--> |website = {{url|http://www.defmin.fi}} }} '''Minister za obrambo Finske''' ({{langx|fi|puolustusministeri}}, {{langx|sv|försvarsminister}}) je član [[vladni svet Finske|vladnega sveta Finske]], ki je kot vodja finskega [[Ministrstvo za obrambo Finske|Ministrstva za obrambo]] odgovoren za upravljanje obrambe države. == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- style="text-align:center;" ! Mandat !! Ime |- | 1918 || [[Wilhelm Thesleff]] |- | 1918–1919 || [[Rudolf Waldén]] |- | 1919–1920 || [[Karl Emil Berg]] |- | 1920–1921 || [[Bruno Jalander]] |- | 1921 || [[Onni Hämäläinen]] |- | 1921–1923 || [[Bruno Jalander]] |- | 1923 || [[Kyösti Kallio]] |- | 1923–1924 || [[Wilho Petter Nenonen]] |- | 1924 || [[Viktor Schvindt]] |- | 1924 || [[Ivar Aminoff]] |- | 1924–1925 || [[Kaarlo Malmberg]] |- | 1925 || [[Aleksander Lampén]] |- | 1925–1926 || [[Leonard Hjelmman]] |- | 1926–1927 || [[Kaarlo Heinonen]] |- | 1927–1928 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1928–1929 || [[Aimo Cajander]] |- | 1929–1930 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1930 || [[Albin Manner]] |- | 1930–1931 || [[Hugo Viktor Österman]] |- | 1930–1931 || [[Albin Manner]] |- | 1931–1932 || [[Jalo Lahdensuo]] |- | 1932–1937 || [[Arvi Oksala]] |- | 1937–1940 || [[Juho Niukkanen]] |- | 1940–1944 || [[Rudolf Walden]] |- | 1944–1945 || [[Väinö Valve]] |- | 1945–1948 || [[Mauno Pekkala]] |- | 1946–1948 || [[Yrjö Kallinen]] |- | 1948–1950 || [[Emil Skog]] |- | 1950–1951 || [[Kustaa Tiitu]] |- | 1951–1953 || [[Emil Skog]] |- | 1953 || [[Kauno Kleemola]] |- | 1953–1954 || [[Päiviö Hetemäki]] |- | 1954–1957 || [[Emil Skog]] |- | 1957 || [[Atte Pakkanen]] |- | 1957 || [[Pekka Malinen]] |- | 1957–1958 || [[Kalle Lehmus]] |- | 1958 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1958–1959 || [[Toivo Wiherheimo]] |- | 1959–1961 || [[Leo Häppölä]] |- | 1961–1962 || [[Lars Björkenheim]] |- | 1962–1963 || [[Arvo Pentti]] |- | 1963–1964 || [[Kaarlo Leinonen]] |- | 1964–1966 || [[Arvo Pentti]] |- | 1966–1970 || [[Sulo Suorttanen]] |- | 1970 || [[Arvo Pentti]] |- | 1970–1971 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1971–1972 || [[Arvo Pentti]] |- | 1972 || [[Sulo Hostila]] |- | 1972–1974 || [[Kristian Gestrin]] |- | 1974–1975 || [[Carl-Olof Homén]] |- | 1975 || [[Erkki Huurtamo]] |- | 1975–1976 || [[Ingvar Melin]] |- | 1976–1977 || [[Seppo Westerlund]] |- | 1977–1979 || [[Taisto Tähkämaa]] |- | 1979–1982 || [[Lasse Äikäs]] |- | 1982–1983 || [[Juhani Saukkonen]] |- | 1983–1987 || [[Veikko Pihlajamäki]] |- | 1987–1990 || [[Ole Norrback]] |- | 1990–1994 || [[Elisabeth Rehn]] |- | 1995 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 1995–1999 || [[Anneli Taina]] |- | 1999–2003 || [[Jan-Erik Enestam]] |- | 2003 || [[Matti Vanhanen]] |- | 2003–2007 || [[Seppo Kääriäinen]] |- | 2007–2011 || [[Jyri Häkämies]] |- | 2011–2012 || [[Stefan Wallin]] |- | 2012–2015 || [[Carl Haglund]] |- | 2015–2019 || [[Jussi Niinistö]] |- | 2019–2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023 || [[Mikko Savola]] |- | 2023 || [[Antti Kaikkonen]] |- | 2023–''sedanjost || [[Antti Häkkänen]] |} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.defmin.fi/}} [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske| ]] a4c6rgaac9v7gtk4rkythwiv4rmyqlx Seznam slovenskih novinarjev 0 78059 6686308 6653747 2026-06-07T04:44:11Z Gnooi 106999 /* J */ 6686308 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *Moni Černe *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] (gluha) *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] 9a8uk5wg4vv4qn8lzicxryauyy7e0p4 6686309 6686308 2026-06-07T04:45:46Z Gnooi 106999 /* Č */ 6686309 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Rok Čakš]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] (gluha) *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] q2vz7jscc7nnm4zuj9iezoi9tq0wdxk 6686310 6686309 2026-06-07T04:46:59Z Gnooi 106999 /* Č */ 6686310 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] (gluha) *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] s3vkjr8bmbvg5kn1xr2ty1rwffhirkf Arhiv Republike Slovenije 0 78981 6686275 6636134 2026-06-06T21:56:11Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686275 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infopolje Vladna agencija | name = Arhiv Republike Slovenije | type = arhiv | formed = 31. oktober 1945 | jurisdiction = Republika Slovenija | headquarters = [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta 40, Ljubljana]] | chief1_name = Andrej Nared | chief1_position = | parent_department = Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/ }} [[Slika:F Roska (79).jpg|sličica|Arhiv Republike Slovenije|obroba|267x267_pik]] '''Arhiv Republike Slovenije (ARS)''' je osrednja arhivska ustanova v Republiki Sloveniji ustanovljena leta 1945. Opravlja naloge državnega arhiva in je organ v sestavi [[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstva za kulturo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/|title=Arhiv Republike Slovenije|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024}}</ref> Glavna naloga arhiva je skrb za [[arhivsko gradivo]], ki je kulturni spomenik in ima trajen pomen za Slovenijo in slovenski narod. Arhiv Republike Slovenije skrbi tudi za enotno strokovno izvajanje javne arhivske dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4284|title=Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA)|date=7. 4. 2006|accessdate=7.11.2024}}</ref> Sedež Arhiva Republike Slovenije je v obnovljenem kompleksu nekdanje [[Domobranska vojašnica, Ljubljana|Domobranske vojašnice]] v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Kako do Arhiva Republike Slovenije? {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-10-24-kako-do-arhiva-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2024-10-24|accessdate=2024-11-04|language=sl}}</ref> Del arhivskih depojev je ARS ohranil na nekdanji lokaciji na Zvezdarski ulici v stavbah Virant in Rožna, del gorljivega nitratnega filmskega gradiva pa hrani v depojih v Borovcu pri Kočevski Reki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/selitev-arhiva-rs-kmalu-bo-zacel-delovati-v-novih-prostorih-na-poljanski-cesti/721966|title=Selitev Arhiva RS: kmalu bo začel delovati v novih prostorih na Poljanski cesti|date=23. 9. 2024|accessdate=7.11.2024|website=MMC RTV SLO}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Arhiv Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/|website=www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/|accessdate=2022-09-13}}</ref> == Zgodovina == Z uredbo Narodne vlade Slovenije je bil 31. oktobra 1945 (akt je stopil v veljavo 7. novembra) ustanovljen Osrednji državni arhiv Slovenije, a se je nato zaradi upravno-političnih sprememb večkrat preimenoval: leta 1953 v Državni arhiv Ljudske republike Slovenije, 1966 v Arhiv Slovenije, leta 1979 v Arhiv Socialistične republike Slovenije. Današnje ime Arhiv Republike Slovenije nosi od leta 1990.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/sedem-desetletij-arhiva-ki-je-zamenjal-ze-pet-imen/381524|title=Sedem desetletij arhiva, ki je zamenjal že pet imen|date=19. 12. 2015|accessdate=7.11.2024|website=MMC RTV SLO}}</ref> [[Arhivarstvo na Slovenskem|Začetki skrbi za arhivsko gradivo na Slovenskem]] so se v prvi polovici 19. odvijali podobno kot v ostalih deželah [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], katere del je bilo slovensko ozemlje. Zlasti listinsko gradivo so zbirale in popisovale različne ustanove, društva in posamezniki. Historično društvo za Kranjsko je leta 1859 predlagalo ustanovitev deželnega arhiva, dejansko pa so bili pogoji za delovanje Kranjskega deželnega arhiva postavljeni leta 1887 z dodelitvijo prostorov v stavbi [[Deželni muzej v Ljubljani|Deželnega muzeja v Ljubljani]], ko je arhiv začel delovati kot sestani del muzeja. V obdobju Kraljevine Jugoslavije je bil leta 1926 sicer ustanovljen Državni arhiv, a je še vedno deloval kot organizacijska enota muzeja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/zgodovina-arhiva-republike-slovenije/|title=Arhiv kot del deželnega muzeja|accessdate=7.11.2024}}</ref> Prva in druga svetovna vojna sta upočasnili nastanek samostojne arhivske ustanove. Arhiv je ostajal del muzeja, njegovo delovanje pa je bilo v glavnem še naprej omejeno na območje nekdanje dežele Kranjske. Delo arhivarja je opravljal ravnatelj Narodnega muzeja Josip Mal.[[Slika:Arhiv RS.png|sličica|Grubarjeva palača, nekdanji sedež Arhiva Republike Slovenije na Zvezdarski ulici]]Kot samostojna državna ustanova pod neposrednim nadzorstvom ministra za prosveto je bil 31. oktobra 1945 ustanovljen Osrednji državni arhiv Slovenije. Deloval je za območje celotne Slovenije, saj ostalih pokrajinskih arhivov, z izjemo Mestnega arhiva ljubljanskega, današnjega [[Zgodovinski arhiv Ljubljana|Zgodovinskega arhiva Ljubljana]], še ni bilo. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja so jih polagoma začeli ustanavljati, a zaradi pomanjkljivih predpisov niso oblikovali popolne arhivske mreže. V letih 1945–1953 je arhiv gostoval v Narodnem muzeju v Ljubljani, na podstrešju [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] in po kleteh razpuščenih uradov v Ljubljani. Leta 1953 je dobil v uporabo prostore v prvem nadstropju Virantove hiše in [[Gruberjeva palača|Gruberjeve palače]]. Leta 1965 je arhiv prevzel v upravljanje celoten kompleks med Levstikovim trgom, Zvezdarsko in Rožno ulico. Prva adaptacija arhivske stavbe se je zgodila v letih 1977–1979, še prej, v letih 1972–1976, pa je bilo sezidano prvo namensko arhivsko skladišče Sloveniji. Leta 1981 je bila obnova Grubarjeve palače s prizidkoma Virant in Rožna v glavnem končana.<ref>{{Navedi revijo|last=Grabnar|first=Marija|date=2016|title=Zapisano ostane: 70 let Arhiva Republike Slovenije|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/41001-42000/41463/ARHIVI_2016-1.pdf#page=138|magazine=Arhivi|page=137}}</ref> [[Slika:DomobranskaVojasnica-Ljubljana.JPG|sličica|Prostori Arhiva RS v kompleksu nekdanje vojašnice ob Roški cesti pred obnovo<ref>{{Navedi splet|title=Obnova Roške kasarne bi rešila prostorsko stisko arhiva|url=https://www.dnevnik.si/1042466031|website=Dnevnik|accessdate=2019-06-12|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420015956/https://www.dnevnik.si/1042466031|url-status=dead}}</ref>]]V devetdesetih letih 20. stoletja so bili Arhivu Republike Slovenije priključeni t. i. specialni arhivi, ki so bili ukinjeni po političnih spremembah; leta 1990 Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, leta 1992 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, leta 1998 pa še del Arhiva Ministrstva za notranje zadeve z gradivom Službe državne varnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Arhiv Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/|website=www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/|accessdate=2022-09-13}}</ref> Že leta 1994 so bili za potrebe arhiva predvideni prostori [[Domobranska vojašnica, Ljubljana|nekdanje vojašnice]] ob Roški in Poljanski cesti, ki so bili do leta 2006 delno obnovljeni. V vzhodni trakt je bilo preseljeno mlajše arhivsko gradivo, ki ga je do tedaj arhiv hranil kar na sedmih lokacijah ([[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjeva cesta 5, Ljubljana]]; [[Kazina, Ljubljana|Kazina]] − Kongresni trg 1, Ljubljana; Plava laguna − [[Linhartova cesta, Ljubljana|Linhartova cesta 3a, Ljubljana]]; Petrolova stolpnica − [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajska cesta 48, Ljubljana]]; [[Dvorec Lisičje|grad Lisičje]] − Lanišče 23; [[Gotenica]]).<ref>{{Navedi splet|title=Obnova prostorov nekdanje kasarne na Roški oziroma Poljanski cesti za Arhiv Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-11-01-obnova-prostorov-nekdanje-kasarne-na-roski-oziroma-poljanski-cesti-za-arhiv-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2024-11-01|accessdate=2024-11-07|language=sl}}</ref> Jeseni leta 2024 se je v obnovljene prostore severnega trakta preselil sedež arhiva, vsi zaposleni, del gradiva ter vsi prostori, namenjeni uporabnikom arhivskega gradiva, kot so čitalnica, predavalnice in razstavni prostor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2024-11-01-obnova-prostorov-nekdanje-kasarne-na-roski-oziroma-poljanski-cesti-za-arhiv-republike-slovenije/|title=Obnova prostorov nekdanje kasarne na Roški oziroma Poljanski cesti za Arhiv Republike Slovenije|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024}}</ref> === Direktorji Arhiva Republike Slovenije === *[[Jože Maček (1911–1992)|Jože Maček]] (1945–1974) *[[Marija Oblak Čarni]] (1974–1984, 1988–1993) *[[Ema Umek]] (1984–1988) *[[Vladimir Žumer]] (1993–2004) *[[Dragan Matić]] (2004–2005, 2009–2012) *[[Matevž Košir]] (2005–2009) *[[Jože Dežman]] (2012–2013) *[[Bojan Cvelfar]] (2013–2023) *[[Andrej Nared]] (2023–trenutno) == Organizacija == Arhiv Republike Slovenije ima osem notranjih organizacijskih enot oziroma sektorjev:<ref>{{Navedi revijo|last=Grabnar|first=Marija|date=2016|title=Zapisano ostane: 70 let Arhiva Republike Slovenije|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/41001-42000/41463/ARHIVI_2016-1.pdf#page=138|magazine=Arhivi|page=138}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/|title=O arhivu|accessdate=9. 11. 2024}}</ref> * Sektor za informacije in dokumentacijo; * Sektor za varstvo najstarejšega arhivskega gradiva; * Sektor za varstvo arhivskega gradiva s področja zdravstva, šolstva, gospodarstva, društev, dela uprave in sodstva; * Sektor za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov; * Sektor za varstvo arhivskega gradiva uprave po letu 1945; * Slovenski filmski arhiv; * Center za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva; * Sektor za elektronske arhive in računalniško podporo. === Slovenski filmski arhiv<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/slovenski-filmski-arhiv/|title=Slovenski filmski arhiv|accessdate=9. 11. 2024}}</ref> === Slovenski filmski arhiv (SFA) je eden izmed najstarejših filmskih arhivov v srednjeevropskem prostoru ter drugi najstarejši filmski arhiv v nekdanji Jugoslaviji, takoj za Jugoslovansko kinoteko. Ustanovljen je bil leta 1968 pri takratnem Arhivu Slovenije z nalogo zbiranja in varovanja slovenskega filmskega arhivskega gradiva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije|publisher=Arhiv RS|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/slovenski-filmski-arhiv/|accessdate=2022-09-13}}</ref> V času svojega obstoja je zbral večino slovenske filmske dediščine, ki so jo posneli slovenski avtorji in producenti. Najstarejši film, ki arhiv hrani v Zbirki filmov (SI AS 1086), so prvi slovenski filmski zapisi [[Grossmannov festival filma in vina|dr. Karola Grossmanna]], začetnika slovenske kinematografije. Po letu 1990 SFA hrani tudi filme muzejev, arhivov, izobraževalnih ustanov, podjetij in gospodarskih družb, raznih ministrstev ter zasebnih ustvarjalcev in zbirateljev.<ref name=":0" /> === Center za restavriranje in konserviranje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/center-za-restavriranje/|title=Center za restavriranje in konserviranje|accessdate=9. 11. 2024}}</ref> === Center za restavriranje in konserviranje Arhiva RS v prvi vrsti skrbi za gradivo Arhiva RS in slovenskih regionalnih arhivov ter drugo ogroženo slovensko pisno in grafično dediščino ter likovna dela na papirju.<ref>{{Navedi splet|title=Restavriranje in konserviranje|publisher=Arhiv RS|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/center-za-restavriranje|accessdate=2022-09-13}}</ref> == Arhivska dejavnost == Arhiv Republike Slovenije kot državni arhiv varuje javno arhivsko gradivo državnih organov, nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, ki jih zagotavlja država, [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] ter državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi država in praviloma delujejo za območje celotne države. Arhiv varuje tudi zasebno arhivsko gradivo in filmsko arhivsko gradivo za vso državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/|title=O Arhivu Republike Slovenije|date=7.11.2024}}</ref> Arhiv Republika Slovenije tudi vodi zbirno evidenco javnega arhivskega gradiva v državi in evidenco arhivskega gradiva v zamejstvu in po svetu, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter vodi evidenco javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk na ravni države.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/storitve/evidenca-fondov-in-zbirk-arhiva-republike-slovenije/|title=Evidenca fondov in zbirk|date=7. 11. 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/storitve/register-ustvarjalcev-arhivskega-gradiva/|title=Register ustvarjalcev arhivskega gradiva}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/storitve/evidenca-javnih-simbolov-grbov-zastav-pecatov-zigov-in-stampiljk/|title=Evidenca javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk}}</ref> Arhiv varuje javno in zasebno arhivsko gradivo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA)<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20142170|website=www.uradni-list.si|accessdate=2019-06-12}}</ref> in Zakonom o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (ZAGOPP)..)<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (ZAGOPP)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-06-12}}</ref> == Gradivo v Arhivu Republike Slovenije == Gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, je urejeno v [[Arhivski fond|arhivske fonde]] in [[Arhivska zbirka|arhivske zbirke]]. Uporabniki in raziskovalci lahko gradivo iščejo v čitalnici s pomočjo [[Arhivski pripomočki|arhivskih pripomočkov]], od leta 2021 je na voljo tudi Virtualna arhivska čitalnica.<ref>{{Navedi splet|url=https://vac.sjas.gov.si/vac|title=Virtualna arhivska čitalnica (VAČ)|accessdate=9.11.2024}}</ref> Po podatkih iz leta 2023 ARS hrani 29.450 tekočih metrov arhivskega gradiva, ki je razvrščeno v 1982 fondov in zbirk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/o-arhivu/|title=O Arhivu Republike Slovenije|date=7.11.2024|accessdate=7.11.2024}}</ref> Arhiv Republike Slovenije hrani tudi najstarejši dokument v slovenskih arhivih. Gre za fragment prepisa pastoralnega vodila papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja Velikega]]. Originalni dokument je sicer nastal leta 591 in je namenjen Janezu, škofu Ravene, kot usmeritev za reformiranje cerkvene službe. Prepis, ohranjen v Arhivu Republike Slovenije, je verjetno nastal v drugi četrtini 9. stoletja, najverjetneje na območju [[Salzburg|Salzburga]] in je domnevno povezan z misijonsko dejavnostjo [[Nadškofija Salzburg|salzburške nadškofije]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Arhivi - zakladnice spomina|last=Nared|first=Andrej|publisher=Arhiv Republike Slovenije, ...|year=2014|isbn=978-961-6638-23-4|page=66}}</ref> === Arhivalija meseca === Arhivalija meseca, ki jo Arhiv Republike Slovenije pripravlja od januarja 2011, je namenjena popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. V krajših besedilih so predstavljeni vizualno ali vsebinsko zanimivi dokumenti, ki jih hrani ARS.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/254449920#full|title=Arhivalija meseca, COBISS|date=7.11.2024}}</ref> == Glej tudi == * [[Arhiv]] * [[Arhivsko gradivo]] * [[Arhivarstvo na Slovenskem]] * [[Seznam arhivov v Sloveniji]] == Sklici == {{refsez}} == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/arhiv/ Uradna stran] * [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch Virtualna arhivska čitalnica] *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175175213 Zbornik Arhiva Republike Slovenije ob 80. obletnici ustanovitve]«. ''Pogled v znanost'' (17. 11. 2025). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhivi v Sloveniji]] [[Kategorija:Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] il7klsrmpznpv55b1tm6xfifwdw21la Predloga:Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika) 10 79050 6686401 6201569 2026-06-07T11:33:28Z Janezdrilc 3152 malo osvežitve 6686401 wikitext text/x-wiki <!-- OPOMBA: TA STRAN NI PESKOVNIK!!! To je predloga, ki se pojavi kot glava na vrhu peskovnika. Če želite preizkušati urejanje, tega prosimo ne počnite tu. V dejanski peskovnik lahko vstopite z vpisom WP:PESEK ali WP:PK v 'iskanje'. Še enkrat, ta predloga ni namenjena eksperimentiranju! Peskovnik za predloge je na Predloga:PredlogaPeskovnik Posodobitev: reference lahko dodajate v 6 predlog [Xx] (X1..X6) --> {| style="background-color: transparent; border:1px dotted #000000;padding:2px;margin:2px;" | [[Slika:Sandbox - OpenClipart.svg|120px]] | style="padding: 0px 10px; text-align:justify;" | '''Pozdravljeni v peskovniku Wikipedije!''' Na tej strani lahko po mili volji vadite in preizkušate urejanje. Za urejanje kliknite <span class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit}} tukaj]'''</span> ali zavihek '''Uredi kodo''' zgoraj (oziroma '''Uredi''' v [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]]), vnesite spremembe in, ko ste končali, kliknite gumb '''Objavi spremembe'''. Vsebina tu '''ne bo''' ostala trajno, saj stran vsake toliko izpraznimo. Če ste se registrirali in ste prijavljeni, si lahko ustvarite tudi <span class="plainlinks">[{{fullurl:Special:Mypage/peskovnik|action=edit&preload=Predloga:Uporabnikov_peskovnik/preload}} svoj lastni peskovnik]</span>.<br> Prosimo vas, da ne dodajate avtorsko zavarovane ali neprimerne vsebine.<br> Za kakršnakoli vprašanja smo na voljo [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. ---- <span style="text-align:center;">Predloge za eksperimentiranje: [[Predloga:X1|X1]], [[Predloga:X2|X2]], [[Predloga:X3|X3]], [[Predloga:X4|X4]], [[Predloga:X5|X5]], [[Predloga:X6|X6]]</span> | {| style="background-color: transparent; margin-left:50px;" |- |<includeonly>{{bližnjica|WP:PK|WP:PESEK}}</includeonly> |- |<div style="border: 1px solid black; text-align: center; padding:5px; font-size: small; background: #eeeeee; white-space: nowrap;"> Več informacij:<br> [[Pomoč:Uvod|Uvod v Wikipedijo]]<br> [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]]<br> [[Wikipedija:Pravila in smernice|Pravila in smernice]]<br> </div> |} |} </sub> <div> </div> <noinclude>[[Kategorija:Wikipedija:Peskovnik]]</noinclude> hmkgy9tjwcnjarh5ws6pb2iwndjl72l Predloga:X4 10 79057 6686413 6500261 2026-06-07T11:53:01Z Janezdrilc 3152 noinclude 6686413 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}</noinclude> 1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np Predloga:X5 10 79058 6686414 6382217 2026-06-07T11:53:14Z Janezdrilc 3152 noinclude 6686414 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}</noinclude> 1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np Fičo Balet 0 80235 6686316 5647178 2026-06-07T05:19:53Z Nkdms 175009 /* Zunanje povezave */ Dodana povezava na arhivirano spletno stran 6686316 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Fičo}} '''Fičo balet''' je nekonvencionalna plesno-gledališka skupina, ki preko plesnih, gledaliških predstav in delavnic ljudem umetnost podaja na sodoben način. Od leta 2000 so ustvarjalci Fičo Baleta sodelovali s preko 100 umetniškimi sodelavci, odigrali preko 200 predstav in delavnic, med drugimi v [[London|Londonu]], [[Moskva|Moskvi]], [[New York|New Yorku]], [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], [[Montréal|Montréalu]], [[Hannover|Hannovru]], [[Berlin|Berlinu]], [[Praga|Pragi]], [[Varšava|Varšavi]], [[Milano|Milanu]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[København|Kopenhagnu]], Bytomu, [[Volgograd|Volgogradu]], Monaku, [[Beograd|Beogradu]], [[Podgorica|Podgorici]], [[Dubrovnik|Dubrovniku]], [[Zagreb|Zagrebu]], [[Pulj|Pulju]], [[Gradec|Gradcu]], [[Čedad|Čedadu]], Cahorsu, Cambridgeu in na glavnih slovenskih odrih. == Zunanje povezave == * [http://www.ficobalet.org Fičo Balet.org] (arhivirana spletna stran[https://web.archive.org/web/20210118113656/https://www.ficobalet.org/o-fio-baletu]) {{umetnostna škrbina}} [[Kategorija:Slovenska umetnost]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2000]] e08vzv46poeqfxbtlrkbt2vqb4yzshs Pot spominov in tovarištva 0 82381 6686260 6674339 2026-06-06T21:01:41Z TadejM 738 +zp: pogled v znanost 6686260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Pot ob žici<br><small>Pohod po Poti ob žici</small> | rkd_tip =žkd | image = | alt = | caption = | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 03 |lat_seconds = |lat_direction = N | long_degrees= 14|long_minutes = 30 | long_seconds= |long_direction = E | coord_display = inline | locmapin = Slovenija | map_alt = Zemljevid Slovenije | map_caption = Zemljevid Slovenije | površina = | vpisano = 3. maj 2016 | razglasitev_rkd_tip = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = [[koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine]], [[Mestna občina Ljubljana]], [[Ljubljana]] | lokacija = [[Ljubljana]] | občina = Ljubljana | refšt=2-00050 }} [[Slika:Path_of_Remembrance_and_Comradeship_-_map.png|thumb|right|300px|Potek poti]] [[Slika:Ljubljana (Galjevica) - drevored brez na PST.jpg|thumb|right|300px|Drevored na Galjevici]] '''Pot spominov in tovarištva''' (kratica '''PST ali POT'''), tudi '''Pot ob žici''', je 32,5 [[kilometer|km]] dolga pot okrog [[Ljubljana|Ljubljane]]. Speljana je po trasi [[bodeča žica|bodeče žice]], ki je med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] (med 23. februarjem [[1942]] in 26. majem [[1945]]<ref name="#1">[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UA0T0VN2 Ljudska pravica (29. maj 1945, letnik 6, številka 29)]</ref>) omejevala mesto. ==Potek poti== Pot poteka skozi [[Četrtna skupnost Ljubljane|mestne četrti]], ki obkrožajo središče Ljubljane. Začetek poti je prepuščen individualni odločitvi. Če začnemo na kontrolni točki št.1 (četrtna skupnost [[Vič, Ljubljana|Vič]]) in v smeri urinega kazalca obkrožimo mesto, nas pot najprej pelje okrog hriba [[Rožnik]], skozi [[Koseze, Ljubljana|Koseze]] in [[Šiška|Šiško]], [[Bežigrad, Ljubljana|Bežigrad]], mimo [[Gramozna jama, Ljubljana|Gramozne jame]] skozi [[pokopališče]] [[Žale, Ljubljana|Žale]], med stanovanjskimi bloki v [[Nove Jarše|Novih Jaršah]], vzdolž [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] do reke Ljubljanice ([[Polje, Ljubljana|Polje]]), ob robu Fužin in Bizovika in čez hrib [[Golovec]] na [[Ljubljansko barje]], kjer preko mestnih predelov [[Galjevica, Ljubljana|Galjevica]], [[Ilovica, Ljubljana|Ilovica]], [[Murgle, Ljubljana|Murgle]] in [[Mestni log]] sklenemo pot na Viču. [[Slika:Ljubljana (Bežigrad) - drevored na PST.jpg|thumb|right|300px|Drevored za Bežigradom]] Ob poti stojita 102 spominska kamna, katerih postavitev so financirala različna ljubljanska podjetja, delovne organizacije, šole. Na krajih, kjer pot sekajo mestne vpadnice, stoji 6 večjih spomenikov. V času vojne je bil obseg mesta manjši, zato zdaj del poti poteka skozi stanovanjska naselja. Izven naseljenih področij je peščena pot speljana skozi [[drevored]]e, prečka pa tudi hrib [[Golovec]]. Na več mestih so zasajene skupine 88-ih dreves, ki nosijo ime »''Drevored v spomin na tovariša [[Josip Broz - Tito|Tita]]«'' (Tito je živel 88 let). Pot spominov in tovarištva je izjemna mestna [[infrastruktura]], ki omogoča prebivalcem letno in zimsko rekreacijo, saj so v času [[sneg|snežne odeje]] na nenaseljenih področjih urejene [[tek na smučeh|tekaške steze]]. == Zgodovina == [[Slika:PST-bunker.JPG|thumb|right|300px|Vojaški bunker v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] ]] Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini [[Evropa|evropskih]] prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in tako rekoč spremenjenih v [[koncentracijsko taborišče]]. Žico je napeljala [[Italijanska kopenska vojska]], mesto pa je ločevala od zaledja 1171 dni. Navkljub temu so po skrivnih prehodih pod žico prehajali ranjenci, partizani oziroma prebivalci, ki niso imeli dovoljenja za prehod te meje. Zato je po vojni postala simbol kljubovanja in upora okupatorju. === Fortifikacija === Samo utrjevanje Ljubljane se je začelo [[22. februar]]ja [[1942]] zvečer na ukaz [[Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino|Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino]] [[Emilio Grazioli|Emilia Graziola]] in poveljnika [[11. armadni korpus (Italija)|11. armadnega korpusa]] [[general]]a [[Mario Robotti|Maria Robottija]]. Prvotna gradnja, ki je bila začasna ([[bodeča žica]], [[koli]],...), je bila končana naslednjega dne ob 14.00 uri. Tega dne, [[23. februar]]ja, je Grazioli izdal še ''Prepoved izhoda iz mesta Ljubljane''; s tem [[Povelje|ukazom]] je omejil prihod in izhod na 11 cestnih prehodov (t. i. blokov), katere so lahko prečkale le osebe z dovoljenjem ''Komisariata''. [[24. februar]]ja pa so sprožili prvo [[racija|racijo]] v mestu, ki je trajala do [[15. marec|15. marca]] 1942 na različnih delih Ljubljane. Zaradi nekaterih porazov v maju 1942 je general Robotti [[11. maj]]a imenoval ''Posebno komisijo za zgraditev utrjenega zidu okoli Ljubljane'', ki naj bi opravila pregled obstoječe [[infrastruktura|infrastrukture]] in predlagala oz. načrtovala izgraditev nove. Ta [[fortifikacija]] je imela več namenov: obramba Ljubljane pred zunanjim napadom, obramba Ljubljane pred notranjim napadom, osamitev močnega [[odporniško gibanje|odporniškega gibanja]] v mestu in prekinitev stikov med mestom, pomembnim [[logistika|logističnim]] in [[rekrut]]nim centrom ter okolico. Komisija je tako opravila svoje delo in začeli so se popravki. Na nekaterih odsekih so povečali obseg obroča, tako da je zajela tudi celotna naselja oz. območja (npr. [[Ljubljanske Žale]]), ki so bila do takrat izven obroča. Začeli so gradnjo [[bunker]]jev, povečali število bodeče žice, zasedli oz. izselili nekatere okoliške hiše pri obroču (nekatere zaradi suma sodelovanja pri nelegalnem prehodu obroča, nekatere pa zaradi potrebe posadk na obroču so tako zasedli 12 [[hiša|hiš]]). Napeljali so [[telefon]]sko in [[električna energija|električno]] [[omrežje]], posekali [[gozd]]ne površine ob žici,... Istočasno so [[24. junij]]a začeli drugo večjo preiskavo, ki je trajala do [[1. julij]]a (2858 meščanov so zaprli). [[19. julij]]a je general Robotti imenoval novo komisijo in ukazal hitrejše utrjevanje Ljubljane. Popolnoma so izselili še 42 hiš, postavili so [[španski jezdec|španske jezdece]], [[stražnica|stražnice]],... in razglasili [[policijska ura|policijsko uro]]. Septembra 1942 so sprožili še tretje utrjevanje žice, po [[napad]]u [[Tomšičeva brigada|Tomšičeve brigade]] na [[Vevče]]. Končni rezultat je bil sledeč: 29.663 [[meter|m]] dolgi obroč je bil širok med 5 in 8 m ter visok do 2 m. V sestavi obroča je bilo 69 večjih bunkerjev, 11 izpostavljenih, 53 manjših in 73 notranjih bunkerjev; skupaj 206. Obroč je opravljal svojo funkcijo tudi pod osvoboditveno oblastjo [[Narodna vlada Slovenije|Narodne vlade]], vse do 26. maja 1945, na dan ko je v Ljubljano prišel Josip Broz Tito<ref name="#1"/>. == Prireditve == [[Slika:PST-Zale.JPG|thumb|right|300px|Del poti pri ljubljanskih Žalah z [[Gramozna jama, Ljubljana|Gramozno jamo]], kjer so med vojno streljali talce]] Tradicionalni pohodi po nekdanji trasi žice potekajo od leta [[1946]] dalje. Ko so leta 1957 v Ljubljani pripravljali prvi slovenski festival telesne kulture, so okrajni odbori [[Zveza borcev NOB|Zveze borcev NOB]] predlagali, da bi se v okviru festivala organiziral partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane ''»v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije«''. Prvi pohod se je odvil v sklopu festivala telesne kulture 23. junija 1957. Prve ureditve in oznake poteka trase so nastale že leta 1959, ko so postavili prve spomenike. Leta 1972 so načrtovali ureditev peščenih poti z drevoredi.<ref>[http://www.gremonapot.si/kolesarstvo/podrobnosti-trase.aspx?routeID=43 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) - Gremo na pot - PST!]</ref> Natančne prostorske umestitve poti in označb se je lotil [[Vlasto Kopač]]. : sprva je bila ''Pot ob žici okupirane Ljubljane'', nato ''Aleja spominov in tovarištva'', zatem ''Pot spominov in tovarištva'' (PST), ''Zeleni obroč'' in nazadnje ''POT''.<REF>[https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/kljucni-koraki-poti-ob-zici-2798193/ Pot spominov in tovarištva se je začela s partizanskim pohodom], Dnevnik, 28. april 2026</ref> Nekatere politične sile so predlagale ime, ki ima manjšo zgodovinsko konotacijo in je bolj nevtralno glede na dejstvo, da so nekateri prebivalci mesta niso bili pristaši partizanstva in revolucije. Celotna ureditev te poti se je končala leta 1985 ko je ''Mestna občina Ljubljana'' na 40-obletnico osvoboditve, [[9. maj]]a, otvorila pešpot. V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] je bila udeležba vsakoletnega pohoda obvezna za vse ljubljanske šolarje, študente in delavce, ki so praviloma naredili '''živi obroč''' okrog mesta tako, da so se prijeli za roke. Po nastanku samostojne [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] je postala udeležba na pohodu večinoma neobvezna, kljub temu pa se številni prebivalci odločijo za to pot, v nekaterih šolah pa je del obveznih športnih vsebin. V času pohoda ob žici poteka tudi tekmovanje Tek trojk oz. »''Trojke''« – 29- ali 12,5- kilometrski tek po PST.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pohod.si/tektrojk.aspx |title=Tek trojk |accessdate=2017-04-15 |archive-date=2021-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225043057/https://www.pohod.si/tektrojk.aspx |url-status=dead }}</ref> Trasa je bila sprva dolga 36 kilometrov, nato pa se je spremenila v 12,5 in 29 kilometrov. Včasih so ženske tekle na ločeni tekmi, in sicer na 14-kilometrski razdalji – najprej v središču Ljubljane, nato so se preselile na [[Sveti Urh (hrib)|Sveti Urh]]. Moški tekmovalci so imeli start v Tolstojevi ulici, ženske ekipe pa pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju v [[Hrušica, Ljubljana|Hrušici]], medtem ko je bil cilj za vse na Tolstojevi –, sčasoma pa so zaradi velikega zanimanja uvedli tudi mešane trojke. Ekipe tekačev so prvih nekaj let tekle po trasi s puškami in 12-kilogramskimi nahrbtniki, saj je ob vsem skupaj šlo (tudi) za uprizarjanje zgodovine - kasneje so ekipe tekačev nastopale brez orožja, kar se nadaljuje do danes. V prvih letih so zmagovalci dobili tudi nagrado, kot je švicarska ura.<ref>[https://siol.net/sportal/rekreacija/puske-se-je-znebil-copate-borovo-zamenjal-za-novejsi-model-svicarska-ura-pa-tiktaka-naprej-416176 Puške se je znebil, copate Borovo zamenjal za novejši model, švicarska ura pa tiktaka naprej], Siol.net, 2. maj 2016</ref> Nekateri zgodovinarji, npr. mag. Jurij Pavel Emeršič, povezuje tek trojk z likvidacijami [[varnostno-obveščevalna služba|varnostno-obveščevalne službe]] v letih 1941 in 1942, ki so bile organizirane v trojkah. Namesto osvoboditve naj bi torej trojke poveličevale nasilje enostrankarskega komunističnega sistema.<ref>{{navedi novice |url=https://radio.ognjisce.si/sl/202/slovenija/27013/ |title=Zgodovinar Emeršič ozadju problematičnih prireditev Pot ob žici |date=3. maj 2018}}</ref>. - Kritiki te ideje poudarjajo, da je bilo v začetku prireditve v tekaških ekipah 5 ljudi, predstavljali pa so tudi ranjence. Prireditev praviloma traja 3 dni, vsakoletne datume pa določajo dnevi četrtek, petek in sobota pred 9. majem. 1. dan je pohod organiziran za ljubljanske vrtce, 2. dan za šolarje in 3. dan za občane. Udeleženci pohoda prejmejo papirnato zloženko, pri obisku vsake od osmih kontrolnih točk pa nanjo dobijo [[žig]] in podatek o času obiska. Prireditev poteka med 6. in 17. uro, potem se kontrolne točke zaprejo. Kdor prehodi celoten obroč in zbere vse kontrolne žige, prejme medaljo. Čeprav je prireditev v svojem bistvu postala množična vsesplošna športno-rekreativna prireditev ter obeležitev zmage v drugi svetovni vojni, ki jo organizatorji pogosto umeščajo tudi v širši kontekst [[Dan Evrope|dneva Evrope]], jo mnogi – podobno kot [[Praznik dela|prvomajske prireditve]] – še vedno razumejo tudi skozi ideološko prizmo. Med tekači in pohodniki tako pogosto izstopajo različni politiki leve politične opcije, simboli, ikonografija in parole, povezane s podporo širši politični levici, pogosto pa tudi načelna podpora revolucionarnemu režimu po drugi svetovni vojni. ===Kontrolne točke=== #križišče [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaške ceste]] pri zgradbi ''Agrotehnike'' #[[Koseški bajer, Ljubljana|Koseški bajer]] #križišče [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]] in Tolstojeve ceste (pri ''AMZS'') #Šmartinska cesta pri ''nakupovalnem središču BTC'' #[[Polje, Ljubljana|Polje]]; [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloška cesta]] #[[Grad Fužine, Ljubljana|Grad Fužine]] #Kontrolna točka [[Golovec]] #križišče [[Dolenjska cesta, Ljubljana|Dolenjske ceste]] in Peruzzijeve ulice #gostišče ''Livada'' ob [[Ljubljanica|Ljubljanici]] (Trnovo) [[Slika:Fotografija kontrolnega kartončka z žigi in medalje za opravljen en krog.jpg|sličica|Kontrolni kartonček PST z žigi in medaljo]] ===Priznanja=== *za enkratno prehojeno pot: bronasta medalja *za petkratno prehojeno pot: srebrna medalja *za desetkratno prehojeno pot: zlata medalja ==Glej tudi== *[[urbanizem]] *[[narodnoosvobodilni boj]] *[[Okupirana Ljubljana]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Trail of Remembrance and Comradeship|Pot spominov in tovarištva}} *[https://www.burger.si/Ljubljana/PST/pst.html Pot spominov in tovarištva virtualno]. [[Web XR (navidezna realnost)]]. [[Boštjan Burger]]. 8.– 9 Maj 2009. (Web XR združljiva vsebina). *[https://www.visitljubljana.com/assets/Dokumenti-PDF/Tiskovine-SI/Pot-spominov-in-tovaristva.pdf Brošura o PST] *[http://www.pespoti.si/izlet.php?id=444 Zemljevid poti]; [https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=1pA67AqRCKUZU5a_GX9BkuguaNW8&hl=en_US&ll=46.05438940571984%2C14.5173984999999&z=13 Google vodnik] *[https://www.mklj.si/ljubljanske-zgodbe/item/download/734_f72c43e3efd7223e45a53e9a72ae0597 O »Žici«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091809/http://www.mklj.si/ljubljanske-zgodbe/item/download/734_f72c43e3efd7223e45a53e9a72ae0597 |date=2016-10-13 }} * Alenka Boroša: Pot spominov in tovarištva v zelenem sistemu Ljubljane - geografsko vrednotenje. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=17235&lang=slv * Video dokumentacija poti: četrti [https://www.youtube.com/watch?v=NYuO44bdowQ Rožnik in Šiška], [https://www.youtube.com/watch?v=vJyiyt9Csa4 Bežigrad, Jarše, Polje in Moste] (posneta leta 2025) in [https://www.youtube.com/watch?v=5MihP6x066I Golovec, Rudnik, Trnovo in Vič] (posnet leta 2026) == Viri in opombe == {{sklici}} * {{navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00050.pdf |title=Opis enote žive kulturne dediščine |publisher= |accessdate=15. november 2018}} ==Zunanje povezave== *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175215550 Razstava Pot ob žici v MAO tudi preizkus razumevanja preteklosti]«. ''Pogled v znanost'' (20. 4. 2026). RTV Slovenija. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urbanizem Ljubljane]] [[Kategorija:Fortifikacijski sistemi v Sloveniji]] [[Kategorija:Prireditve v Ljubljani]] [[Kategorija:Pohodništvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1986]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije]] fr0ch8frufr77ua01q0r6l8mf8nh87d Poimenski seznam rek 0 84412 6686290 6685788 2026-06-07T01:39:16Z ~2026-32552-67 260877 /* A */ 6686290 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Atrak]] /[[Atrek]] (Turkmenistan, Iran) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss (reka)]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] pi6nt55yyvrwqbvmxs19r3ad1ya8rbc Uporabniški pogovor:Shabicht 3 85488 6686165 6685963 2026-06-06T17:04:34Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6686165 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code><nowiki>| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code><nowiki>| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code><nowiki>| Kančevci = upr Milan Kvas</nowiki></code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code><nowiki>| Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk</nowiki></code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš: : <code><nowiki>| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''</nowiki></code> Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš: : <code><nowiki>| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]</nowiki></code> Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST) A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST) s13ardr14ocbjk1u7q7gvofm6n5xmjl 6686223 6686165 2026-06-06T18:49:39Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ odgovor 6686223 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code><nowiki>| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code><nowiki>| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code><nowiki>| Kančevci = upr Milan Kvas</nowiki></code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code><nowiki>| Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk</nowiki></code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš: : <code><nowiki>| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''</nowiki></code> Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš: : <code><nowiki>| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]</nowiki></code> Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST) A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST) :počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo Dekanije Koper! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST) eramxq7ulwhwl7o2v3ygyoi1gj823k7 6686225 6686223 2026-06-06T18:50:37Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ 6686225 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code><nowiki>| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code><nowiki>| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code><nowiki>| Kančevci = upr Milan Kvas</nowiki></code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code><nowiki>| Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk</nowiki></code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš: : <code><nowiki>| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''</nowiki></code> Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš: : <code><nowiki>| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]</nowiki></code> Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST) A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST) :Počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo Dekanije Koper! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST) nojccgi3txnft6jq10vms0f7z1jm8ti 6686227 6686225 2026-06-06T18:51:49Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ 6686227 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code><nowiki>| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code><nowiki>| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code><nowiki>| Kančevci = upr Milan Kvas</nowiki></code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code><nowiki>| Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk</nowiki></code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš: : <code><nowiki>| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''</nowiki></code> Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš: : <code><nowiki>| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]</nowiki></code> Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST) A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST) :Počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]]! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST) gfren8tuqtv16bdwuzxfsnosicuo971 Župnija Krško 0 92168 6686071 6614180 2026-06-06T14:27:11Z Shabicht 3554 6686071 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|drugi dve župniji v Krškem|Župnija Videm - Krško|Župnija Leskovec pri Krškem}} {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Pod Goro 6<br>8270 [[Krško]] | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško]] | dedication = [[Janez Evangelist]] | established = 20. september 1894 | first_mentioned = [[1768]] (vikariat) | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Alfonz Grojzdek | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Rogerij Kramar]],<br>[[Leopold Turšič]],<br>[[Andrej Majcen]] | neigboring_parishes = [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]],<br>[[Župnija Sveti Duh - Veliki Trn|Sveti Duh - Veliki Trn]],<br>[[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = [https://www.facebook.com/p/%C5%BDupnija-Kr%C5%A1ko-Sv-Janez-Evangelist-61571312730454/ facebook.com] }} '''Župnija Krško''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Leskovec|Dekanije Leskovec]] [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]]. Je ena izmed treh župnij v Krškem, pri čemer Župnija Krško obsega mesto na desnem bregu [[Sava|Save]] z okoliškimi vasmi, [[Župnija Videm - Krško]] (Škofija Celje) mesto na levem bregu Save, [[Župnija Leskovec pri Krškem]] pa najjužnejši del mesta na desnem bregu Save. Meja med krško in leskovško župnijo poteka po potoku [[Žlapovec]]. Krško je bilo v letih 1909–1935 domači kraj Božjega služabnika [[Andrej Majcen|Andreja Majcna]]. Tu je v župnijski cerkvi 5. maja 1918 prejel zakrament svete birme (po rokah škofa [[Anton Bonaventura Jeglič|Antona Bonaventure Jegliča]]), 9. julija 1933 pa obhajal novo mašo. V cerkvi mu je postavljena tudi spominska kamnita plošča. Za leto 2007, ko je župnijo prevzel župnik Alfonz Grojzdek, je novomeški škof [[Andrej Glavan]] župnijo označil kot ''versko zelo hladno''. Grojzdku je že leta pred tem ljubljanski pomožni škof [[Stanislav Lenič]] večkrat mimogrede omenil, da je Krško ''liberalna župnija''. Grojzek pa je poleg tega v arhivu v vizitacijskem poročilu našel tudi navedbo, da je Krško ''najbolj liberalna župnija v metropoliji''. Župnija je veljala za táko, ki je ni želel noben duhovnik.<ref>Alfonz Grojzdek, ''Biserni spomini'', Novi svet, Ljubljana 2021, strani 8, 107 in 173.</ref> == Zgodovina == V srednjem veku je trg Krško spadal pod [[Župnija Leskovec pri Krškem|Župnijo Leskovec pri Krškem]], ta pa je do 13. stoletja spadala pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. Na [[Grad Krško|krškem gradu]], ki je bil od leta 1373 v lasti [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], je bila kapela sv. Nikolaja. Tu sta grofa [[Herman I. Celjski|Herman I.]] in [[Viljem Celjski|Viljem]] ustanovila [[Kaplanija|kaplanijo]], ki je bila cerkvenopravno izvzeta iz leskovške župnije. Ustanovna pogodba, ki jo je podpisal tudi leskovški župnik Gregor, je določala dve mesti – za kaplana in duhovnega pomočnika ter njima dodeljena posestva v užitek. Po pogodbi se župnik v ničemer ni smel vtikati v njuno delo, hkrati pa sta ona dva smela opravljati pastoralo samo za grajske ljudi, ne pa tudi za tržane. Ti so sicer smeli hoditi k maši na grad. Pogodba je še določala, da se maša na gradu ni smela obhajati ob isti uri kot v župnijski cerkvi v Leskovcu.<ref>Ivan Lapajne, ''Krško in Krčani'', Zavod Neviodunum Krško, Krško 2004, strani 73, 76–77.</ref> Zaradi pomembnosti Krškega kot trga se že leta 1370 leskovška župnija omenja tudi kot ''krška''. Ta oznaka se od leta 1477, ko je Krško dobilo mestne pravice, pojavlja še večkrat. V času turških nevarnosti so leskovški župniki pogosto iskali zavetje znotraj mestnega obzidja (zgrajeno leta 1480). V tem času so mesto pastoralno oskrbovali leskovški kaplani.<ref>Silvo Gorenc in drugi, ''Krško skozi čas'', Skupščina Občine Krško, Krško 1977, stran 158.</ref> Leta 1440 so [[Grad Rajhenburg|Rajhenburški gospodje]] na mestu nekdanje sedlarske delavnice zgradili [[špital]] s cerkvijo sv. Duha.<ref>[https://www.visitkrsko.com/vredno-ogleda/muzeji-galerije-in-zbirke/ Muzeji, galerije in zbirke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190524114351/https://www.visitkrsko.com/vredno-ogleda/muzeji-galerije-in-zbirke/ |date=2019-05-24 }}, Visitkrsko.com, pridobljeno 23. maj 2019.</ref><ref>''Krško skozi čas'', stran 172.</ref> Leta 1573 je mestna [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško|Cerkev sv. Janeza Evangelista]] zaradi [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|kmečkega upora]] do tal pogorela.<ref>''Krško in Krčani'', stran 77.</ref> Tako je bila leta 1582 zgrajena nova.<ref>[https://www.visitkrsko.com/vredno-ogleda/kulturno-zgodovinske-znamenitosti/ Kulturno-zgodovinske znamenitosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190524113906/https://www.visitkrsko.com/vredno-ogleda/kulturno-zgodovinske-znamenitosti/ |date=2019-05-24 }}, Visitkrsko.com, pridobljeno 20. maj 2019.</ref> Leta 1640 so v Krško na prošnjo meščanov prišli kapucini ''v pomoč krškim župnikom, ki so bili pogosto odsotni'' – leta 1638 se na primer omenja Andrej Bianchini kot ''začasni krški župnik''.<ref>[http://www.zupnija-leskovec.si/o-zupniji/zgodovina/duhovniki-zupnije-leskovec Duhovniki Župnije Leskovec], Zupnija-leskovec.si, pridobljeno 23. maj 2019.</ref> Zavezali so se, da bodo maševali tudi v cerkvi sv. Janeza. Samostan so dogradili v štirih letih in 11. septembra 1644 je njihovo cerkev kot namestnik oglejskega patriarha posvetil pičenski škof [[Antonio Marenzi]], ki je bil leta 1633 leskovški župnik. Zaradi razsajanja kuge so leta 1647 na vzpetini nad mestom zgradili [[Cerkev sv. Rozalije, Krško|Cerkev sv. Rozalije]] in ustanovili posebno bratovščino ter dvakrat na leto hodili v procesiji k cerkvi.<ref>''Krško skozi čas'', stran 161.</ref> Okrog leta 1683 se je zgodil požar na podružnični [[Cerkev sv. Jožefa, Trška Gora|Cerkvi sv. Jožefa na Trški Gori]], ki se je ponoči razširil iz bližnje hiše. Cerkev je takrat pogorela do tal, grofica Katarina Elizabeta Auersperg pa je nato leta 1702 dala zgraditi novo.<ref>Drago Medved, ''[https://issuu.com/tickrsko/docs/vodnik_cerkev_krsko__slo__ponatis_n Cerkve: Vodnik po cerkvah v občini Krško] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210729095646/https://issuu.com/tickrsko/docs/vodnik_cerkev_krsko__slo__ponatis_n |date=2021-07-29 }}'', Občina Krško, Krško 2009, strani 29–30.</ref> Med 17. in 19. stoletjem je Krško večkrat prevzelo neformalno vlogo sedeža župnije, saj so se nekateri od leskovških župnikov odločil stanovati v mestu. Kapucinska kronika beleži, da je bil Matija Bučela (župnik v letih 1657–1669) ''prvi, ki je svoje bivališče prenesel iz Leskovca v Krško in prevzel naslov mestnega župnika.'' V Krškem je župnikoval tudi Anton Gotthard (župnik v letu 1728). Leta 1768 je Krško postalo [[vikariat]] (kot podenota leskovške župnije) in s tem dobilo rednega in stalnega vikarja. Od kasnejših župnikov je v Krškem stanoval med drugim še Ignacij Hohenwart (župnik v letih 1795–1832).<ref>''Krško skozi čas'', stran 160–161.</ref> Leta 1777 je grof Rihard Auersperg iz [[Šrajbarski turn|Šrajbarskega turna]] dal v baročnem slogu prezidati špitalsko cerkev sv. Duha. 9. julija tega leta jo je posvetil goriški nadškof [[Rudolf Jožef Edling]].<ref>''Krško skozi čas'', stran 162.</ref> V času [[Jožefinske reforme|Jožefinskih reform]], ko so se spreminjale meje škofij in župnij, je tudi Leskovška župnija prešla izpod jurisdikcije goriškega nadškofa pod jurisdikcijo ljubljanskega nadškofa. Tako je nadškof [[Mihael baron Brigido]] 26. julija 1788 prejel v upravo ''cerkev sv. Janeza Evangelista v Krškem skupaj s kapucinskim samostanom, kjer je trenutno vikar Venceslav iz Poljan''. Krčani so se takrat zavzeli, da bi bil njihov vikariat povzdignjen v samostojno župnijo. Čeprav je njihov predlog škofija podprla, ga je vlada na Dunaju zavrnila. V 19. stoletju so še nekajkrat poskusili s prošnjami, ki jih je vlada vselej zavrnila z utemeljitvijo, da ni dovolj sredstev za vzdrževanje. Zadnjo prošnjo so podali leta 1888 in čeprav je vlada še najprej imela do tega vprašanja odklonilno stališče, je vsled finančne podpore [[Josipina Hočevar|Josipine Hočevar]] privolila, da za mnenje vprašajo prebivalce vikariata. Večina je glasovala za, nakar so se začela daljša pogajanja med vlado in škofijo. Naposled je bila 20. septembra 1894 župnija vendarle ustanovljena.<ref>''Krško skozi čas'', strani 163–164.</ref><ref>Jasmina Jelčič Juratovac, ''[http://pefprints.pef.uni-lj.si/3628/1/DIPLOMSKA_NALOGA_-_FINAL_lektorirano_%C4%8Distopis_obojestranski_tisk.PDF Pripovednost v reliefu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181103054005/http://pefprints.pef.uni-lj.si/3628/1/DIPLOMSKA_NALOGA_%2D_FINAL_lektorirano_%C4%8Distopis_obojestranski_tisk.PDF |date=2018-11-03 }}'', diplomsko delo, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2016, stran 28.</ref> Že omenjena Josipina je tri leta pred tem, leta 1891, dala zgraditi tudi novo pokopališko Cerkev sv. Križa. To so postavili na mesto srednjeveške Cerkve sv. Florijana, ki so jo zaradi dotrajanosti in pogrezanja v zemljo porušili.<ref>''Cerkve: Vodnik po cerkvah v občini Krško'', stran 36.</ref> Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q18562673}} | [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško|Cerkev sv. Janeza Evangelista]] | [[Krško]] |- | 2. | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Cerkev Brezmadežne Device Marije]]<br>(kapucinska cerkev) | [[Krško]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351292}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Trška Gora|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Trška Gora, Krško|Trška Gora]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351221}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Gora|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Gora, Krško|Gora]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351299}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Krško|Cerkev sv. Rozalije]] | [[Krško]] |- ! colspan=4 | Nekdanje cerkve |- | 1. | {{Slika d|Q60351321}} | [[Cerkev sv. Duha, Krško|Cerkev sv. Duha]]<br>(danes »Galerija Krško«) | [[Krško]] |- | 2. | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Cerkev sv. Florijana]]<br>(pokopališka, podrta leta 1891,<br>predhodnica cerkve sv. Križa) | [[Krško]] |- | 3. | {{Slika d|Q66499082}} | [[Cerkev sv. Križa, Krško|Cerkev sv. Križa]]<br>(pokopališka, danes<br>prireditvena »Dvorana v parku«) | [[Krško]] |} V [[Grad Krško|Gradu Krško]] je bila nekoč kapela sv. Nikolaja. == Duhovniki == {| style="float:right;" | valign=top | [[Slika:Immaculate Conception Church (Krško) 26.jpg|thumb|right|300px|Alfonz Grojzdek]] | valign=top | [[Slika:Leopold Turšič.jpg|thumb|right|220px|[[Leopold Turšič]]]] |} {| width=50% | width=25% valign=top | === Župniki === # Janez Knavs (1894–1900) # Ludvik Škufca (1900–1902) # Ivan Reiner (1902–1910) # Alojzij Kurent (1910–1920) # [[Leopold Turšič]] (1920–1927) # Janez Filipič (1927–1938) # Alojzij Kurent (drugič, 1938–1962) # Anton Vidmar (1962–1972) # Milan Čučnik (1972–1974) # Ivan Lovše (1974–2007) # Alfonz Grojzdek (2007–) | width=25% valign=top | === Kaplani === # Martin Kerin (1894–1895) # Janez Debeljak (1896–1897) # Jakob Žust (1903–1906) # Franc Vidmar (1906–1909) # Alojzij Kurent (1909–1910, nato župnik)<br>'''Kapucini''' # Lovro Novak (1922–1928) # Avrelij Šerik (1928–1934) # Kamil Požar (1934–1939) # [[Mavricij Teraš]] (1939–1940) # Dionizij Pristovnik (1940–1941) # Stanko Pečovnik # Metod Jeršin # Roman Motore |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://www.skofija-novomesto.si/sl/pastoralne-enote/dekanije-in-zupnije Skofija-novomesto.si] * [https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-janeza-krsko Družina.si] {{Škofija Novo mesto}} {{Dekanija Leskovec}} [[Kategorija:Župnija Krško| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Krško]] [[Kategorija:Dekanija Leskovec]] [[Kategorija:Župnije v Krškem]] [[Kategorija:Posavje]] mck8fjull9clg8g93mezsh6cch4a07b Župnija Bizeljsko 0 92284 6686416 6666578 2026-06-07T11:53:45Z Shabicht 3554 6686416 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Hribček 7<br>8259 [[Bizeljsko]] | parish_church = [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko]] | dedication = [[sveti Lovrenc]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | established = 1564 (subvikariat, podrejen [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Vikariatu Sv. Peter pod Svetimi gorami]], ta pa [[Župnija Pilštanj|Župniji Pilštanj]]);<ref>Renata Novak (uredila), ''Pilštanj in cerkev sv. Mihaela'', Sirius, Ljubljana 2018, stran 56.</ref><br>1787 (samostojna župnija) | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | administrated_from_parish = | priest = [[sedisvakanca]] (od 20. oktobra 2025) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Anton Martin Slomšek]] | neigboring_parishes = [[Župnija Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]],<br>[[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] }} '''[[Župnija]] [[Bizeljsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. Župnija je znana predvsem po blaženem [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]], ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.{{sfn|Kemperl|Šekoranja|2007|p=29}} Občasno glasilo župnije se imenuje Lovrenčev zvon.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dolenjskilist.si/2022/06/13/262757/novice/posavje/FOTO_Zahvalna_masa_za_pet_jubilejev/ |title=Zahvalna maša za pet jubilejev |accessdate=13. julij 2022 |date=13. junij 2022 |format= |work= }}</ref> == Lega in opis == Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke [[Sotla|Sotle]], na jugu in zahodu jo omejuje potok [[Dramlja (Sotla)|Dramlja]], na severu pa grebeni [[Orlica (pogorje)|Orlice]]. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki Sotli ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 mnv. Župnija meri dobrih 30 km<sup>2</sup> in ima okoli 1700 prebivalcev. Župnijska [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkev sv. Lovrenca]] je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) nad središčem vasi. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svetim Goram]]. == Zgodovina == Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica [[Župnija Pilštanj|pražupnije sv. Mihaela v Pilštanju]] in od 13. stoletja [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Vikariata Sv. Peter pod Svetimi gorami]] (podrejen Župniji Pilštanj).<ref>{{navedi knjigo |author1= Kemperl, Metoda|author2= Šekoranja, Nataša|author3= Leskovar, Vlado |year= 2007|title=Mejniki Bizeljskega: Ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije |publisher= |isbn= |cobiss= 234350848 |pages=27}}</ref> Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal [[Benediktinski samostan Gornji Grad]]. Leta 1461 je bila celotna Župnija Pilštanj priključena novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]]. Leta 1564 je bil na Bizeljskem ustanovljen poseben subvikariat, podrejen Vikariatu Sv. Peter pod Svetimi gorami. Slednji je bil 1. oktobra 1640 povzdignjen v samostojno Župnijo Sv. Peter pod Svetimi gorami. Šele leta 1787, v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih]] reform, je bil tudi Bizeljski vikariat povzdignjen v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«, župnija pa priključena [[Lavantinska škofija|Lavantinski škofiji]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del Savskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351147}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|Cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[Župnijska cerkev|župnijska cerkev]] | [[Bizeljsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q18515906}} | [[Cerkev sv. Andreja, Dramlja|Cerkev sv. Andreja]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dramlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351149}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Bukovje|Cerkev sv. Antona]]<br>podružnica | [[Bukovje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351261}} | [[Cerkev sv. Duha, Dramlja|Cerkev sv. Duha]]<br>podružnica | [[Dramlja]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351148}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Orešje na Bizeljskem|Cerkev sv. Marije Magdalene]]<br>podružnica | [[Orešje na Bizeljskem]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351135}} | [[Cerkev sv. Vida, Bizeljsko|Cerkev sv. Vida]]<br>podružnica | [[Bizeljsko]] |} Na področju župnije se nahaja tudi [[Grad Bizeljsko]] s kapelo [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Kemperl, Metoda|author2= Šekoranja, Nataša|author3= Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=|cobiss=234350848 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.bizeljsko.si/zupnija/zupnija-na-bizeljskem.html Bizeljsko.si] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bizeljsko Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Bizeljsko| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Bizeljsko]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Bizeljsko]] 1eux8ift8dz7rxvk7j3wm9hd1rsfft7 6686418 6686416 2026-06-07T11:54:18Z Shabicht 3554 6686418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Hribček 7<br>8259 [[Bizeljsko]] | parish_church = [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko]] | dedication = [[sveti Lovrenc]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | established = 1564 (subvikariat, podrejen [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Vikariatu Sv. Peter pod Svetimi gorami]], ta pa [[Župnija Pilštanj|Župniji Pilštanj]]);<ref>Renata Novak (uredila), ''Pilštanj in cerkev sv. Mihaela'', Sirius, Ljubljana 2018, stran 56.</ref><br>1787 (samostojna župnija) | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | administrated_from_parish = | priest = [[sedisvakanca]]<br> (od 20. oktobra 2025) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Anton Martin Slomšek]] | neigboring_parishes = [[Župnija Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]],<br>[[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] }} '''[[Župnija]] [[Bizeljsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. Župnija je znana predvsem po blaženem [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]], ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.{{sfn|Kemperl|Šekoranja|2007|p=29}} Občasno glasilo župnije se imenuje Lovrenčev zvon.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dolenjskilist.si/2022/06/13/262757/novice/posavje/FOTO_Zahvalna_masa_za_pet_jubilejev/ |title=Zahvalna maša za pet jubilejev |accessdate=13. julij 2022 |date=13. junij 2022 |format= |work= }}</ref> == Lega in opis == Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke [[Sotla|Sotle]], na jugu in zahodu jo omejuje potok [[Dramlja (Sotla)|Dramlja]], na severu pa grebeni [[Orlica (pogorje)|Orlice]]. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki Sotli ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 mnv. Župnija meri dobrih 30 km<sup>2</sup> in ima okoli 1700 prebivalcev. Župnijska [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkev sv. Lovrenca]] je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) nad središčem vasi. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svetim Goram]]. == Zgodovina == Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica [[Župnija Pilštanj|pražupnije sv. Mihaela v Pilštanju]] in od 13. stoletja [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Vikariata Sv. Peter pod Svetimi gorami]] (podrejen Župniji Pilštanj).<ref>{{navedi knjigo |author1= Kemperl, Metoda|author2= Šekoranja, Nataša|author3= Leskovar, Vlado |year= 2007|title=Mejniki Bizeljskega: Ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije |publisher= |isbn= |cobiss= 234350848 |pages=27}}</ref> Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal [[Benediktinski samostan Gornji Grad]]. Leta 1461 je bila celotna Župnija Pilštanj priključena novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]]. Leta 1564 je bil na Bizeljskem ustanovljen poseben subvikariat, podrejen Vikariatu Sv. Peter pod Svetimi gorami. Slednji je bil 1. oktobra 1640 povzdignjen v samostojno Župnijo Sv. Peter pod Svetimi gorami. Šele leta 1787, v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih]] reform, je bil tudi Bizeljski vikariat povzdignjen v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«, župnija pa priključena [[Lavantinska škofija|Lavantinski škofiji]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del Savskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351147}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|Cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[Župnijska cerkev|župnijska cerkev]] | [[Bizeljsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q18515906}} | [[Cerkev sv. Andreja, Dramlja|Cerkev sv. Andreja]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dramlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351149}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Bukovje|Cerkev sv. Antona]]<br>podružnica | [[Bukovje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351261}} | [[Cerkev sv. Duha, Dramlja|Cerkev sv. Duha]]<br>podružnica | [[Dramlja]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351148}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Orešje na Bizeljskem|Cerkev sv. Marije Magdalene]]<br>podružnica | [[Orešje na Bizeljskem]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351135}} | [[Cerkev sv. Vida, Bizeljsko|Cerkev sv. Vida]]<br>podružnica | [[Bizeljsko]] |} Na področju župnije se nahaja tudi [[Grad Bizeljsko]] s kapelo [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Kemperl, Metoda|author2= Šekoranja, Nataša|author3= Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=|cobiss=234350848 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.bizeljsko.si/zupnija/zupnija-na-bizeljskem.html Bizeljsko.si] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bizeljsko Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Bizeljsko| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Bizeljsko]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Bizeljsko]] nlazgfd9hmj1fv2ye9t0izegfl1hash Župnija Brestanica 0 92292 6686402 6654369 2026-06-07T11:35:59Z Shabicht 3554 6686402 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = žpk Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se nekateri menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina pa jih je že poprej odšla v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|trapistovski samostan Marije zvezde]] v [[Banjaluka|Banjaluki]]. {{glavni|Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 30mut8bcc6yvb47n9krwf5jdqxhfss3 6686403 6686402 2026-06-07T11:38:39Z Shabicht 3554 6686403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Tomaž Šojč | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se nekateri menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina pa jih je že poprej odšla v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|trapistovski samostan Marije zvezde]] v [[Banjaluka|Banjaluki]]. {{glavni|Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 8vfq31b7d8wql53yzii7sre7hs4lose 6686405 6686403 2026-06-07T11:42:32Z Shabicht 3554 6686405 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = upr Tomaž Šojč | pastor = | chaplain = | assistant = dhp Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se nekateri menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina pa jih je že poprej odšla v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|trapistovski samostan Marije zvezde]] v [[Banjaluka|Banjaluki]]. {{glavni|Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 33f5nb37tvxk4qyqycxlqqvq6s3h9sd 6686409 6686405 2026-06-07T11:47:23Z Shabicht 3554 6686409 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = upr Tomaž Šojč (od 1. avgusta 2022) | pastor = | chaplain = | assistant = dhp Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se nekateri menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina pa jih je že poprej odšla v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|trapistovski samostan Marije zvezde]] v [[Banjaluka|Banjaluki]]. {{glavni|Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] g2cfkdfhho8pan0kv82wplgd6qa3ktg 6686410 6686409 2026-06-07T11:48:03Z Shabicht 3554 6686410 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = upr Tomaž Šojč<br> (od 1. avgusta 2022) | pastor = | chaplain = | assistant = dhp Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se nekateri menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina pa jih je že poprej odšla v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|trapistovski samostan Marije zvezde]] v [[Banjaluka|Banjaluki]]. {{glavni|Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 1vg7jm8wtnia5qwurt45d3bz41lmegv Brazilska nogometna reprezentanca 0 92701 6686299 6090936 2026-06-07T04:34:39Z ~2026-33607-71 261259 /* Trenutna postava */ 6686299 wikitext text/x-wiki {{National football team | Name = Brazilija| Badge = | Nickname = Seleção | Association = [[Brazilska nogometna zveza]] | Coach = [[Mano Menzes]] ([[2010]]-)| Most caps = [[Cafu]] (142) | Top scorer = [[Neymar]] (77) | | pattern_la1 = _bra20H | pattern_b1 = _bra20H | pattern_ra1 = _bra20H | pattern_sh1 = _bra20h | pattern_so1 = _bra20h | leftarm1 = FFCC00 | body1 = FFCC00 | rightarm1 = FFCC00 | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _bra20A | pattern_b2 = _bra20A | pattern_ra2 = _bra20A | pattern_sh2 = _bra19aw | pattern_so2 = _nikeyellow | leftarm2 = 003CFF | body2 = 003CFF | rightarm2 = 003CFF | shorts2 = FFFFFF | socks2 = 003CFF| First game = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] 3 - 0 Brazilija <br />([[Buenos Aires]], [[Argentina]]; [[20. september]], [[1914]]) | Largest win = Brazilija 10 - 1 [[Bolivijska nogometna reprezentanca|Bolivija]] ([[São Paulo]], [[Brazilija]]; [[10. april]], [[1949]]) | Largest loss = [[Urugvajska nogometna reprezentanca|Urugvaj]] 6 - 0 Brazilija <br />([[Viña del Mar]], [[Čile]]; [[18. september]], [[1920]])<br />[[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] 7 - 1 Brazilija <br />([[Belo Horizonte]], [[Brazilija]]; [[8. julij]], [[2014]]) | World cup apps = 19 | World cup first = 1930 | World cup best = Zmagovalci, [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]],</br>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | Regional name = [[Copa América]] | Regional cup apps = 32 | Regional cup first = [[1916]] | Regional cup best = Zmagovalci, [[1919]], [[1922]], [[1949]], [[1989]],<br /> [[1997]], [[1999]], [[2004]], [[2007]] }} '''Brazilska nogometna reprezentanca''' predstavlja [[Brazilija|Brazilijo]] na mednarodnih [[nogomet]]nih [[tekmovanje|tekmovanjih]]. Brazilija velja za najuspešnejšo reprezentanco na svetu. Doslej je že petkrat osvojila [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovno prvenstvo]]. Na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovnem prvenstvu 2006]] je Brazilija razočarala, saj je po slabih predstavah izpadla že v četrtfinalu proti [[Francoska nogometna reprezentanca|Franciji]]. == Zgodovina == {{MedalTop}} {{MedalSport | Moški [[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Nogomet]]}} {{Srebrna medalja | [[Poletne olimpijske igre 1984|1984 Los Angeles]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1984|Nogomet]]}} {{Srebrna medalja | [[Poletne olimpijske igre 1988|1988 Seul]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1988|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 1996|1996 Atlanta]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1996|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Peking]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|Nogomet]]}} {{MedalBottom}} == Nastopi == === Svetovno prvenstvo === {| width=60% |- !bgcolor=#ffe5b4|Leto !bgcolor=#ffe5b4|Krog !bgcolor=#ffe5b4|Položaj !bgcolor=#ffe5b4|Igre !bgcolor=#ffe5b4|Zmage !bgcolor=#ffe5b4|Neodločene !bgcolor=#ffe5b4|Izgubljene !bgcolor=#ffe5b4|Doseženi goli !bgcolor=#ffe5b4|Dobljeni goli |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]]||<center>Krog 1||<center>6.||<center>2||<center>1||<center>0||<center>1||<center>5||<center>2 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]]||<center>Krog 1||<center>14.||<center>1||<center>0||<center>0||<center>1||<center>1||<center>3 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]]||<center>Polfinale||<center>'''3. mesto'''||<center>5||<center>3||<center>1||<center>1||<center>14||<center>11 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]||<center>Finale||<center>'''2. mesto'''||<center>6||<center>4||<center>1||<center>1||<center>22||<center>6 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]]||<center>Četrtfinale||<center>5.||<center>3||<center>1||<center>1||<center>1||<center>8||<center>5 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>6||<center>5||<center>1||<center>0||<center>16||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>6||<center>5||<center>1||<center>0||<center>14||<center>5 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]||<center>Krog 1||<center>11.||<center>3||<center>1||<center>0||<center>2||<center>4||<center>6 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>6||<center>6||<center>0||<center>0||<center>19||<center>7 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]]||<center>Polfinale||<center>4.||<center>7||<center>3||<center>2||<center>2||<center>6||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]]||<center>Polfinale||<center>'''3. mesto'''||<center>7||<center>4||<center>3||<center>0||<center>10||<center>3 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]]||<center>Krog 2 ||<center>5.||<center>5||<center>4||<center>0||<center>1||<center>15||<center>6 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]]||<center>Četrtfinale||<center>5.||<center>5||<center>4||<center>1||<center>0||<center>10||<center>1 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]]||<center>Krog 2||<center>9.||<center>4||<center>3||<center>0||<center>1||<center>4||<center>2 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>7||<center>5||<center>2||<center>0||<center>11||<center>3 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]]||<center>Final2||<center>'''2. mesto'''||<center>7||<center>4||<center>1||<center>2||<center>14||<center>10 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>7||<center>7||<center>0||<center>0||<center>18||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]||<center>Četrtfinale||<center>5.||<center>5||<center>4||<center>0||<center>1||<center>10||<center>2 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]||<center> Četrtfinale||<center>6.||<center>5||<center>3||<center>1||<center>1||<center>9||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>'''Skupaj'''||<center>19/19||<center>'''5x prvaki'''||<center>97||<center>67||<center>15||<center>15||<center>210||<center>88 |} === Copa América === {| width=100% |valign="top" width=33%| * [[Južno ameriško prvenstvo 1916|1916]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1917|1917]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1919|1919]] - '''1. mesto''' * [[Južno ameriško prvenstvo 1920|1920]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1921|1921]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1922|1922]] - '''1. mesto''' * [[Južno ameriško prvenstvo 1923|1923]] - 4. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1924|1924]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1925|1925]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1926|1926]] do [[Južno ameriško prvenstvo 1935|1935]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1937|1937]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1939|1939]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1941|1941]] - ''Odstopili'' |valign="top" width=33%| * [[Južno ameriško prvenstvo 1942|1942]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1945|1945]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1946|1946]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1947|1947]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1949|1949]] - '''1. mesto''' * [[Južno ameriško prvenstvo 1953|1953]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1955|1955]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1956|1956]] - 4. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1957|1957]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1959 (Argentina)|1959]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1959 (Ekvador)|1959]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1963|1963]] - 4. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1967|1967]] - ''Odstopili'' |valign="top" width=33%| * [[Copa América 1975|1975]] - Polfinale * [[Copa América 1979|1979]] - Polfinale * [[Copa América 1983|1983]] - 2. mesto * [[Copa América 1987|1987]] - Krog 1 * [[Copa América 1989|1989]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 1991|1991]] - 2. mesto * [[Copa América 1993|1993]] - Četrtfinale * [[Copa América 1995|1995]] - 2. mesto * [[Copa América 1997|1997]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 1999|1999]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 2001|2001]] - Četrtfinale * [[Copa América 2004|2004]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 2007|2007]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 2011|2011]] - Četrtfinale |} == Igralci == === Trenutna postava === ''(igrali 2011-2012)'' {{nat fs start}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name= [[Lucas Rodrigues Moura da Silva|Lucas]]|age=[[13. avgust]] [[1992]]|caps=15|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name= [[Rômulo Borges Monteiro|Rômulo]]|age=[[19. september]] [[1990]]|caps=5|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[CR Vasco da Gama|Vasco da Gama]]}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name= [[Oscar dos Santos Emboaba Junior|Oscar]]|age=[[9. september]] [[1991]]|caps=6|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Sport Club Internacional|Internacional]]}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name= [[Neymar]]|age=[[5. februar]] [[1992]]|caps=19|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Santos FC|Santos]]}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name= [[Rafael Cabral]]|age=[[20. maj]] [[1990]]|caps=2|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Santos FC|Santos]]}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name= [[Bruno Uvini]]|age=[[3. junij]] [[1991]]|caps=3|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name= [[Juan Guilherme Nunes Jesus|Juan]]|age=[[10. junij]] [[1991]]|caps=4|club={{ikonazastave|Italija}} [[Internazionale Milano F.C.|Inter]]}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name= [[Casemiro]]|age=[[23. februar]] [[1992]]|caps=5|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name= [[Wellington Nem]]|age=[[6. februar]] [[1992]]|caps=2|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Fluminense Football Club|Fluminense]]}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name= [[Danilo Luiz da Silva|Danilo]]|age=[[15. julij]] [[1991]]|caps=6|club={{ikonazastave|Portugalska}} [[F.C. Porto|Porto]]}} {{nat fs player|no=23|pos=FW|name= [[Alex Sandro]]|age=[[26. januar]] [[1991]]|caps=4|club={{ikonazastave|Portugalska}} [[F.C. Porto|Porto]]}} {{nat fs end}} {| width=100% |valign="top" width=33%| * [[Júlio César Soares Espíndola|Júlio César]] * [[Victor Leandro Bagy|Victor]] * [[Fábio Deivson Lopes Maciel|Fábio]] * [[Ânderson Luís da Silva|Luisão]] * [[Adriano Correia]] * [[Kléber de Carvalho Corrêa|Kléber]] * [[Lúcio]] |valign="top" width=33%| * [[Elano Blumer|Elano]] * [[Frederico Chaves Guedes|Fred]] |} === Slavni reprezentanti === {| width=100% |valign="top" width=33%| * [[Ademir]] * [[Ademir da Guia]] * [[Adriano Leite Ribeiro|Adriano]] * [[Aldair]] * [[Amarildo]] * [[Bauer (nogometaš)|Bauer]] * [[Bebeto]] * [[Hilderaldo Bellini|Bellini]] * [[Hércules Brito Ruas|Brito]] * [[Cafu]] * [[Careca]] * [[Carlos]] * [[Carlos Alberto]] * [[Paulo Cesar Carpegiani|Carpegiani]] * [[Toninho Cerezo|Cerezo]] * [[Clodoaldo]] * [[Dadá Maravilha|Dario]] * [[Dida]] * [[Didi (nogometaš)|Didi]] * [[Dirceu]] * [[Djalma Santos]] * [[Domingos da Guia]] * [[Dorval Rodrigues|Dorval]] * [[Dunga]] |valign="top" width=33%| * [[Éder Aleixo de Assis|Éder]] * [[Edino Nazareth Filho|Edinho]] * [[Edmundo]] * [[Everaldo]] * [[Paulo Roberto Falcão|Falcão]] * [[Feitiço]] * [[Felix Miéli Venerando|Felix]] * [[Friaça]] * [[Arthur Friedenreich|Friedenreich]] * [[Garrincha]] * [[Gérson]] * [[Gilmar]] * [[Jair da Costa]] * [[Jairzinho]] * [[Jorginho]] * [[Júnior]] * [[Kaká]] * [[Leandro]] * [[Emerson Leão|Leão]] * [[Leonardo Nascimento de Araujo|Leonardo]] * [[Leônidas da Silva|Leônidas]] * [[Luiz Antônio da Costa|Muller]] * [[Márcio Santos]] * [[Marcos Roberto Silveira Reis|Marcos]] |valign="top" width=33%| * [[Marinho Chagas]] * [[Mauro]] * [[Moacyr Barbosa]] *[[Neymar|Neymar Jr]] * [[Nílton Santos]] * [[Orlando (nogometaš)|Orlando]] * [[José Oscar Bernardi|Oscar]] * [[Pelé]] * [[Pepe (nogometaš)|Pepe]] * [[Wilson da Silva Piazza|Piazza]] * [[Preguinho]] * [[Rivelino]] * [[Rivaldo]] * [[Roberto Carlos da Silva|Roberto Carlos]] * [[Romário]] * [[Ronaldinho]] * [[Ronaldo]] * [[Serginho Chulapa]] * [[Sócrates]] * [[Cláudio Taffarel]] * [[Tostão]] * [[Valdir Peres]] * [[Vampeta]] * [[Vavá]] * [[Zico]] * [[Zizinho]] * [[Zózimo]] |} === Največ nastopov === {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" !width=30 |# !width=150 |Ime !width=50 |Nastopov !width=50 |Golov !width=120 |Prva tekma !width=120 |Zadnja tekma |- |1 |align="left"|[[Cafu]] |142 |5 |align="left"|12. september 1990 |align="left"|1. julij 2006 |- |2 |align="left"|[[Roberto Carlos (nogometaš)|Roberto Carlos]] |125 |11 |align="left"|26. februar 1992 |align="left"|1. julij 2006 |- |3 |align="left"|[[Lúcio]] |105 |4 |align="left"|15. november 2000 |align="left"|5. september 2011 |- |4 |align="left"|[[Cláudio Taffarel]] |101 |0 |align="left"|7. julij 1988 |align="left"|12. julij 1998 |- |rowspan="2"|5 |align="left"|[[Djalma Santos]] |98 |3 |align="left"|10. april 1952 |align="left"|9. junij 1968 |- |align="left"|[[Ronaldo]] |98 |62 |align="left"|23. marec 1994 |align="left"|7. junij 2011 |- |rowspan="2"|7 |align="left"|[[Gylmar dos Santos Neves|Gilmar]] |94 |0 |align="left"|1. marec 1953 |align="left"|12. junij 1969 |- |align="left"|[[Ronaldinho]] |94 |33 |align="left"|26. junij 1999 |align="left"|28. februar 2012 |- |9 |align="left"|[[Gilberto Silva]] |93 |3 |align="left"|7. november 2001 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|10 |align="left"|[[Pelé]] |92 |77 |align="left"|7. julij 1957 |align="left"|18. julij 1971 |- |align="left"|[[Roberto Rivelino|Rivelino]] |92 |26 |align="left"|16. november 1965 |align="left"|24. junij 1978 |- |rowspan="2"|12 |align="left"|[[Dunga]] |91 |6 |align="left"|19. maj 1987 |align="left"|12. julij 1998 |- |align="left"|[[Dida (goalkeeper)|Dida]] |91 |0 |align="left"|7. julij 1995 |align="left"|1. julij 2006 |- |14 |align="left"|[[Robinho]] |90 |26 |align="left"|13. julij 2003 |align="left"|10. avgust 2011 |- |15 |align="left"|[[Zé Roberto]] |84 |6 |align="left"|12. avgust 1995 |align="left"|1. julij 2006 |- |16 |align="left"|[[Kaká]] |82 |27 |align="left"|31. januar 2002 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|17 |align="left"|[[Jairzinho]] |81 |33 |align="left"|7. junij 1964 |align="left"|3. marec 1982 |- |align="left"|[[Aldair]] |81 |3 |align="left"|15. marec 1989 |align="left"|28. junij 2000 |- |19 |align="left"|[[Émerson Leão]] |80 |0 |align="left"|8. marec 1970 |align="left"|30. april 1986 |- |20 |align="left"|[[Juan Silveira dos Santos|Juan]] |79 |7 |align="left"|15. julij 2001 |align="left"|2. julij 2010 |} === Največ zadetkov === {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" !width=30 |# !width=150 |Ime !width=50 |Golov !width=50 |Nastopov !width=120 |Prva tekma !width=120 |Zadnja tekma |- |1 |align="left"|[[Pelé]] |77 |92 |align="left"|7. julij 1957 |align="left"|18. julij 1971 |- |2 |align="left"|[[Ronaldo]] |62 |98 |align="left"|23. marec 1994 |align="left"|7. junij 2011 |- |3 |align="left"|[[Romário]] |55 |70 |align="left"|23. maj 1987 |align="left"|27. april 2005 |- |4 |align="left"|[[Zico]] |52 |72 |align="left"|25. februar 1976 |align="left"|21. junij 1986 |- |5 |align="left"|[[Bebeto]] |39 |75 |align="left"|28. april 1985 |align="left"|12. julij 1998 |- |6 |align="left"|[[Rivaldo]] |34 |74 |align="left"|16. december 1993 |align="left"|19. november 2003 |- |rowspan="2"|7 |align="left"|[[Jairzinho]] |33 |81 |align="left"|7. junij 1964 |align="left"|3. marec 1982 |- |align="left"|[[Ronaldinho]] |33 |94 |align="left"|26. junij 1999 |align="left"|29. februar 2012 |- |rowspan="2"|9 |align="left"|[[Ademir Marques de Menezes|Ademir]] |32 |39 |align="left"|21. januar 1945 |align="left"|15. marec 1953 |- |align="left"|[[Tostão]] |32 |54 |align="left"|15. maj 1966 |align="left"|9. julij 1972 |- |11 |align="left"|[[Zizinho]] |30 |53 |align="left"|1. januar 1942 |align="left"|3. april 1957 |- |12 |align="left"|[[Careca]] |29 |60 |align="left"|21. marec 1982 |align="left"|1. avgust 1993 |- |13 |align="left"|[[Luís Fabiano]] |28 |43 |align="left"|11. junij 2003 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|14 |align="left"|[[Adriano Leite Ribeiro|Adriano]] |27 |48 |align="left"|15. november 2000 |align="left"|2. marec 2010 |- |align="left"|[[Kaká]] |27 |82 |align="left"|31. januar 2002 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|16 |align="left"|[[Roberto Rivelino|Rivelino]] |26 |92 |align="left"|16. november 1965 |align="left"|24. junij 1978 |- |align="left"|[[Robinho]] |26 |90 |align="left"|13. julij 2003 |align="left"|10. avgust 2011 |- |rowspan="2"|18 |align="left"|[[Jair da Rosa Pinto|Jair]] |22 |39 |align="left"|5. marec 1940 |align="left"|16. julij 1950 |- |align="left"|[[Sócrates]] |22 |60 |align="left"|17. maj 1979 |align="left"|21. junij 1986 |- |20 |align="left"|[[Leônidas da Silva|Leônidas]] |21 |19 |align="left"|4. december 1932 |align="left"|29. januar 1946 |} == Glej tudi == * [[seznam nogometnih reprezentanc]] * [[Seznam brazilskih nogometašev|seznam brazilskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Brazil national football team}} * [http://www.cbf.com.br/ Brazilska nogometna zveza] (v portugalščini) {{Reprezentance FIFA 1930}} {{Reprezentance FIFA 1934}} {{Reprezentance FIFA 1938}} {{Reprezentance FIFA 1950}} {{Reprezentance FIFA 1954}} {{Reprezentance FIFA 1958}} {{Reprezentance FIFA 1962}} {{Reprezentance FIFA 1966}} {{Reprezentance FIFA 1970}} {{Reprezentance FIFA 1974}} {{Reprezentance FIFA 1978}} {{Reprezentance FIFA 1982}} {{Reprezentance FIFA 1986}} {{Reprezentance FIFA 1990}} {{Reprezentance FIFA 1994}} {{Reprezentance FIFA 1998}} {{Reprezentance FIFA 2002}} {{Reprezentance FIFA 2006}} {{Reprezentance FIFA 2010}} {{sport-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Brazilska nogometna reprezentanca| ]] [[Kategorija:Nogomet v Braziliji|Reprezentanca]] [[Kategorija:Športne reprezentance Brazilije|Nogomet]] [[Kategorija:Južnoameriške nogometne reprezentance]] ltskcxuiwprh29kjkddfmh4grpt38z3 6686300 6686299 2026-06-07T04:35:15Z ~2026-33607-71 261259 6686300 wikitext text/x-wiki {{National football team | Name = Brazilija| Badge = | Nickname = Seleção | Association = [[Brazilska nogometna zveza]] | Coach = | Most caps = [[Cafu]] (142) | Top scorer = [[Neymar]] (77) | | pattern_la1 = _bra20H | pattern_b1 = _bra20H | pattern_ra1 = _bra20H | pattern_sh1 = _bra20h | pattern_so1 = _bra20h | leftarm1 = FFCC00 | body1 = FFCC00 | rightarm1 = FFCC00 | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _bra20A | pattern_b2 = _bra20A | pattern_ra2 = _bra20A | pattern_sh2 = _bra19aw | pattern_so2 = _nikeyellow | leftarm2 = 003CFF | body2 = 003CFF | rightarm2 = 003CFF | shorts2 = FFFFFF | socks2 = 003CFF| First game = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] 3 - 0 Brazilija <br />([[Buenos Aires]], [[Argentina]]; [[20. september]], [[1914]]) | Largest win = Brazilija 10 - 1 [[Bolivijska nogometna reprezentanca|Bolivija]] ([[São Paulo]], [[Brazilija]]; [[10. april]], [[1949]]) | Largest loss = [[Urugvajska nogometna reprezentanca|Urugvaj]] 6 - 0 Brazilija <br />([[Viña del Mar]], [[Čile]]; [[18. september]], [[1920]])<br />[[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] 7 - 1 Brazilija <br />([[Belo Horizonte]], [[Brazilija]]; [[8. julij]], [[2014]]) | World cup apps = 19 | World cup first = 1930 | World cup best = Zmagovalci, [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]],</br>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | Regional name = [[Copa América]] | Regional cup apps = 32 | Regional cup first = [[1916]] | Regional cup best = Zmagovalci, [[1919]], [[1922]], [[1949]], [[1989]],<br /> [[1997]], [[1999]], [[2004]], [[2007]] }} '''Brazilska nogometna reprezentanca''' predstavlja [[Brazilija|Brazilijo]] na mednarodnih [[nogomet]]nih [[tekmovanje|tekmovanjih]]. Brazilija velja za najuspešnejšo reprezentanco na svetu. Doslej je že petkrat osvojila [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovno prvenstvo]]. Na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovnem prvenstvu 2006]] je Brazilija razočarala, saj je po slabih predstavah izpadla že v četrtfinalu proti [[Francoska nogometna reprezentanca|Franciji]]. == Zgodovina == {{MedalTop}} {{MedalSport | Moški [[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Nogomet]]}} {{Srebrna medalja | [[Poletne olimpijske igre 1984|1984 Los Angeles]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1984|Nogomet]]}} {{Srebrna medalja | [[Poletne olimpijske igre 1988|1988 Seul]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1988|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 1996|1996 Atlanta]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1996|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Peking]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|Nogomet]]}} {{MedalBottom}} == Nastopi == === Svetovno prvenstvo === {| width=60% |- !bgcolor=#ffe5b4|Leto !bgcolor=#ffe5b4|Krog !bgcolor=#ffe5b4|Položaj !bgcolor=#ffe5b4|Igre !bgcolor=#ffe5b4|Zmage !bgcolor=#ffe5b4|Neodločene !bgcolor=#ffe5b4|Izgubljene !bgcolor=#ffe5b4|Doseženi goli !bgcolor=#ffe5b4|Dobljeni goli |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]]||<center>Krog 1||<center>6.||<center>2||<center>1||<center>0||<center>1||<center>5||<center>2 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]]||<center>Krog 1||<center>14.||<center>1||<center>0||<center>0||<center>1||<center>1||<center>3 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]]||<center>Polfinale||<center>'''3. mesto'''||<center>5||<center>3||<center>1||<center>1||<center>14||<center>11 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]||<center>Finale||<center>'''2. mesto'''||<center>6||<center>4||<center>1||<center>1||<center>22||<center>6 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]]||<center>Četrtfinale||<center>5.||<center>3||<center>1||<center>1||<center>1||<center>8||<center>5 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>6||<center>5||<center>1||<center>0||<center>16||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>6||<center>5||<center>1||<center>0||<center>14||<center>5 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]||<center>Krog 1||<center>11.||<center>3||<center>1||<center>0||<center>2||<center>4||<center>6 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>6||<center>6||<center>0||<center>0||<center>19||<center>7 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]]||<center>Polfinale||<center>4.||<center>7||<center>3||<center>2||<center>2||<center>6||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]]||<center>Polfinale||<center>'''3. mesto'''||<center>7||<center>4||<center>3||<center>0||<center>10||<center>3 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]]||<center>Krog 2 ||<center>5.||<center>5||<center>4||<center>0||<center>1||<center>15||<center>6 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]]||<center>Četrtfinale||<center>5.||<center>5||<center>4||<center>1||<center>0||<center>10||<center>1 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]]||<center>Krog 2||<center>9.||<center>4||<center>3||<center>0||<center>1||<center>4||<center>2 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>7||<center>5||<center>2||<center>0||<center>11||<center>3 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]]||<center>Final2||<center>'''2. mesto'''||<center>7||<center>4||<center>1||<center>2||<center>14||<center>10 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]||<center>'''Finale'''||<center>'''Prvaki'''||<center>7||<center>7||<center>0||<center>0||<center>18||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]||<center>Četrtfinale||<center>5.||<center>5||<center>4||<center>0||<center>1||<center>10||<center>2 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]||<center> Četrtfinale||<center>6.||<center>5||<center>3||<center>1||<center>1||<center>9||<center>4 |---- bgcolor=#f5f5dc |<center>'''Skupaj'''||<center>19/19||<center>'''5x prvaki'''||<center>97||<center>67||<center>15||<center>15||<center>210||<center>88 |} === Copa América === {| width=100% |valign="top" width=33%| * [[Južno ameriško prvenstvo 1916|1916]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1917|1917]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1919|1919]] - '''1. mesto''' * [[Južno ameriško prvenstvo 1920|1920]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1921|1921]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1922|1922]] - '''1. mesto''' * [[Južno ameriško prvenstvo 1923|1923]] - 4. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1924|1924]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1925|1925]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1926|1926]] do [[Južno ameriško prvenstvo 1935|1935]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1937|1937]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1939|1939]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1941|1941]] - ''Odstopili'' |valign="top" width=33%| * [[Južno ameriško prvenstvo 1942|1942]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1945|1945]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1946|1946]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1947|1947]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1949|1949]] - '''1. mesto''' * [[Južno ameriško prvenstvo 1953|1953]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1955|1955]] - ''Odstopili'' * [[Južno ameriško prvenstvo 1956|1956]] - 4. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1957|1957]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1959 (Argentina)|1959]] - 2. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1959 (Ekvador)|1959]] - 3. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1963|1963]] - 4. mesto * [[Južno ameriško prvenstvo 1967|1967]] - ''Odstopili'' |valign="top" width=33%| * [[Copa América 1975|1975]] - Polfinale * [[Copa América 1979|1979]] - Polfinale * [[Copa América 1983|1983]] - 2. mesto * [[Copa América 1987|1987]] - Krog 1 * [[Copa América 1989|1989]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 1991|1991]] - 2. mesto * [[Copa América 1993|1993]] - Četrtfinale * [[Copa América 1995|1995]] - 2. mesto * [[Copa América 1997|1997]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 1999|1999]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 2001|2001]] - Četrtfinale * [[Copa América 2004|2004]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 2007|2007]] - '''1. mesto''' * [[Copa América 2011|2011]] - Četrtfinale |} == Igralci == === Trenutna postava === ''(igrali 2011-2012)'' {{nat fs start}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name= [[Lucas Rodrigues Moura da Silva|Lucas]]|age=[[13. avgust]] [[1992]]|caps=15|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name= [[Rômulo Borges Monteiro|Rômulo]]|age=[[19. september]] [[1990]]|caps=5|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[CR Vasco da Gama|Vasco da Gama]]}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name= [[Oscar dos Santos Emboaba Junior|Oscar]]|age=[[9. september]] [[1991]]|caps=6|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Sport Club Internacional|Internacional]]}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name= [[Neymar]]|age=[[5. februar]] [[1992]]|caps=19|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Santos FC|Santos]]}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name= [[Rafael Cabral]]|age=[[20. maj]] [[1990]]|caps=2|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Santos FC|Santos]]}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name= [[Bruno Uvini]]|age=[[3. junij]] [[1991]]|caps=3|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name= [[Juan Guilherme Nunes Jesus|Juan]]|age=[[10. junij]] [[1991]]|caps=4|club={{ikonazastave|Italija}} [[Internazionale Milano F.C.|Inter]]}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name= [[Casemiro]]|age=[[23. februar]] [[1992]]|caps=5|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name= [[Wellington Nem]]|age=[[6. februar]] [[1992]]|caps=2|club={{ikonazastave|Brazilija}} [[Fluminense Football Club|Fluminense]]}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name= [[Danilo Luiz da Silva|Danilo]]|age=[[15. julij]] [[1991]]|caps=6|club={{ikonazastave|Portugalska}} [[F.C. Porto|Porto]]}} {{nat fs player|no=23|pos=FW|name= [[Alex Sandro]]|age=[[26. januar]] [[1991]]|caps=4|club={{ikonazastave|Portugalska}} [[F.C. Porto|Porto]]}} {{nat fs end}} {| width=100% |valign="top" width=33%| * [[Júlio César Soares Espíndola|Júlio César]] * [[Victor Leandro Bagy|Victor]] * [[Fábio Deivson Lopes Maciel|Fábio]] * [[Ânderson Luís da Silva|Luisão]] * [[Adriano Correia]] * [[Kléber de Carvalho Corrêa|Kléber]] * [[Lúcio]] |valign="top" width=33%| * [[Elano Blumer|Elano]] * [[Frederico Chaves Guedes|Fred]] |} === Slavni reprezentanti === {| width=100% |valign="top" width=33%| * [[Ademir]] * [[Ademir da Guia]] * [[Adriano Leite Ribeiro|Adriano]] * [[Aldair]] * [[Amarildo]] * [[Bauer (nogometaš)|Bauer]] * [[Bebeto]] * [[Hilderaldo Bellini|Bellini]] * [[Hércules Brito Ruas|Brito]] * [[Cafu]] * [[Careca]] * [[Carlos]] * [[Carlos Alberto]] * [[Paulo Cesar Carpegiani|Carpegiani]] * [[Toninho Cerezo|Cerezo]] * [[Clodoaldo]] * [[Dadá Maravilha|Dario]] * [[Dida]] * [[Didi (nogometaš)|Didi]] * [[Dirceu]] * [[Djalma Santos]] * [[Domingos da Guia]] * [[Dorval Rodrigues|Dorval]] * [[Dunga]] |valign="top" width=33%| * [[Éder Aleixo de Assis|Éder]] * [[Edino Nazareth Filho|Edinho]] * [[Edmundo]] * [[Everaldo]] * [[Paulo Roberto Falcão|Falcão]] * [[Feitiço]] * [[Felix Miéli Venerando|Felix]] * [[Friaça]] * [[Arthur Friedenreich|Friedenreich]] * [[Garrincha]] * [[Gérson]] * [[Gilmar]] * [[Jair da Costa]] * [[Jairzinho]] * [[Jorginho]] * [[Júnior]] * [[Kaká]] * [[Leandro]] * [[Emerson Leão|Leão]] * [[Leonardo Nascimento de Araujo|Leonardo]] * [[Leônidas da Silva|Leônidas]] * [[Luiz Antônio da Costa|Muller]] * [[Márcio Santos]] * [[Marcos Roberto Silveira Reis|Marcos]] |valign="top" width=33%| * [[Marinho Chagas]] * [[Mauro]] * [[Moacyr Barbosa]] *[[Neymar|Neymar Jr]] * [[Nílton Santos]] * [[Orlando (nogometaš)|Orlando]] * [[José Oscar Bernardi|Oscar]] * [[Pelé]] * [[Pepe (nogometaš)|Pepe]] * [[Wilson da Silva Piazza|Piazza]] * [[Preguinho]] * [[Rivelino]] * [[Rivaldo]] * [[Roberto Carlos da Silva|Roberto Carlos]] * [[Romário]] * [[Ronaldinho]] * [[Ronaldo]] * [[Serginho Chulapa]] * [[Sócrates]] * [[Cláudio Taffarel]] * [[Tostão]] * [[Valdir Peres]] * [[Vampeta]] * [[Vavá]] * [[Zico]] * [[Zizinho]] * [[Zózimo]] |} === Največ nastopov === {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" !width=30 |# !width=150 |Ime !width=50 |Nastopov !width=50 |Golov !width=120 |Prva tekma !width=120 |Zadnja tekma |- |1 |align="left"|[[Cafu]] |142 |5 |align="left"|12. september 1990 |align="left"|1. julij 2006 |- |2 |align="left"|[[Roberto Carlos (nogometaš)|Roberto Carlos]] |125 |11 |align="left"|26. februar 1992 |align="left"|1. julij 2006 |- |3 |align="left"|[[Lúcio]] |105 |4 |align="left"|15. november 2000 |align="left"|5. september 2011 |- |4 |align="left"|[[Cláudio Taffarel]] |101 |0 |align="left"|7. julij 1988 |align="left"|12. julij 1998 |- |rowspan="2"|5 |align="left"|[[Djalma Santos]] |98 |3 |align="left"|10. april 1952 |align="left"|9. junij 1968 |- |align="left"|[[Ronaldo]] |98 |62 |align="left"|23. marec 1994 |align="left"|7. junij 2011 |- |rowspan="2"|7 |align="left"|[[Gylmar dos Santos Neves|Gilmar]] |94 |0 |align="left"|1. marec 1953 |align="left"|12. junij 1969 |- |align="left"|[[Ronaldinho]] |94 |33 |align="left"|26. junij 1999 |align="left"|28. februar 2012 |- |9 |align="left"|[[Gilberto Silva]] |93 |3 |align="left"|7. november 2001 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|10 |align="left"|[[Pelé]] |92 |77 |align="left"|7. julij 1957 |align="left"|18. julij 1971 |- |align="left"|[[Roberto Rivelino|Rivelino]] |92 |26 |align="left"|16. november 1965 |align="left"|24. junij 1978 |- |rowspan="2"|12 |align="left"|[[Dunga]] |91 |6 |align="left"|19. maj 1987 |align="left"|12. julij 1998 |- |align="left"|[[Dida (goalkeeper)|Dida]] |91 |0 |align="left"|7. julij 1995 |align="left"|1. julij 2006 |- |14 |align="left"|[[Robinho]] |90 |26 |align="left"|13. julij 2003 |align="left"|10. avgust 2011 |- |15 |align="left"|[[Zé Roberto]] |84 |6 |align="left"|12. avgust 1995 |align="left"|1. julij 2006 |- |16 |align="left"|[[Kaká]] |82 |27 |align="left"|31. januar 2002 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|17 |align="left"|[[Jairzinho]] |81 |33 |align="left"|7. junij 1964 |align="left"|3. marec 1982 |- |align="left"|[[Aldair]] |81 |3 |align="left"|15. marec 1989 |align="left"|28. junij 2000 |- |19 |align="left"|[[Émerson Leão]] |80 |0 |align="left"|8. marec 1970 |align="left"|30. april 1986 |- |20 |align="left"|[[Juan Silveira dos Santos|Juan]] |79 |7 |align="left"|15. julij 2001 |align="left"|2. julij 2010 |} === Največ zadetkov === {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" !width=30 |# !width=150 |Ime !width=50 |Golov !width=50 |Nastopov !width=120 |Prva tekma !width=120 |Zadnja tekma |- |1 |align="left"|[[Pelé]] |77 |92 |align="left"|7. julij 1957 |align="left"|18. julij 1971 |- |2 |align="left"|[[Ronaldo]] |62 |98 |align="left"|23. marec 1994 |align="left"|7. junij 2011 |- |3 |align="left"|[[Romário]] |55 |70 |align="left"|23. maj 1987 |align="left"|27. april 2005 |- |4 |align="left"|[[Zico]] |52 |72 |align="left"|25. februar 1976 |align="left"|21. junij 1986 |- |5 |align="left"|[[Bebeto]] |39 |75 |align="left"|28. april 1985 |align="left"|12. julij 1998 |- |6 |align="left"|[[Rivaldo]] |34 |74 |align="left"|16. december 1993 |align="left"|19. november 2003 |- |rowspan="2"|7 |align="left"|[[Jairzinho]] |33 |81 |align="left"|7. junij 1964 |align="left"|3. marec 1982 |- |align="left"|[[Ronaldinho]] |33 |94 |align="left"|26. junij 1999 |align="left"|29. februar 2012 |- |rowspan="2"|9 |align="left"|[[Ademir Marques de Menezes|Ademir]] |32 |39 |align="left"|21. januar 1945 |align="left"|15. marec 1953 |- |align="left"|[[Tostão]] |32 |54 |align="left"|15. maj 1966 |align="left"|9. julij 1972 |- |11 |align="left"|[[Zizinho]] |30 |53 |align="left"|1. januar 1942 |align="left"|3. april 1957 |- |12 |align="left"|[[Careca]] |29 |60 |align="left"|21. marec 1982 |align="left"|1. avgust 1993 |- |13 |align="left"|[[Luís Fabiano]] |28 |43 |align="left"|11. junij 2003 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|14 |align="left"|[[Adriano Leite Ribeiro|Adriano]] |27 |48 |align="left"|15. november 2000 |align="left"|2. marec 2010 |- |align="left"|[[Kaká]] |27 |82 |align="left"|31. januar 2002 |align="left"|2. julij 2010 |- |rowspan="2"|16 |align="left"|[[Roberto Rivelino|Rivelino]] |26 |92 |align="left"|16. november 1965 |align="left"|24. junij 1978 |- |align="left"|[[Robinho]] |26 |90 |align="left"|13. julij 2003 |align="left"|10. avgust 2011 |- |rowspan="2"|18 |align="left"|[[Jair da Rosa Pinto|Jair]] |22 |39 |align="left"|5. marec 1940 |align="left"|16. julij 1950 |- |align="left"|[[Sócrates]] |22 |60 |align="left"|17. maj 1979 |align="left"|21. junij 1986 |- |20 |align="left"|[[Leônidas da Silva|Leônidas]] |21 |19 |align="left"|4. december 1932 |align="left"|29. januar 1946 |} == Glej tudi == * [[seznam nogometnih reprezentanc]] * [[Seznam brazilskih nogometašev|seznam brazilskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Brazil national football team}} * [http://www.cbf.com.br/ Brazilska nogometna zveza] (v portugalščini) {{Reprezentance FIFA 1930}} {{Reprezentance FIFA 1934}} {{Reprezentance FIFA 1938}} {{Reprezentance FIFA 1950}} {{Reprezentance FIFA 1954}} {{Reprezentance FIFA 1958}} {{Reprezentance FIFA 1962}} {{Reprezentance FIFA 1966}} {{Reprezentance FIFA 1970}} {{Reprezentance FIFA 1974}} {{Reprezentance FIFA 1978}} {{Reprezentance FIFA 1982}} {{Reprezentance FIFA 1986}} {{Reprezentance FIFA 1990}} {{Reprezentance FIFA 1994}} {{Reprezentance FIFA 1998}} {{Reprezentance FIFA 2002}} {{Reprezentance FIFA 2006}} {{Reprezentance FIFA 2010}} {{sport-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Brazilska nogometna reprezentanca| ]] [[Kategorija:Nogomet v Braziliji|Reprezentanca]] [[Kategorija:Športne reprezentance Brazilije|Nogomet]] [[Kategorija:Južnoameriške nogometne reprezentance]] hwcymwuect497gpjtq1unjwkir02qq2 Župnija 0 93131 6686133 6557436 2026-06-06T15:46:39Z Shabicht 3554 6686133 wikitext text/x-wiki '''Župnija'''({{jezik-la|paroecia}}), starejši izraz '''fara''' ali '''duhovnija''', tudi '''cerkvena občina''', je v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] lokalno občestvo vernikov ter temeljna cerkvenopravna enota, ki jo vodi [[župnik]]. Vsaka župnija je kot [[verska skupnost]] tudi samostojna [[pravna oseba]]. Verniki, ki ji pripadajo, se imenujejo '''župljani''' (starejši izraz '''farani''') in predstavljajo člane župnijskega občestva. Izraz župnija služi tudi za oznako ozemlja, ki ga obsega župnija. Na ozemlju ene župnije je lahko več podružnic, z lastno [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] in sosesko. Župnije, ki so na našem ozemlju nastale pred letom 1100, se imenujejo ''[[Pražupnija|pražupnije]]'', iz njih so nastale vse župnije na Slovenskem. Župnik (tudi kadar začasno deluje kot [[župnijski upravitelj]]) je zastopnik krajevnega škofa in mu je zaupana [[Pastorala (religija)|pastoralna oskrba]] župljanov. Večje župnije imajo lahko še [[kaplan]]a ali [[duhovni asistent|duhovnega pomočnik]]a, [[vikar]]ja, nekatere pa [[diakon]]a, v zvezi z poučevanjem [[Kateheza|verouka]] pa kateheta, ki je lahko [[Teološka fakulteta v Ljubljani|šolani]], vendar laični [[Teolog|teolog]]. == Opis župnij na splošno == Župnija je najmanjša enota [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Njeno pastoralno območje geografsko povečini obsega celoto ali pa zgolj del [[občina|občine]], lahko pa tudi več občin, ker je večina župnij nastala pred uveljavitvijo sedanje lokalne administativne uprave. V večjih mestnih naseljih t.i. mestne župnije obsegajo nekatere predele mesta oz. mestne četrti, lahko pa tudi področja [[diaspora|diaspore]], (župnije z verniki, ki jih veže isti jezik), kjer večinsko prebivajo pripadniki posameznih etničnih skupin oz. verskih prepričanj. V posameznih župnijah obstajajo poleg glavne [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] ponekod tudi [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] ali [[kapela|kapele]]. ===Aktivnosti v župniji=== Bistveni del župnijskega občestva je skupno versko življenje župljanov, sodelovanje pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pomoč [[župnik|župniku]] pri vodenju župnije, pa tudi [[karitas|karitativno delovanje]] ali sodelovanje v drugih skupinah, ki organizirano delujejo v župniji. Pomembnejša opravila, ki jih v župniji (zaželjeno) opravljajo [[Laik|laiki]] so: * branje Božje besede; * bogoslužno petje; * delitev [[obhajilo|obhajila]] (laik ne more opraviti posvetitve [[evharistija|evharistije]], lahko pa razdeljuje [[hostija|hostije]]); * krašenje cerkve; * [[ministriranje]]; * svečani nagovori pred pomembnejšimi deli maše (uvod v očenaš, uvod v pozdrav miru, prošnje, zahvale, ipd); * (vsaj v [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|RKC]]) sodelovanje v [[Župnijski pastoralni svet|župnijskem pastoralnem svetu]] (ŽPS), opredeljenem v Statutu župnijskega pastoralnega sveta Slovenske škofovske konference<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/wp-content/uploads/Statut.pdf |title=Statut Župnijskega pastoralnega sveta v slovenskih župnijah |accessdate=4. oktober 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in v [[župnijski gospodarski svet|župnijskem gospodarskem svetu]] (ŽGS), opredeljenem v Zakoniku cerkvenega prava (Codex Iuris Canonici)<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |title=Zakonik cerkvenega prava |accessdate=4. oktober 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Župnijska cerkev== [[Župnijska cerkev]] je običajno večja kot [[Podružnična cerkev|podružnična]], ima tudi več opreme, v njej se opravljajo [[maša|verski obredi]] vsak dan. V nasprotju s podružnično cerkvijo ima obvezno [[tabernakelj]] z [[Najsvetejše|najsvetejšim]] in [[krstilnik]].{{Citation needed|date=November 2024}} ===Župnije v Evangeličanski cerkvi=== Tudi v [[evangeličanska cerkev|Evangeličanski cerkvi]] je župnija, imenovana ''občina'' pomembna enota. V Sloveniji ima Evangeličanska cerkev trinajst cerkvenih občin, dvanajst jih je v [[Prekmurje|Prekmurju]], ena pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ==Povezovanje župnij== Posamezne župnije so v Katoliški cerkvi v okviru [[škofija|škofije]] največkrat povezane v [[Dekanije v Sloveniji|dekanije]], lahko pa so poleg tovrstnih tvorb (zaradi organizacijskih in drugih vzrokov) med seboj povezane še v pastoralne zveze, npr. v [[Nadškofija Maribor|Nadškofiji Maribor]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] – Pastoralna zveza Slovenj Gradec. == Pravni status == Pravni status, organiziranost in delovanje župnij so v [[Katoliška cerkev|Cerkvi]] podvrženi internemu [[Kanonsko pravo|cerkvenemu pravu]] (Zakonik cerkvenega prava oz. ''Codex iuris canonici''),<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |title=Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999 |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123014914/http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |url-status=dead }}</ref> vendar se lahko verniki oz. člani župnijskega občestva prosto odločajo, kateri župniji želijo pripadati. Na teritorialni ravni povezane župnije znotraj [[škofija|škofije]] največkrat sestavljajo [[Dekanija|dekanijo]]. ==Župnijski pastoralni svet in župnijski gospodarski svet== Vse župnije oz. cerkvene občine imajo skupno določeno pravno samostojnost, ki se (vsaj v [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Katoliški cerkvi]]) pogosto izraža v izbiri vodstva oz. članov župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS), katerega ustanovitev je obvezna<ref>{{navedi splet |url=https://povezane-zupnije-jarenina-jakob-pernica-pesnica.rkc.si/index.php/content/display/76/20/20 |title=Obveznost ustanovitve ŽPS |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ter župnijskega gospodarskega sveta (ŽGS), ki naj bi ju izvolili župljani vsake župnije. ===Župnijski pastoralni svet (ŽPS)=== Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, usklajuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti, ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov. ŽPS obravnava vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja delovne predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje.<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/wp-content/uploads/Internet-Prirocnik-za-ZPS.pdf |title=Nadškofija Ljubljana: Priročnik za izbiro članov župnijskega pastoralnega sveta (2020-2025) |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> V skladu s [[Kanonsko pravo|Kanonskim pravom]] je potrebno v vsaki župniji ustanoviti župnijski pastoralni svet, ki mu predseduje župnik in v katerem verniki, skupaj s tistimi, ki imajo v župniji delež pri pastoralni skrbi po svoji službi, pomagajo pri pospeševanju pastoralne dejavnosti. Župnijski pastoralni svet ima le posvetovalen glas in se ravna po določbah, ki jih izda krajevni škof« (Zakonik cerkvenega prava, kan. 536 par. 1, 2). Mandat izvoljenih članov ŽPS traja pet let. ===Župnijski gospodarski svet (ŽGS)=== Župnijski gospodarski svet (ŽGS), deluje po splošnem pravu in [[Kanonsko pravo|kanonskem pravu]] (Zakonik cerkvenega prava, kan. 537, kan. 1276), ter po določbah, ki jih je v zvezi z upravljanjem župnijskega premoženja izdal krajevni škof.<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/dokumenti/zupnija/zupnijski-gospodarski-svet/ |title=Statut ŽGS Škofije Koper |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Člani ŽGS so verniki, ki so župniku v pomoč pri upravljanju župnijskega premoženja. Mandat izvoljenih članov ŽGS traja pet let. Velja pa predpis (Zakonik cerkvenega prava]], kan. 532), ki določa župnika, kot edinega pravnega zastopnika in upravitelja župnije. Zato ŽGS zato ne more nadomestiti župnika v vlogi upravitelja župnije. Župnijski gospodarski svet sodeluje pri pripravi proračuna župnije, načrtovanju projektov, izdelavi poročil, pri iskanju načinov za financiranje župnijskega delovanja, obnovah, preverja finančna poročila župnij ipd... ==Odnos države do verskih skupnosti== V Sloveniji so odnosi države do verskih skupnosti urejeni z [[Zakon o verskih skupnostih|Zakonom o verskih skupnostih]]. [[Sveti sedež|Rimskokatoliška cerkev]] ima z [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]] sklenjen [[konkordat]], s katerim so urejena nekatera področja delovanja [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji]]. == Delitev == * [[teritorialna župnija]] * [[personalna župnija]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko|author2=Šuštar, Alojzij |year=2006 |title=Codex iuris canonici : razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Rebič, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan, Ljubljana|isbn= 978-961-241-183-1 |cobiss=235261696 |pages=}} == Glej tudi == * [[Župnišče]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Seznam evangeličanskih občin v Sloveniji]] {{RKC-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacije Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Župnije|*]] n495qh37ygitg2zcmm4ltclekxzr1v6 6686134 6686133 2026-06-06T15:46:55Z Shabicht 3554 6686134 wikitext text/x-wiki '''Župnija''' ({{jezik-la|paroecia}}), starejši izraz '''fara''' ali '''duhovnija''', tudi '''cerkvena občina''', je v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] lokalno občestvo vernikov ter temeljna cerkvenopravna enota, ki jo vodi [[župnik]]. Vsaka župnija je kot [[verska skupnost]] tudi samostojna [[pravna oseba]]. Verniki, ki ji pripadajo, se imenujejo '''župljani''' (starejši izraz '''farani''') in predstavljajo člane župnijskega občestva. Izraz župnija služi tudi za oznako ozemlja, ki ga obsega župnija. Na ozemlju ene župnije je lahko več podružnic, z lastno [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] in sosesko. Župnije, ki so na našem ozemlju nastale pred letom 1100, se imenujejo ''[[Pražupnija|pražupnije]]'', iz njih so nastale vse župnije na Slovenskem. Župnik (tudi kadar začasno deluje kot [[župnijski upravitelj]]) je zastopnik krajevnega škofa in mu je zaupana [[Pastorala (religija)|pastoralna oskrba]] župljanov. Večje župnije imajo lahko še [[kaplan]]a ali [[duhovni asistent|duhovnega pomočnik]]a, [[vikar]]ja, nekatere pa [[diakon]]a, v zvezi z poučevanjem [[Kateheza|verouka]] pa kateheta, ki je lahko [[Teološka fakulteta v Ljubljani|šolani]], vendar laični [[Teolog|teolog]]. == Opis župnij na splošno == Župnija je najmanjša enota [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Njeno pastoralno območje geografsko povečini obsega celoto ali pa zgolj del [[občina|občine]], lahko pa tudi več občin, ker je večina župnij nastala pred uveljavitvijo sedanje lokalne administativne uprave. V večjih mestnih naseljih t.i. mestne župnije obsegajo nekatere predele mesta oz. mestne četrti, lahko pa tudi področja [[diaspora|diaspore]], (župnije z verniki, ki jih veže isti jezik), kjer večinsko prebivajo pripadniki posameznih etničnih skupin oz. verskih prepričanj. V posameznih župnijah obstajajo poleg glavne [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] ponekod tudi [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] ali [[kapela|kapele]]. ===Aktivnosti v župniji=== Bistveni del župnijskega občestva je skupno versko življenje župljanov, sodelovanje pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pomoč [[župnik|župniku]] pri vodenju župnije, pa tudi [[karitas|karitativno delovanje]] ali sodelovanje v drugih skupinah, ki organizirano delujejo v župniji. Pomembnejša opravila, ki jih v župniji (zaželjeno) opravljajo [[Laik|laiki]] so: * branje Božje besede; * bogoslužno petje; * delitev [[obhajilo|obhajila]] (laik ne more opraviti posvetitve [[evharistija|evharistije]], lahko pa razdeljuje [[hostija|hostije]]); * krašenje cerkve; * [[ministriranje]]; * svečani nagovori pred pomembnejšimi deli maše (uvod v očenaš, uvod v pozdrav miru, prošnje, zahvale, ipd); * (vsaj v [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|RKC]]) sodelovanje v [[Župnijski pastoralni svet|župnijskem pastoralnem svetu]] (ŽPS), opredeljenem v Statutu župnijskega pastoralnega sveta Slovenske škofovske konference<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/wp-content/uploads/Statut.pdf |title=Statut Župnijskega pastoralnega sveta v slovenskih župnijah |accessdate=4. oktober 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in v [[župnijski gospodarski svet|župnijskem gospodarskem svetu]] (ŽGS), opredeljenem v Zakoniku cerkvenega prava (Codex Iuris Canonici)<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |title=Zakonik cerkvenega prava |accessdate=4. oktober 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Župnijska cerkev== [[Župnijska cerkev]] je običajno večja kot [[Podružnična cerkev|podružnična]], ima tudi več opreme, v njej se opravljajo [[maša|verski obredi]] vsak dan. V nasprotju s podružnično cerkvijo ima obvezno [[tabernakelj]] z [[Najsvetejše|najsvetejšim]] in [[krstilnik]].{{Citation needed|date=November 2024}} ===Župnije v Evangeličanski cerkvi=== Tudi v [[evangeličanska cerkev|Evangeličanski cerkvi]] je župnija, imenovana ''občina'' pomembna enota. V Sloveniji ima Evangeličanska cerkev trinajst cerkvenih občin, dvanajst jih je v [[Prekmurje|Prekmurju]], ena pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ==Povezovanje župnij== Posamezne župnije so v Katoliški cerkvi v okviru [[škofija|škofije]] največkrat povezane v [[Dekanije v Sloveniji|dekanije]], lahko pa so poleg tovrstnih tvorb (zaradi organizacijskih in drugih vzrokov) med seboj povezane še v pastoralne zveze, npr. v [[Nadškofija Maribor|Nadškofiji Maribor]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] – Pastoralna zveza Slovenj Gradec. == Pravni status == Pravni status, organiziranost in delovanje župnij so v [[Katoliška cerkev|Cerkvi]] podvrženi internemu [[Kanonsko pravo|cerkvenemu pravu]] (Zakonik cerkvenega prava oz. ''Codex iuris canonici''),<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |title=Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999 |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123014914/http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |url-status=dead }}</ref> vendar se lahko verniki oz. člani župnijskega občestva prosto odločajo, kateri župniji želijo pripadati. Na teritorialni ravni povezane župnije znotraj [[škofija|škofije]] največkrat sestavljajo [[Dekanija|dekanijo]]. ==Župnijski pastoralni svet in župnijski gospodarski svet== Vse župnije oz. cerkvene občine imajo skupno določeno pravno samostojnost, ki se (vsaj v [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Katoliški cerkvi]]) pogosto izraža v izbiri vodstva oz. članov župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS), katerega ustanovitev je obvezna<ref>{{navedi splet |url=https://povezane-zupnije-jarenina-jakob-pernica-pesnica.rkc.si/index.php/content/display/76/20/20 |title=Obveznost ustanovitve ŽPS |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ter župnijskega gospodarskega sveta (ŽGS), ki naj bi ju izvolili župljani vsake župnije. ===Župnijski pastoralni svet (ŽPS)=== Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, usklajuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti, ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov. ŽPS obravnava vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja delovne predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje.<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/wp-content/uploads/Internet-Prirocnik-za-ZPS.pdf |title=Nadškofija Ljubljana: Priročnik za izbiro članov župnijskega pastoralnega sveta (2020-2025) |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> V skladu s [[Kanonsko pravo|Kanonskim pravom]] je potrebno v vsaki župniji ustanoviti župnijski pastoralni svet, ki mu predseduje župnik in v katerem verniki, skupaj s tistimi, ki imajo v župniji delež pri pastoralni skrbi po svoji službi, pomagajo pri pospeševanju pastoralne dejavnosti. Župnijski pastoralni svet ima le posvetovalen glas in se ravna po določbah, ki jih izda krajevni škof« (Zakonik cerkvenega prava, kan. 536 par. 1, 2). Mandat izvoljenih članov ŽPS traja pet let. ===Župnijski gospodarski svet (ŽGS)=== Župnijski gospodarski svet (ŽGS), deluje po splošnem pravu in [[Kanonsko pravo|kanonskem pravu]] (Zakonik cerkvenega prava, kan. 537, kan. 1276), ter po določbah, ki jih je v zvezi z upravljanjem župnijskega premoženja izdal krajevni škof.<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/dokumenti/zupnija/zupnijski-gospodarski-svet/ |title=Statut ŽGS Škofije Koper |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Člani ŽGS so verniki, ki so župniku v pomoč pri upravljanju župnijskega premoženja. Mandat izvoljenih članov ŽGS traja pet let. Velja pa predpis (Zakonik cerkvenega prava]], kan. 532), ki določa župnika, kot edinega pravnega zastopnika in upravitelja župnije. Zato ŽGS zato ne more nadomestiti župnika v vlogi upravitelja župnije. Župnijski gospodarski svet sodeluje pri pripravi proračuna župnije, načrtovanju projektov, izdelavi poročil, pri iskanju načinov za financiranje župnijskega delovanja, obnovah, preverja finančna poročila župnij ipd... ==Odnos države do verskih skupnosti== V Sloveniji so odnosi države do verskih skupnosti urejeni z [[Zakon o verskih skupnostih|Zakonom o verskih skupnostih]]. [[Sveti sedež|Rimskokatoliška cerkev]] ima z [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]] sklenjen [[konkordat]], s katerim so urejena nekatera področja delovanja [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji]]. == Delitev == * [[teritorialna župnija]] * [[personalna župnija]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko|author2=Šuštar, Alojzij |year=2006 |title=Codex iuris canonici : razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Rebič, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan, Ljubljana|isbn= 978-961-241-183-1 |cobiss=235261696 |pages=}} == Glej tudi == * [[Župnišče]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Seznam evangeličanskih občin v Sloveniji]] {{RKC-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacije Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Župnije|*]] 6my8iom1uo6md0247lsm2brop5ag8do Župnik 0 93162 6686093 6434468 2026-06-06T14:51:43Z Shabicht 3554 6686093 wikitext text/x-wiki '''Župnik''' ({{jezik-la|parochus}}) je duhovni predstojnik [[župnija|župnije]]. Izraz se običajno uporablja v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]], lahko pa tudi v nekaterih drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]]. Župnik je glavni [[duhovnik]] v župniji. Skrbi za [[bogoslužje]] in podeljevanje [[zakrament]]ov. Župniku pri delu pogosto pomagajo mlajši, podrejeni duhovniki, ki se imenujejo [[kaplan]]i. Župnik je za svoje delo odgovoren [[Škof|škofu]] (če je župnik redovnik, pa tudi svojemu redovnemu predstojniku). Župnik ima drugo stopnjo posvečenja − [[mašniško posvečenje]]. Župnik je dolžan skrbeti za župnijo tako v duhovnem kot tudi v materialnem pomenu, ter jo zastopa v pravnih poslih. Župnik se je zaobljubil čistosti, zato zanj velja [[celibat]]. Če župnika škof pošlje v drugo župnijo, bo ta lažje odšel, saj tu ne bo navezan na nikogar. Vsi župniki so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa ZCP brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani župnikov ali [[župnijski upravitelj|župnijskih upraviteljev]] (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. Zakonik cerkvenega prava (ZCP) določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da župnik dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Župnik tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora župnik ali župnijski upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora župnik poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] {{normativna kontrola}} b9m4uy5lkzpi1injz72f4hxy4ecd0r0 6686104 6686093 2026-06-06T15:09:59Z Shabicht 3554 /* Posli izredne uprave */ 6686104 wikitext text/x-wiki '''Župnik''' ({{jezik-la|parochus}}) je duhovni predstojnik [[župnija|župnije]]. Izraz se običajno uporablja v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]], lahko pa tudi v nekaterih drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]]. Župnik je glavni [[duhovnik]] v župniji. Skrbi za [[bogoslužje]] in podeljevanje [[zakrament]]ov. Župniku pri delu pogosto pomagajo mlajši, podrejeni duhovniki, ki se imenujejo [[kaplan]]i. Župnik je za svoje delo odgovoren [[Škof|škofu]] (če je župnik redovnik, pa tudi svojemu redovnemu predstojniku). Župnik ima drugo stopnjo posvečenja − [[mašniško posvečenje]]. Župnik je dolžan skrbeti za župnijo tako v duhovnem kot tudi v materialnem pomenu, ter jo zastopa v pravnih poslih. Župnik se je zaobljubil čistosti, zato zanj velja [[celibat]]. Če župnika škof pošlje v drugo župnijo, bo ta lažje odšel, saj tu ne bo navezan na nikogar. Vsi župniki so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa ZCP brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani župnikov ali [[župnijski upravitelj|župnijskih upraviteljev]] (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. Zakonik cerkvenega prava (ZCP) določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da župnik dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Župnik tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora župnik ali župnijski upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora župnik poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. ==Župnik soupravitelj== Župnik soupravitelj je [[duhovnik|duhovnik]] ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja neko [[župnija|župnijo]], torej je neke vrste [[župnijski upravitelj]], ki pa župnije ne upravlja in vodi sam. ==Župnik moderator== Župnik moderator je duhovnik, ki iz nekega župnijskega centra vodi skupino duhovnikov, s katerimi vodijo t.i. pastoralno zvezo med seboj povezanih župnij, hkrati pa je za te župnije, v skladu s [[Kanonsko pravo|cerkvenim pravom]] izenačen z župnikom. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] {{normativna kontrola}} hc1rs3viluao7rel0z0lplyy6pg8c06 6686105 6686104 2026-06-06T15:10:18Z Shabicht 3554 /* Župnik soupravitelj */ 6686105 wikitext text/x-wiki '''Župnik''' ({{jezik-la|parochus}}) je duhovni predstojnik [[župnija|župnije]]. Izraz se običajno uporablja v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]], lahko pa tudi v nekaterih drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]]. Župnik je glavni [[duhovnik]] v župniji. Skrbi za [[bogoslužje]] in podeljevanje [[zakrament]]ov. Župniku pri delu pogosto pomagajo mlajši, podrejeni duhovniki, ki se imenujejo [[kaplan]]i. Župnik je za svoje delo odgovoren [[Škof|škofu]] (če je župnik redovnik, pa tudi svojemu redovnemu predstojniku). Župnik ima drugo stopnjo posvečenja − [[mašniško posvečenje]]. Župnik je dolžan skrbeti za župnijo tako v duhovnem kot tudi v materialnem pomenu, ter jo zastopa v pravnih poslih. Župnik se je zaobljubil čistosti, zato zanj velja [[celibat]]. Če župnika škof pošlje v drugo župnijo, bo ta lažje odšel, saj tu ne bo navezan na nikogar. Vsi župniki so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa ZCP brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani župnikov ali [[župnijski upravitelj|župnijskih upraviteljev]] (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. Zakonik cerkvenega prava (ZCP) določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da župnik dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Župnik tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora župnik ali župnijski upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora župnik poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. ==Župnik soupravitelj== Župnik soupravitelj je [[duhovnik|duhovnik]], ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja neko [[župnija|župnijo]], torej je neke vrste [[župnijski upravitelj]], ki pa župnije ne upravlja in vodi sam. ==Župnik moderator== Župnik moderator je duhovnik, ki iz nekega župnijskega centra vodi skupino duhovnikov, s katerimi vodijo t.i. pastoralno zvezo med seboj povezanih župnij, hkrati pa je za te župnije, v skladu s [[Kanonsko pravo|cerkvenim pravom]] izenačen z župnikom. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] {{normativna kontrola}} ccuwqkni31uuko39gqjn0muo6d8zq5o 6686110 6686105 2026-06-06T15:17:20Z Shabicht 3554 /* Posli rednega upravljanja župnije */ 6686110 wikitext text/x-wiki '''Župnik''' ({{jezik-la|parochus}}) je duhovni predstojnik [[župnija|župnije]]. Izraz se običajno uporablja v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]], lahko pa tudi v nekaterih drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]]. Župnik je glavni [[duhovnik]] v župniji. Skrbi za [[bogoslužje]] in podeljevanje [[zakrament]]ov. Župniku pri delu pogosto pomagajo mlajši, podrejeni duhovniki, ki se imenujejo [[kaplan]]i. Župnik je za svoje delo odgovoren [[Škof|škofu]] (če je župnik redovnik, pa tudi svojemu redovnemu predstojniku). Župnik ima drugo stopnjo posvečenja − [[mašniško posvečenje]]. Župnik je dolžan skrbeti za župnijo tako v duhovnem kot tudi v materialnem pomenu, ter jo zastopa v pravnih poslih. Župnik se je zaobljubil čistosti, zato zanj velja [[celibat]]. Če župnika škof pošlje v drugo župnijo, bo ta lažje odšel, saj tu ne bo navezan na nikogar. Vsi župniki so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa ZCP brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani župnikov ali [[župnijski upravitelj|župnijskih upraviteljev]] (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. '''Zakonik cerkvenega prava''' (Codex iuris canonici)<ref>{{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko |author2=Šuštar, Alojzij|year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn= 978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}</ref> določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da župnik dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Župnik tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora župnik ali župnijski upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora župnik poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. ==Župnik soupravitelj== Župnik soupravitelj je [[duhovnik|duhovnik]], ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja neko [[župnija|župnijo]], torej je neke vrste [[župnijski upravitelj]], ki pa župnije ne upravlja in vodi sam. ==Župnik moderator== Župnik moderator je duhovnik, ki iz nekega župnijskega centra vodi skupino duhovnikov, s katerimi vodijo t.i. pastoralno zvezo med seboj povezanih župnij, hkrati pa je za te župnije, v skladu s [[Kanonsko pravo|cerkvenim pravom]] izenačen z župnikom. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] {{normativna kontrola}} dfpfyh0k6y9ipstt4e29j2aviuk6nrd 6686112 6686110 2026-06-06T15:18:02Z Shabicht 3554 /* Posli rednega upravljanja župnije */ 6686112 wikitext text/x-wiki '''Župnik''' ({{jezik-la|parochus}}) je duhovni predstojnik [[župnija|župnije]]. Izraz se običajno uporablja v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]], lahko pa tudi v nekaterih drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]]. Župnik je glavni [[duhovnik]] v župniji. Skrbi za [[bogoslužje]] in podeljevanje [[zakrament]]ov. Župniku pri delu pogosto pomagajo mlajši, podrejeni duhovniki, ki se imenujejo [[kaplan]]i. Župnik je za svoje delo odgovoren [[Škof|škofu]] (če je župnik redovnik, pa tudi svojemu redovnemu predstojniku). Župnik ima drugo stopnjo posvečenja − [[mašniško posvečenje]]. Župnik je dolžan skrbeti za župnijo tako v duhovnem kot tudi v materialnem pomenu, ter jo zastopa v pravnih poslih. Župnik se je zaobljubil čistosti, zato zanj velja [[celibat]]. Če župnika škof pošlje v drugo župnijo, bo ta lažje odšel, saj tu ne bo navezan na nikogar. Vsi župniki so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa ZCP brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani župnikov ali [[župnijski upravitelj|župnijskih upraviteljev]] (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. [[Zakonik cerkvenega prava]] (Codex iuris canonici)<ref>{{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko |author2=Šuštar, Alojzij|year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn= 978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}</ref> določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da župnik dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Župnik tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora župnik ali župnijski upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora župnik poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. ==Župnik soupravitelj== Župnik soupravitelj je [[duhovnik|duhovnik]], ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja neko [[župnija|župnijo]], torej je neke vrste [[župnijski upravitelj]], ki pa župnije ne upravlja in vodi sam. ==Župnik moderator== Župnik moderator je duhovnik, ki iz nekega župnijskega centra vodi skupino duhovnikov, s katerimi vodijo t.i. pastoralno zvezo med seboj povezanih župnij, hkrati pa je za te župnije, v skladu s [[Kanonsko pravo|cerkvenim pravom]] izenačen z župnikom. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] {{normativna kontrola}} g0onysaszt2vypd1012qtf0b9p6dutn Slovenska Bistrica 0 96366 6686019 6685919 2026-06-06T13:03:20Z ~2026-33373-67 261177 Dodal Jude v zgodovino 6686019 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. Prisotnost Judov v Slovenski Bistrici je v pisnih virih prvič izpričana v drugi polovici 14. stoletja. Najstarejše omembe segajo približno v leto 1370, ko se Judje pojavijo kot prebivalci in gospodarski akterji v mestnem okolju. Njihova navzočnost je bila dovolj stalna in organizirana, da se v letih 1374 in 1441 omenja tudi judovsko pokopališče, kar kaže na obstoj urejene skupnosti. Judje v Slovenski Bistrici so bili, podobno kot v drugih štajerskih mestih (npr. Maribor, Ptuj, Celje), vključeni predvsem v trgovanje in finančne dejavnosti, ki so bile v srednjeveški družbi pogosto povezane z judovskimi skupnostmi. Čeprav o posameznih družinah ali imenih bistriških Judov ni ohranjenih podatkov, njihova prisotnost odraža gospodarsko vlogo mesta na pomembnih trgovskih poteh med severno in vzhodno Štajersko. O obsegu skupnosti, njenem notranjem življenju ali morebitnem prenehanju ni ohranjenih neposrednih virov. Kljub temu razpoložljivi podatki potrjujejo, da je Slovenska Bistrica v 14. in 15. stoletju sodila med tista štajerska naselja, kjer je delovala stalna judovska naselbina z lastnim pokopališčem, kar je v srednjeveških razmerah pomenilo relativno stabilen pravni in družbeni položaj.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlakar|first=Amadeja|date=2016|title=SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63828}}</ref> V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * Močeradovo jezero == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} aq4552t7qh3ks7cys3x4aoqw2u3jn36 6686036 6686019 2026-06-06T13:17:30Z ~2026-33373-67 261177 Povojni poboji 6686036 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. Prisotnost Judov v Slovenski Bistrici je v pisnih virih prvič izpričana v drugi polovici 14. stoletja. Najstarejše omembe segajo približno v leto 1370, ko se Judje pojavijo kot prebivalci in gospodarski akterji v mestnem okolju. Njihova navzočnost je bila dovolj stalna in organizirana, da se v letih 1374 in 1441 omenja tudi judovsko pokopališče, kar kaže na obstoj urejene skupnosti. Judje v Slovenski Bistrici so bili, podobno kot v drugih štajerskih mestih (npr. Maribor, Ptuj, Celje), vključeni predvsem v trgovanje in finančne dejavnosti, ki so bile v srednjeveški družbi pogosto povezane z judovskimi skupnostmi. Čeprav o posameznih družinah ali imenih bistriških Judov ni ohranjenih podatkov, njihova prisotnost odraža gospodarsko vlogo mesta na pomembnih trgovskih poteh med severno in vzhodno Štajersko. O obsegu skupnosti, njenem notranjem življenju ali morebitnem prenehanju ni ohranjenih neposrednih virov. Kljub temu razpoložljivi podatki potrjujejo, da je Slovenska Bistrica v 14. in 15. stoletju sodila med tista štajerska naselja, kjer je delovala stalna judovska naselbina z lastnim pokopališčem, kar je v srednjeveških razmerah pomenilo relativno stabilen pravni in družbeni položaj.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlakar|first=Amadeja|date=2016|title=SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63828}}</ref> V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Povojni poboji == Medtem, ko so dobro znane zgodbe o povojnih množičnih umorih na Teznem in v Kočevskem rogu, je manj znana zgodba o Slovenski Bistrici, ki je bila v času po drugi svetovni vojni pravi slovenski Auschwitz. V zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol so partizani privedli prek 7 tisoč slovenskih in hrvaških žrtev, nato pa so vhod minirali, da so se ujeti v grozljivih mukah zadušili in umrli. Čez nekaj let je Ozna odredila čiščenje grobišča, v katerem trupla še niso pričela razpadati, delo pa so prisilno izvajali na smrt obsojeni zaporniki. Po prebitju vhoda je vanje udaril neznosen smrad, pričakali pa so jih grozljivi prizori, med drugim matere, ki se objema z otrokom. Nato so morali trupla naložiti na vagone in jih potiskati do velike peči tamkajšnje tovarne Impol, tisti zaporniki, ki so pri tem od smradu omedleli, pa so tudi sami končali v peči. O dogajanju sta med drugim poročali Mladina in Demokracija, portal Komunistički zločini pa je objavil pričevanje enega izmed zapornikov, ki ga je po njegovi smrti uredil njegov bratranec in je bilo prvotno objavljeno v kanadskem Hrvatskem glasu. Več tisoč ljudi je bilo odvedenih tudi v Slovensko Bistrico. Tja so partizani nasilno privedli več kot 7 tisoč Slovencev in Hrvatov, in sicer v protizračno zaklonišče tovarne Impol v Slovenski Bistrici, nato pa so minirali dostop do zaklonišča, v katerem so se žrtve zadušile in umrle v grozljivih mukah. Komunistični režim je nato leta 1948 odkopal njihove posmrtne ostanke in jih zažgal v pečeh omenjene tovarne, delo pa so izvedli na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili potem likvidirani. Kot je že poročala Demokracija, gre za pravi slovenski Auschwitz, a je bila njegova skrivnost v času režima strogo skrivana – tako kot preostala množična grobišča, v katerih je bilo samo na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni umorjenih med 200 in 300 tisoč ljudi. Inštitut za sodno medicino iz Ljubljane je tam po osamosvojitvi izvedel izkop kosti 233 žrtev, posmrtne ostanke pa so spravili v vreče in začasno shranili v jedrskem zaklonišču Impola, saj je podjetje RG ING prenehalo z izkopavanjem, dokler se ne doreče mesto pokopa vseh žrtev, ki so na tem mestu. Nad tovarno se nahaja hiša, v kateri živi Franc Simončič z družino, ki je za portal Komunistički zločini povedal, da se je v Sloveniji po tem odkritju dvignilo veliko prahu, a ljudje zaradi strahu ne upajo izdati imen partizanov, za katere sumijo, da so sodelovali v pokolu. Največ se glede tega sicer govori o Francu Kacu iz Gornje Bistrice, ki je bil pripadnik Ozne v letih 1945 in 1946, po pokolu pa se zaradi svojih dejanj v domačem kraju ni več počutil varnega in se je odselil v Portorož. Neimenovani Bistričan je o njem za Mladino pred leti povedal: “Kakor se govori, je ob koncu vojne Franc Kac, tukajšnji šef Ozne (Oddelek za zaščito naroda), drugače domačin iz Zgornje Bistrice, dobil nalog, a brez spiska. Sam je sestavil seznam obsojenih, večinoma bogatejših ljudi, ki so jih nagnali v bunker. Rov so minirali in …” Prav Kac naj bi si med pomori veliko nagrabil, z ukradeno Attemsovo zlato krono pa naj bi v Portorožu odprl slaščičarno. Bolčićevo pripovedovanje o zažiganju trupel postane naravnost grozljivo: “Nekega dne smo prišli v Slovensko Bistrico, kjer so nam dodelili delo. Nekateri so pričeli odkopavati zasuto jamo, drugi pa so polagali tire za majhne vagone. Po nekaj dnevih odkopavanja se je pred nami prikazala velika jama, iz katere je udaril močan vonj. Smrad je bil tako močan, da nismo mogli nadaljevati dela brez maske. Ko smo, kljub smradu, uredili vhod v jamo, se je pred nami prikazal grozljiv prizor, ki ga ne bom pozabil do konca življenja. Jama je bila polna trupel. Na njih se je lahko dobro prepoznalo vojaške uniforme, uniforme hrvaške domače straže, civilnih oddelkov … Mati z otrokom v objemu … Trupla so bila stisnjena kot sardine in še niso razpadla do konca. Razpadanje se je začelo, ko so prišla v stik z zrakom.” Bolčić je nato kmalu odkril, kam vodijo tiri, ki so jih položili: “Nekaj nas je nalagalo trupla na vagone, drugi pa so jih potiskali do tovarne, kjer so jih zažigali v veliki peči. Mnogi od nas so zaradi neznosnega smrada popadali v nezavest, nekateri od onesveščenih pa so skupaj s trupli končali v peči.” Tudi Bolčić bi skoraj končal v peči, če ne bi posredoval visoki komunist, ki je poznal njegovega bratranca, ki je zapisal pričevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič položil venca pri rovih in kostnici žrtev povojnih pobojev v Slovenski Bistrici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/lotric-polozil-venca-pri-rovih-in-kostnici-zrtev-povojnih-pobojev-v-slovenski-bistrici/762380|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaveza št. 46 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-46/|website=www.zaveza.si|accessdate=2026-06-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska Bistrica: Partizani privedli preko 7 tisoč žrtev, vhod zaklonišča minirali, ujete pustili, da se zadušijo|url=https://demokracija.si/slovenija/slovenska-bistrica-partizani-privedli-preko-7-tisoc-zrtev-vhod-zaklonisca-minirali-ujete-pustili-da-se-zadusijo/|website=Demokracija|date=2019-11-02|accessdate=2026-06-06|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako so partizani več kot 7 tisoč trupel nedolžnih Slovencev in Hrvatov zažgali v peči tovarne Impol v Slovenski Bistrici! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/ltako-so-partizani-vec-kot-7-tisoc-trupel-slovencev-in-hrvatov-zazgali-v-peci-tovarne-impol-v-slovenski-bistrici/|date=2019-08-26|accessdate=2026-06-06|language=sl-SI|last=alera}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska Bistrica je bila po 2. svetovni vojni pravi slovenski Auschwitz {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenska-bistrica-je-bila-po-2-svetovni-vojni-pravi-slovenski-auschwitz/|date=2019-11-02|accessdate=2026-06-06|language=sl-SI|first=Marko|last=Puš}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Slovenski Bistrici končali z izkopavanji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-slovenski-bistrici-koncali-z-izkopavanji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-06|language=sl}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * Močeradovo jezero == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} eq0v7zyattfgvvn49ipdiky437he2iy 6686364 6686036 2026-06-07T08:58:37Z Yerpo 8417 --tekst, skopiran s https://demokracija.si/slovenija/krvava-zgodovina-slovenske-bistrice-v-peci-toverne-impol-so-partizani-sezgali-vec-kot-7-tisoc-trupel-nedolznih-slovencev-in-hrvatov 6686364 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. Prisotnost Judov v Slovenski Bistrici je v pisnih virih prvič izpričana v drugi polovici 14. stoletja. Najstarejše omembe segajo približno v leto 1370, ko se Judje pojavijo kot prebivalci in gospodarski akterji v mestnem okolju. Njihova navzočnost je bila dovolj stalna in organizirana, da se v letih 1374 in 1441 omenja tudi judovsko pokopališče, kar kaže na obstoj urejene skupnosti. Judje v Slovenski Bistrici so bili, podobno kot v drugih štajerskih mestih (npr. Maribor, Ptuj, Celje), vključeni predvsem v trgovanje in finančne dejavnosti, ki so bile v srednjeveški družbi pogosto povezane z judovskimi skupnostmi. Čeprav o posameznih družinah ali imenih bistriških Judov ni ohranjenih podatkov, njihova prisotnost odraža gospodarsko vlogo mesta na pomembnih trgovskih poteh med severno in vzhodno Štajersko. O obsegu skupnosti, njenem notranjem življenju ali morebitnem prenehanju ni ohranjenih neposrednih virov. Kljub temu razpoložljivi podatki potrjujejo, da je Slovenska Bistrica v 14. in 15. stoletju sodila med tista štajerska naselja, kjer je delovala stalna judovska naselbina z lastnim pokopališčem, kar je v srednjeveških razmerah pomenilo relativno stabilen pravni in družbeni položaj.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlakar|first=Amadeja|date=2016|title=SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63828}}</ref> V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * Močeradovo jezero == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} aq4552t7qh3ks7cys3x4aoqw2u3jn36 6686394 6686364 2026-06-07T10:58:57Z Ljuba24b 92351 /* Grad Slovenska Bistrica */ np 6686394 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. Prisotnost Judov v Slovenski Bistrici je v pisnih virih prvič izpričana v drugi polovici 14. stoletja. Najstarejše omembe segajo približno v leto 1370, ko se Judje pojavijo kot prebivalci in gospodarski akterji v mestnem okolju. Njihova navzočnost je bila dovolj stalna in organizirana, da se v letih 1374 in 1441 omenja tudi judovsko pokopališče, kar kaže na obstoj urejene skupnosti. Judje v Slovenski Bistrici so bili, podobno kot v drugih štajerskih mestih (npr. Maribor, Ptuj, Celje), vključeni predvsem v trgovanje in finančne dejavnosti, ki so bile v srednjeveški družbi pogosto povezane z judovskimi skupnostmi. Čeprav o posameznih družinah ali imenih bistriških Judov ni ohranjenih podatkov, njihova prisotnost odraža gospodarsko vlogo mesta na pomembnih trgovskih poteh med severno in vzhodno Štajersko. O obsegu skupnosti, njenem notranjem življenju ali morebitnem prenehanju ni ohranjenih neposrednih virov. Kljub temu razpoložljivi podatki potrjujejo, da je Slovenska Bistrica v 14. in 15. stoletju sodila med tista štajerska naselja, kjer je delovala stalna judovska naselbina z lastnim pokopališčem, kar je v srednjeveških razmerah pomenilo relativno stabilen pravni in družbeni položaj.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlakar|first=Amadeja|date=2016|title=SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63828}}</ref> V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Grad Slovenska Bistrica == {{glavni|Grad Slovenska Bistrica}} Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * Močeradovo jezero == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 2oy621scbk1uqsjmhg0za3gdyn70s7j Slovenske Konjice 0 96386 6686229 6675827 2026-06-06T19:06:07Z Shabicht 3554 /* Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami */ 6686229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5213 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovorjava}}), so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2025 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 5001 || 5027 || 5092 || 5094 || 5157 || 5155 || 5213 |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * Elizabeta (»Beti«) Hohler, slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{Cite book|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] pfnlubsu9c19198uv1zc1zmm0em9qpv 6686230 6686229 2026-06-06T19:08:17Z Shabicht 3554 /* Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami */ 6686230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5213 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovorjava}}), so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2025 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 5001 || 5027 || 5092 || 5094 || 5157 || 5155 || 5213 |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Elizabeta Hohler|Elizabeta (»Beti«) Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{Cite book|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] l3usakt79at4ncab9i9ev48e7hji9mj 6686234 6686230 2026-06-06T19:09:33Z Shabicht 3554 /* Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami */ 6686234 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5213 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovorjava}}), so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2025 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 5001 || 5027 || 5092 || 5094 || 5157 || 5155 || 5213 |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Elizabeta Hohler|Elizabeta »Beti« Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{Cite book|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 4k96a25mh19jmja5endheb5hkv7u27e 6686247 6686234 2026-06-06T19:42:13Z Shabicht 3554 /* Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami */ 6686247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5213 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovorjava}}), so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2025 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 5001 || 5027 || 5092 || 5094 || 5157 || 5155 || 5213 |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{Cite book|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] jhzu66trfkurs8jxvbifsq3vmxmhtr6 Slovenska demokratska stranka 0 100051 6686072 6658227 2026-06-06T14:32:24Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +koalicijska stranka 6686072 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:SDS prenovljen logo 2026.png|280px]] | abbreviation = SDS | president = [[Janez Janša]] | foundation = 16. februar 1989 | headquarters = Trstenjakova ulica 8, [[Ljubljana]] | think_tank = Inštitut Dr. Jožeta Pučnika | youth_wing = [[Slovenska Demokratska Mladina]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenska Demokratska Mladina |url=https://sdm.si/ |website=sdm.si |access-date=3 February 2022 |archive-date=2024-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240528234503/https://sdm.si/ |url-status=dead }}</ref> | position = '''Trenutno:'''<br />[[Politična desnica|desnica]]<ref name="HlousekKopecek">{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26|isbn=9780754678403 }}</ref><ref>{{Citation |first=Paul G. |last=Lewis |title=Political Parties in Post-Communist Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2000 |page=167 |url=https://books.google.com/books?id=LAdhbhFzaYsC&pg=PA167|isbn=9780415201810 }}</ref><ref name="nytimes.com">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235415/https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|url-status=dead|archive-date=June 12, 2018|title=Anti-Immigrant Party Set to Make Gains in Slovenia Vote|date=1 June 2018|via=NYTimes.com}}</ref><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/><br />'''Zgodovinska:'''<br />[[leva sredina]] (sprva)<ref name="demsoc.org">{{navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS) - The Democratic Society|website=www.demsoc.org|accessdate=2018-07-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref><ref name="MakarovičTomšič">{{navedi knjigo|author1=Matej Makarovič|author2=Matevž Tomšič|chapter=‘Left‘ and ’Right’ in Slovenian Political Life and Public Discourse|editor=Constantine Arvanitopoulos|title=Reforming Europe: The Role of the Centre-Right|publisher=Springer|year=2009|page=264 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=G6gWLW2oDJ0C&pg=PA263}}</ref><br />[[desna sredina]]<ref name="demsoc.org"/>{{sfn|Bakke|2010|p=244}}<ref name="Fink-Hafner2006">{{navedi knjigo|author=Danica Fink-Hafner|chapter=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building|editor=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-communist EU Member States: Parties and Party Systems|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA218|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|page=218}}</ref><ref name="MakarovičTomšič"/><ref name=":573"/> | ideology = [[konservatizem]],<ref name=":35" /><br>[[socialni konservatizem]],<br>[[nacionalizem]],<ref name=":2" /><ref name=":300" /><br>[[Populizem|desni populizem]]<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":12" /> | membership_year = 2018 | womens_wing = Ženski odbor SDS | membership = 22.963<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | international = [[Centrist Democrat International]]<br />[[International Democrat Union]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rumena]] {{color box|#133C8B|border=darkgray}} [[modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = [[Občinski svet|Občinski sveti]] | seats4 = {{composition bar|493|2750|hex={{Political party data|color}}}} | flag = [[File:Flag of the Slovenian Democratic Party.svg|225px|border|Zastava Slovenske demokratske stranke]] | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska demokratska stranka''' (kratica '''SDS''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se uvršča na [[Politična desnica|politično desnico]].<ref name="HlousekKopecek"/><ref name="nytimes.com"/><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/> Kot ključne programske cilje stranka navaja demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko učinkovitost, ekonomsko svobodo in solidarnost.<ref>{{Navedi splet|title=O stranki|url=https://www.sds.si/o-stranki|website=www.sds.si|accessdate=2023-01-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Trenutni predsednik stranke je [[Janez Janša]]. Na evropski preprogi je stranka članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], mednarodno pa Mednarodne demokratske unije. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado; [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]], [[10. vlada Republike Slovenije|deseto]] in [[14. vlada Republike Slovenije|štirinajsto]]. Zadnjih dvajset let velja za eno največjih slovenskih političnih strank z okoli 23.000 člani (2018).<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|accessdate=2022-02-06|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> Na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] je s podporo stranke kandidiral [[Anže Logar]] in v drugem krogu prejel nekaj več kot 414 tisoč glasov, kar je bil najboljši rezultat slovenske desnice na predsedniških volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Nastanek === Slovenska demokratska stranka je naslednica [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] in [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]],<ref name=":35">{{Navedi knjigo|title=Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis|url=https://www.worldcat.org/oclc/1062179687|location=|isbn=9781136225956|oclc=1062179687|first=Igor|last=Guardiancich|publisher=|date=2013|page=194|cobiss=}}</ref><ref name=":39">{{Navedi knjigo|title=Reforming Europe : the role of the centre-right|url=https://www.worldcat.org/oclc/659560461|publisher=Springer-Verlag|date=2009|location=Berlin|isbn=9783642005602|oclc=659560461|first=Konstantinos|last=Arvanitopoulos|page=|cobiss=|last2=Centre for European Studies (Brussels, Belgium)|last3=Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs}}</ref><ref name=":43">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-sds-france-tomsic.html|title=Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič|date=25.3.2010|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":45">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-20-leti-je-bila-ustanovljena-slovenska-demokraticna-zveza-54747|title=Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza|date=11.1.2009|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref> najpomembnejših političnih strank [[Demokratična opozicija Slovenije|Demokratične opozicije Slovenije]] (koalicije DEMOS), ki je na prvih [[Druga svetovna vojna|povojnih]] demokratičnih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Sloveniji aprila 1990]] premagala [[Komunistična_partija_Slovenije#Delovanje_ob_demokratičnih_spremembah_v_Sloveniji|bivšo Zvezo Komunistov Slovenije]]<ref name=":39" /> ter izvedla [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in [[osamosvojitev Slovenije]] od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]].{{Navedi vir}} Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru [[Poljska|poljskega]] sindikalističnega gibanja ''[[Solidarność]]'' organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata ''Neodvisnost'' in februarja 1989 do ustanovitve stranke.<ref name=":43" /><ref name=":46">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-france-tomsic/226566|title=Umrl je France Tomšič|date=25.3.2010|work=rtvslo.si|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/memories/tomsic/|title=France Tomsic|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.slovenija2001.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-france-tomsic.html|title=Umrl France Tomšič|date=25.3.2010|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal sociolog, dr. [[Jože Pučnik]], nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov, predvsem zaradi nenehnega preganjanja oblasti, emigriral v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicni-disident-ki-je-postal-kljucni-akter-osamosvojitve/299999|title=Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve|date=12.1.2013|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,<ref name=":46" /> razvila v zmerno [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, ki se je zavzemala za [[socialno tržno gospodarstvo]] in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.{{Navedi vir}} Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989<ref name=":45" /> kot opozicija [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]]; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev [[Pravno varstvo|pravnega varstva]], spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]]). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.{{Navedi vir}} Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na [[Socialni liberalizem|socialno-liberalno]] [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko Slovenije]] in konzervativno [[Narodno demokratska stranka|Narodno demokratsko stranko]] (NDS).<ref name=":45" /> Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.{{Navedi vir}} Ta je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|državnozborskih volitvah leta 1992]] s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/|title=Pretekle vlade|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.vlada.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/drnovsek-je-leta-1992-med-zive-vrnil-janeza-janso-469978|title="Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo"|date=13.6.2018|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|title=Kratka zgodovina stranke SDS|date=4.12.2011|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92312/apokalipsa-politicne-krize/|title=Apokalipsa politične krize|date=23.10.2000|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92470/potapljanje-vladajoce-stranke/|title=Potapljanje vladajoče stranke|date=27.2.2004|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref> NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.<ref name=":35" /><ref name=":45" /><ref name=":47" /> Leta 1993 je vodja stranke postal [[Janez Janša]], medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/292103|title=Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika|date=11.1.2008|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 1994 je predsednik vlade dr. [[Janez Drnovšek]] zaradi [[Afera Depala vas|afere Depala vas]] (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.sta.si/1990700/dve-desetletji-od-afere-depala-vas|title=Dve desetletji od afere Depala vas|date=19.3.2014|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-najodmevnejse-afere-slovenskih-obvescevalcev-389567|title=To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev|date=7.9.2015|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47" /> Leta 2003 je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja [[1. specialna brigada MORiS|specialna brigada MORiS]] leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za [[Delo (časopis)|Delo]] leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: "''V svojih rokah sem imel veliko moči. /.../ In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.''"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/|title=Desant na ministrstvo|website=Mladina.si|date=1. 7. 2003|accessdate=7. 4. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive [[5. vlada Republike Slovenije|5. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]).<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hitre-zamenjave-v-cerarjevi-vladi-pada-ze-peti-minister/361871|title=Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.|date=1.4.2015|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3139870|title='1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'|date=9.9.2008|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], "frustriranimi nižjimi sloji".{{Navedi vir}}<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042482825/lokalno/1042482825|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev|date=25.10.2011|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Pozicioniranje na politično desnico === Po letu 2000 je stranka postala del [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP),<ref name=":47" /> prevzela [[Liberalizem|liberalno]] gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je natovsko in proameriško zunanjo politiko.{{Navedi vir}} Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.<ref name=":300">{{Navedi knjigo|title=Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/753968753|publisher=Ashgate|location=|isbn=9780754696612|oclc=753968753|first=Vít|last=Hloušek|date=2010|page=26|cobiss=|last2=Kopeček|first2=Lubomír}}</ref><ref name=":35" /> Stranka je ohranila proevropsko naravnost. [[Populizem|Populistična]], [[Nacionalizem|nacionalistična]] retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.<ref name=":25">{{Navedi knjigo|title=The radical right in Central and Eastern Europe since 1989|url=https://www.worldcat.org/oclc/45728668|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, PA|isbn=0585292876|oclc=45728668|first=|last=|date=1999|page=155–162|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|title=Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?|date=30.3.2000|accessdate=25.1.2019|website=www.ce-review.org|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112070721/http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia|url=https://www.worldcat.org/oclc/826658018|publisher=Texas A & M University Press|location=College Station|isbn=9781603445436|oclc=826658018|first=Rudolf Martin|last=Rizman|date=2006|page=74|cobiss=}}</ref> Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska [[katoliška cerkev]], ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.<ref name=":25" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|250x250_pik|[[8. vlada Republike Slovenije]]]] 3. oktobra 2004 je SDS zmagala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/|title=Volitve v državni zbor RS 2004|date=|accessdate=25.1.2019|website=www.dvk-rs.si}}</ref> V [[8. vlada Republike Slovenije|novonastali vladi]] so koalicijo sestavljale [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/pregled-mandata-2004-2005/90806|title=Pregled mandata 2004/2005|date=|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.{{Cn}} SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]] v zameno za njeno politično podporo.<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=108659&|title=J. J.? Ne, hvala!|date=27.1.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92559/katoliska-drzava-drzavna-cerkev/|title=Katoliška država, državna cerkev|date=13.11.2005|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si}}</ref> Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu [[Igra na srečo|iger na srečo]] in raziskavam [[Matična celica|matičnih celic]] ter [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|priznanje istospolnih partnerskih zvez]]. ==== Notranje zadeve ==== Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/komisiji-za-nadzor-sove-omejen-nadzor-v-tekocih-zadevah.html|title=Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah|date=12.7.2007|accessdate=25.1.2019|website=www.delo.si-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92630/specialna-vojna/|title=Specialna vojna|date=6.4.2007|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ==== Kršitve svobode tiska ==== Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov<ref name=":31" /> na vodilne položaje pri državni [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenski tiskovni agenciji]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> časopisu [[Delo (časopis)|Delo]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> regionalnem časopisu [[Primorske novice]]<ref name=":32" /> in [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name=":28" /><ref name=":32" /> Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in reviji [[Mladina (revija)|Mladina]], ki sta kritično poročala o vladi.<ref name=":28" /> S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije [[RTV Slovenija]] je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.<ref name=":28" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/kaj-prinasa-novi-zakon/43432|title=Kaj prinaša novi zakon?|date=25.9.2005|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Zakon je bil izzvan z [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|referendumom]], na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|title=Referendum - RTVS (2005)|date=|accessdate=26.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005 |date=2019-01-26 }}</ref> po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.<ref name=":48" /> Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|peticijo proti političnim pritiskom na medije]]. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/271330|title=Slovenski novinarji zoper cenzuro|date=27.9.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019|archive-date=2019-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606233044/https://www.dnevnik.si/271330|url-status=dead}}</ref> Peticijo je podprl tudi [[Mednarodni novinarski inštitut]] (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/272383|title=Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije|date=2.10.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/285888|title=Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor|date=7.12.2007|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126113825/https://www.dnevnik.si/285888|url-status=dead}}</ref> ==== Gospodarstvo in finance ==== Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. [[BDP]] je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|title=Austerity measures cause conflict|date=4.10.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.eurofound.europa.eu|publisher=Eurofound|language=en|archive-date=2019-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190202212328/https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|url-status=dead}}</ref> s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica [[Evroobmočje|evrskega območja]].<ref name=":50">{{Navedi novice|title=Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-pm/slovenia-parliament-confirms-jansa-as-prime-minister-idUSTRE80R0L720120128|publisher=Reuters|date=28.1.2019|accessdate=2.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref> A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).<ref name=":51" /> Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.<ref name=":35" /> [[Andrej Bajuk]], minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, [[Privatizacija|privatizacijo]] državne banke [[NKBM]] in znižanje javne porabe.<ref>{{Navedi novice|title=Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe|date=30.7.2008|url=https://www.dnevnik.si/337210|accessdate=2019-02-02|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126061032/https://www.dnevnik.si/337210|url-status=dead}}</ref> === Opozicija 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 21. septembra 2008]] je SDS tesno izgubila proti [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]], dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|title=Državni zbor RS - Leto 2008|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008 |date=2019-01-19 }}</ref> Po izvolitvi [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala [[Vlada v senci|vlado v senci]]. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|title=SDS ustanovila strokovni svet|date=23.12.2008|work=STA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|archivedate=14.7.2014}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433 |date=2014-07-14 }}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009]] je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|title=Volitve v Evropski parlament - Leto 2009|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009 |date=2019-05-28 }}</ref> Leta 2009 je poslanec [[Franc Pukšič]] zapustil SDS in prestopil v [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-puksic-iz-sds-a-v-sls/213371|title=Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?|date=28.9.2009|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije]]]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011]] (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] (28,5 % glasov in 28 mandatov).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|title=Positive Slovenia Surprise Winner of Election|date=4.12.2011|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-01-27|archive-date=2019-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2 |date=2019-01-28 }}</ref><ref name=":50" /> Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z [[Državljanska lista|Državljansko listo]], [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.<ref name=":49" /> [[10. vlada Republike Slovenije|Nova vlada]] je pričela z delovanjem sredi [[Dolžniška kriza evroobmočja|gospodarske recesije]],<ref name=":50" /> najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.{{Navedi vir}} Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani [[Bonitetna agencija|bonitetnih agencij]] zaradi političnih nemirov.<ref name=":50" /> Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.<ref>{{Navedi novice|title=PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-finmin-idUSFINMINSI20120215|work=Reuters|date=15.2.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.<ref name=":50" /> Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia adopts reform laws but referendums possible|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-reforms-idUSBRE89M1EP20121023|work=Reuters|date=23.10.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|title=There is no Choice|date=7.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":52">{{Navedi novice|title=Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-economy-idUSL5E8E89PS20120308|work=Reuters|date=8.3.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.<ref name=":52" /> Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (''Zakon za uravnoteženje javnih financ'' oz. ''ZUJF'') ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.<ref name=":51" /> ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|title=Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified|date=9.7.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified |date=2018-06-12 }}</ref>), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|title=National Assembly Starts Debate on Austerity Bills|date=10.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":51" /><ref name=":53">{{Navedi novice|title=Slovenian austerity drive threatened by referendum call|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-austerity-idUSBRE84H09N20120518|work=Reuters|date=18.5.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,<ref name=":51" /> zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|title=Referendum on Austerity Act?|date=17.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":53" /> Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.<ref name=":54">{{Navedi novice|title=Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE91P0EE20130226|work=Reuters|date=26.2.2013|accessdate=5.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":51" /> Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.<ref name=":55">{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|work=Reuters|date=9.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fresh Slovenian protests amid bailout fears|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE93Q05Y20130427|work=Reuters|date=27.4.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/financialcrisis/9960610/Slovenia-faces-contagion-from-Cyprus-as-banking-crisis-deepens.html|date=28.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|first=Ambrose|last=Evans-Pritchard|work=The Telegraph}}</ref> Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je pokopal Slovenijo?|url=http://www.mladina.si/176754/kdo-je-pokopal-slovenijo/|website=Mladina|accessdate=5.2.2019|date=7.10.2016|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa [[Oklepnik|oklepnikov]] leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.<ref name=":50" /><ref>{{Navedi splet|title=[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM|url=https://euobserver.com/investigations/123961|website=EUobserver|accessdate=5.2.2019|language=en|date=30.4.2014}}</ref> Konec leta 2012 so se v [[Maribor|Mariboru]] začeli vrstiti protesti proti županu [[Franc Kangler|Francu Kanglerju]], ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia: as star wanes, anger on streets|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8BJ0UU20121220|work=Reuters|date=20.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|work=Reuters|date=3.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije]]. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.<ref>{{Navedi novice|title=Thousands protest against austerity in Slovenia|date=18.11.2012|url=https://www.dw.com/en/thousands-protest-against-austerity-in-slovenia/a-16387391|language=en|work=Deutsche Welle}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE8AT1GD20121130|work=Reuters|date=30.11.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police|date=1.12.2012|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|language=en|work=CBC News}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-arrests-idUSBRE8B30QM20121204|work=Reuters|date=4.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]] razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke [[Zoran Janković]] posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.<ref>{{Navedi novice|title=Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law|date=8.1.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":56">{{Navedi novice|title=Slovenia gripped by strike, government on the ropes|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-crisis-idUSBRE90M0KQ20130123|work=Reuters|date=23.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS "infiltrirali" v [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]].<ref>{{Navedi novice|title=Vdor kadrov SDS v Sovo|date=18.1.2013|url=https://www.mladina.si/119717/vdor-kadrov-sds-v-sovo|accessdate=16.2.2019|work=Mladina}}</ref> Ob nadaljnjih protivladnih protestih,<ref name=":57">{{Navedi novice|title=Slovenia protest adds pressure to crumbling government|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE9170XI20130208|work=Reuters|date=8.2.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> stavki uslužbencev javnega sektorja<ref name=":56" /> in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države<ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Arhiv anket|url=http://www.ninamedia.si/drzavnizbor.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=16.2.2019|date=}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo|date=17.2.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranke-z-vse-manjso-podporo.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji|date=20.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-velikanska-podpora-protikorupcijski-komisiji.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Za Janšev odhod!|date=15.2.2013|url=https://www.mladina.si/120542/za-jansev-odhod/|work=Mladina}}</ref> so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.<ref>{{Navedi novice|title=SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi|date=14.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/sls-ce-jansa-do-februarja-ne-odstopi-gremo-iz-koalicije-tudi-mi.html|work=Delo}}</ref><ref name=":57" /><ref name=":54" /> Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS [[Alenka Bratušek]], čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|work=Reuters|date=12.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":58">{{Navedi novice|title=Alenka Bratušek New PM-designate|date=28.2.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|work=The Slovenia Times|language=en|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":55" /> === Povratek v opozicijo (2013–2020) === 20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]], levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]].<ref name=":58" /><ref name=":55" /> Junija 2013 je bil Janša obsojen v [[Afera Patria (Slovenija)|zadevi Patria]], a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-corruption-idUSBREA3R0UL20140428|work=Reuters|date=28.4.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia's fragile recovery|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2014/05/03/slovenias-fragile-recovery|work=The Economist|date=3.5.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref> Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let [[Proces proti četverici|po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti]], ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.<ref>{{Navedi splet|title=After 26 Years, Janša in Prison Again|url=http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|website=sloveniatimes.com|accessdate=17.2.2019|date=21.6.2014|language=en|archive-date=2019-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again |date=2019-02-18 }}</ref> Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru. ==== Evropske volitve 2014 ==== Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament maja 2014]] je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_sl.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|date=|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> in uspešno osvojila tri od osmih [[Evroposlanec|mandatov]], dodeljenih Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_kan.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Patricija Šulin]]''' # [[Anže Logar]] # [[Damijan Terpin]] # [[Carmen Merčnik]] # [[Vlasta Krmelj]] # [[Andrej Šircelj]] ==== Državnozborske volitve 2014 ==== Stranka je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014]] prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/index.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|date=|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V novo oblikovani [[12. vlada Republike Slovenije|vladi Mira Cerarja]] je ostala v opoziciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia With New Government|date=19.9.2014|url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government |date=2019-03-01 }}</ref> Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.<ref>{{Navedi novice|title=Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel|date=26.11.2014|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ni-smel-iz-zapora-saj-ni-pojasnil-kaj-bo-pocel/352105|work=rtvslo.si}}</ref> Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi novice|title=Janša za zdaj izpuščen iz zapora|date=12.12.2014|url=https://www.delo.si/novice/politika/jansa-ni-vec-zapornik.html|work=Delo}}</ref> Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.<ref>{{Navedi novice|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|date=23.4.2015|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|accessdate=2019-02-28|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref> Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.<ref>{{Navedi novice|title=Zadeva Patria je zastarala|date=7.9.2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/zadeva-patria-je-zastarala.html|work=Delo}}</ref> Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in "ukradene" ter zahtevali nove.<ref>{{Navedi novice|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|date=13.7.2014|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|work=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country|date=15.7.2014|language=en|work=The Slovenia Times|url=http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country |date=2019-03-01 }}</ref><ref name=":59">{{Navedi novice|title=SDS toži državo: "Volitve 2014 so bile ukradene"|date=7.3.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-na-sodiscu-volitve-2014-so-bile-ukradene-461818|work=siol.net}}</ref> Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo "ukradenih" volitev.<ref>{{Navedi novice|title=SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria|date=18.10.2017|url=https://www.sta.si/2440300|work=STA}}</ref><ref name=":59" /><ref>{{Navedi novice|title=Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi|date=23.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zavrnilo-odskodninsko-tozbo-sds-proti-drzavi-468215|work=Siol.net}}</ref> ==== Zmaga na državnozborskih volitvah 2018 ==== S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]]. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom "''Brez strahu – Proti politiki sovraštva''", ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva|date=31.5.2018|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-vec-tisoc-ljudi-na-shodu-proti-politiki-sovrastva-6484656|work=Večer}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem"|date=31.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-sejanje-strahu-sovraznost-in-lazi-vodi-v-totalitarizem-foto-469020|work=siol.net}}</ref> Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot "''posvetovanje z volivci''", ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. "''Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?''"). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih "narodnih posvetov", ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.<ref>{{Navedi novice|title=Posvetovanje s prevaro|date=20.4.2018|url=https://www.mladina.si/185151/|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«|url=https://vezjak.com/2018/05/28/dilema-izsiljene-izbire-ste-za-bozicnico/|website=In media res|date=28.5.2018|accessdate=3.3.2019|publisher=Boris Vezjak}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/76ce19e4-a768-11e7-93c5-648314d2c72c|title=Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’|date=|accessdate=3.3.2019|website=|publisher=Financial Times}}</ref> SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018|url=http://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=9. 3. 2019|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/tudi-ce-se-jansa-umakne-sarec-ne-bi-sel-v-koalicijo-s-sds-468462|title=Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS|last=Mlakar|first=Luka|date=25. 5. 2018|work=Siol.net|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo|date=7. 6. 2018|work=RTVSLO.si|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne|last=Zajc|first=Drago|date=23. 6. 2018|work=Delo|access-date=5. 2. 2019}}</ref> Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku [[Budimpešta|Budimpešte]]; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom [[ZDA]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v okviru konferenčnega klica.<ref>{{Navedi novice|title=Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti|date=17. 6. 2018|url=https://www.sta.si/2526109/jansa-na-obisku-pri-orbanu-v-budimpesti|work=STA}}</ref> Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government/slovenias-president-to-give-mandate-to-anti-immigrant-party-to-form-government-idUSKCN1J31SI|title=Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|access-date=17. 6. 2018|language=en|date=7. 6. 2018}}</ref> Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Comedian gets new role: prime minister of Slovenia|url=https://www.nbcnews.com/news/world/slovenian-comedian-gets-new-role-prime-minister-n901756|website=NBC News|language=en|date=18. 8. 2018|accessdate=9. 3. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti "tradicionalne" močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/sds-brez-preboja-za-neuspehe-v-glavnem-krivi-mediji-6656460|title=SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji|date=2019-02-05|website=www.vecer.com-si|access-date=2019-02-06}}</ref> ==== Zmaga na evropskih volitvah 2019 ==== Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] nastopila skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil [[Milan Zver]]. V [[Evropski parlament]] se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> Kandidati na listi so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Davorin Kopše]] # [[Alja Domjan]] === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === ''Glej: [[14. vlada Republike Slovenije]]'' Po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil s položaja, je predsednik države [[Borut Pahor]] [[Janez Janša|Janezu Janši]] podelil mandat za sestavo nove vlade. Janša je 3. februarja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html|title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji|accessdate=|date=3. februar 2020|format=|work=Delo.si}}</ref> Takoj so ga zavrnile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek, udeležile pa so se jih Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka. 25. februarja 2020 so dogovor o novi koalicije dosegle SDS, SMC, NSi in DeSUS.<ref>{{navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538|title=Podpisana koalicijska pogodba|accessdate=|date=26. februar 2020|format=|work=Prvi dnevnik|publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|accessdate=|date=3. marec 2020|format=|work=MMC RTV}}</ref> Nova vlada je bila izglasovana 13. marca 2020. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> [[Slika:Obisk Osrednje Slovenije S del Skupinska.jpg|levo|sličica|Regionalni obisk vlade]] Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov, število se bo za enega povečalo ob imenovanju ministra na [[Urad vlade RS za demografijo|uradu za demografijo]]. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so postali podpredsedniki vlade. Tekom mandata so predsedniki oz. predstavniki koalicijskih strank večkrat poudarili demokratično in plodno sodelovanje znotraj vlade.<ref>{{Navedi splet|title=V SMC in DeSUS zanikajo pogovore z Damijanom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-smc-in-desus-zanikajo-pogovore-z-damijanom-537070|website=siol.net|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|url=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|website=Twitter|accessdate=2020-10-28|language=en}}</ref> 14. vlada RS je uradno nastopila [[13. marec|13. marca]] [[2020]] zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena [[4. marec|4. marca]] 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija covida-19 v Sloveniji#Krizni štab|Krizni štab]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":26" /> Posamezne raziskave so Slovenijo uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> [[Slika:Janez Janša in Brussels 13.jpg|sličica|V času tretje Janševe vlade je Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.]] Po vzoru leta [[2006]] je [[Vlada Republike Slovenije]] [[28. maj|28. maja]] [[2020]] vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], <ref>{{Navedi splet|title=twitter|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141?ref_url=https%3a%2f%2fsiol.net%2fnovice%2fslovenija%2fjanseva-koalicija-opoziciji-ponuja-roko-sodelovanja-526501|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|language=en}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":02" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. === Povratek v opozicijo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je SDS s 23,52 % glasovi in 27 poslanskimi sedeži zasedla drugo mesto. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je koalicijsko sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko zavrnil že vnaprej, SDS se je tako z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] vrnila v opozicijo. Zaradi napovedane širitve števila ministrstev v [[15. vlada Republike Slovenije|Golobovi vladi]] je SDS vložila predlog posvetovalnega [[Referendum|referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi|url=https://www.sds.si/novica/poslanska-skupina-sds-je-vlozila-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-predlaganih|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> Po njihovem mnenju bi bila širitev števila ministrstev neekonomična, prav tako bi Slovenija postala država z največ ministrstvi v Evropski uniji. 21. junija 2022 je Državni zbor Republike Slovenije predlog referenduma zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zavrnil-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-zakonu-o-vladi/631652|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zavrnili pobudo SDS za razpis posvetovalnega referenduma|url=https://www.vecer.com/slovenija/poslanci-zavrnili-pobudo-sds-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-10287564|website=www.vecer.com|date=2022-06-21|accessdate=2022-06-21|language=sl-si}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== Stranka se je udeležila tudi predsedniških volitev. Za kandidata so določili [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra. Ta se je po koncu zbiranja podpisov odločil, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. 22. septembra je vložil kandidaturo s 5000 podpisi državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati |date=2022-10-26 }}</ref> ==== Delovanje Anžeta Logarja ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. [[Anže Logar]] je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":03">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":03" /> ==== Izjava o zavezanosti stranki ==== V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], [[Eva Irgl|Eve Irgl]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje: poleg Logarja in Irgl niti Kaloh ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/presenecenje-poleg-logarja-in-irgl-tudi-kaloh-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša se je na zavrnitev odzval z besedami, da bo očitno nastala "samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev, ki so jih izvolili." Dodal je tudi, da meni, da je namen Logarjeve Platforme sodelovanja onemogočiti zmago SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša za N1 o tem, ali mu razpada poslanska skupina (VIDEO) |url=https://n1info.si/novice/intervjuji/janez-jansa-za-n1-logarjeva-platforma-je-projekt-viranta-stevilka-dve-video/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Logar pa se je na Janševo izjavo odzval z mislijo, da potrditev politične usmeritve ne zahteva podpisovanja nobenih izjav.<ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja Janši in pojasnjuje, zakaj ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-jansi-in-pojasnjuje-zakaj-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}</ref> # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Milan Zver]]''' # [[Aleš Hojs]] # [[Franc Breznik]] # '''[[Branko Grims]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Karin Planinšek]] # '''[[Zala Tomašič]]'''. Na volitvah 9. junija je Slovenska demokratska stranka zmagala s 30,59 % oz. 206.386 glasovi podpore. Število evropskih poslancev je zvišala na štiri, poleg Romane Tomc in Milana Zvera sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena še Branko Grims in hči vodje strankarske televizije, Zala Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ==== Serija izstopov ==== 9. oktobra 2024 je [[Anže Logar]] v luči ustanavljanja nove stranke [[Demokrati]] predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata, Logar pa je vrnitev mandata zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> 14. oktobra mu je sledila [[Eva Irgl]], ki je z njim intenzivno sodelovala že v Platformi sodelovanja,<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> 19. oktobra pa je to storil še [[Dejan Kaloh]], s čimer se je Poslanska skupina SDS zmanjšala na 24 poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 23. oktobra je izstopil svetnik MO Ljubljana in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022#Ljubljana|kandidat za ljubljanskega župana 2022]] Igor Horvat,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a izstopil tudi SDS-ov ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-sds-a-izstopil-tudi-sds-ov-ljubljanski-mestni-svetnik-igor-horvat/725254|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 24. oktobra mu je sledil svetniški kolega Matjaž Vede,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a in svetniške skupine izstopil še en ljubljanski mestni svetnik, Matjaž Vede |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/iz-sds-a-in-svetniske-skupine-izstopil-se-en-ljubljanski-mestni-svetnik-matjaz-vede/725376|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 25. oktobra pa je stranko zapustila še mestna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} SDS se je na državnozborske volitve podajala s sloganom ''Vstani, Slovenija!'',<ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> v kampanji pa je poudarjala grajenje »koalicije z volivci« pred volitvami ter potrebo po »ustavni večini razuma« v novem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Šibkih koalicij ne bomo delali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-sibkih-koalicij-ne-bomo-delali/773295|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši nov mandat predsednika: Čas je, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-nov-mandat-predsednika-cas-je-da-ukradeno-drzavo-slovencem-priborimo-nazaj/746749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: "Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki"|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-sedanjih-levicarskih-strank-v-naslednji-vladi-ne-vidimo-smo-se-pa-pripravljeni-pogajati-za-ustavno-vecino/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Tekom kampanje so med drugim potekali pogovorni večeri, člani podmladka (SDM) pa so po državi snemalipotujoči podkast ''Po desnem pasu'', v katerem so gostovali kandidate za poslance.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Podcast “Po desnem pasu” na turneji po Sloveniji {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-podcast-po-desnem-pasu-na-turneji-po-sloveniji/|date=2026-01-22|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Stranka je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]], ki se je upokojil, in Franca Rosca, ki je šel delat v gospodarstvo. Poleg poslancev kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":302">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Janez Janša]] je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru je napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref>'' Napovedali so zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, »očiščenje invazivne spolne ideologije« v šolah in »končanje vojne z zdravniki.«<ref name=":36" /> Prav tako so se zavzeli za zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 15, uvedbo pokrajin in preprečevanje ilegalnih migracij.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:32 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0 PlotData= bar:Sedeži color:claret width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color:yellow from:start till:6 text:6 bar:1992 color:yellow from:start till:4 text:4 bar:1996 color:yellow from:start till:16 text:16 bar:2000 color:yellow from:start till:14 text:14 bar:2004 color:yellow from:start till:29 text:29 bar:2008 color:yellow from:start till:28 text:28 bar:2011 color:yellow from:start till:26 text:26 bar:2014 color:yellow from:start till:21 text:21 bar:2018 color:yellow from:start till:25 text:25 bar:2022 color:yellow from:start till:27 text:27 bar:2026 color:yellow from:start till:28 text:28 </timeline> {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990|1990]] | 79.951 | 7,40 | {{steady}} | {{Composition bar|6|80|hex=#FEF200}} | {{steady}} | 7. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 39.675 | 3,34 | {{decrease}} 4,06 | {{Composition bar|4|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 8. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 172.470 | 16,13 | {{increase}} 12,79 | {{Composition bar|16|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 12 | 3. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 170.228 | 15,81 | {{decrease}} 0,32 | {{Composition bar|14|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 281.710 | 29,08 | {{increase}} 13,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 15 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 307.735 | 29,26 | {{increase}} 0,18 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 1 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 288.719 | 26,19 | {{decrease}} 3,07 | {{Composition bar|26|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 181.052 | 20,71 | {{decrease}} 5,38 | {{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 5 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 222.042 | 24,96 | {{increase}} 4,25 | {{Composition bar|25|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 4 | 1. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 279.897 | 23,48 | {{decrease}} 1,48 | {{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 328.923 | 27,88 | {{increase}} 4,40 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 1 | 2. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Evropske volitve === Trenutno (2024-2029) si Slovenska demokratska stranka lasti štiri od devetih poslanskih mest v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Evropski poslanci so: * [[Romana Tomc]] * [[Milan Zver]] * [[Zala Tomašič]] * [[Branko Grims]] {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Mihael Brejc]] |bgcolor=#f0e929 | | | | | |- ![[Romana Jordan]] |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Zofija Mazej Kukovič]] | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Milan Zver]] | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Patricija Šulin]] | | |bgcolor=#f0e929 | | | |- ![[Romana Tomc]] | | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Zala Tomašič]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Branko Grims]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |} == Nazori == === Notranja politika === ==== Gospodarska politika ==== SDS se kot stranka podpira tržno gospodarstvo.<ref name=":3" /> Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election|title=Slovenian nationalist party set for power after winning election|date=4.6.2018|accessdate=|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Nacionalna varnost ==== V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25.000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervne enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec [[Žan Mahnič]] je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-bi-25-000-domoljubov-zdruzil-v-nacionalni-gardi/383775|title=SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=19.1.2016}}</ref> Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zl-nacionalno-gardo-vidi-kot-desnicarsko-paravojsko-nsi-idejo-podpira/383871|title=ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-07}}</ref> ==== Okolje in podnebne spremembe ==== V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil [[podnebne spremembe]] kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da ''"podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej."'' Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2256/index.html|title=Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=16. 11. 2007|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot "enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja" ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2508/index.html|title=Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=24. 1. 2008|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je evropska poslanka SDS [[Romana Jordan|Romana Jordan Cizelj]] izjavila, da "ukrepanje na podnebne spremembe ni le odločitev posameznika, ampak je globalni izziv, ki zahteva ukrepanje celotne družbe. /.../ Podatki kažejo na spremembe v ekosistemih kot posledice antropogenih emisij in na možne trende v prihodnosti. /.../ še [je] možno ukrepati. Toda ukrepati moramo resno, hitro ter usklajeno. Najprej usklajeno znotraj EU, nato pa tudi v globalnem smislu".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|title=Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah|website=www.sds.si|language=sl|accessdate=2019-10-02|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185558/https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Branko Grims.jpg|sličica|248x248_pik|[[Branko Grims]] je vidnejši član stranke, ki javno zanika antropogene [[podnebne spremembe]]]] V stranki obstoja tudi krilo, ki zavrača vplive podnebnih sprememb, pri čemer je izstopal poslanec [[Branko Grims]] z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.<ref name="nova181229">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|title=[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!|date=29. 12. 2018|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/ |date=2019-08-07 }}</ref><ref name="siol181213">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/grims-trdi-eno-znanstveniki-se-z-njim-ne-strinjajo-485389|title=Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo|website=siol.net|date=13. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref><ref name="svet190117">{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c408fbfd8255/globalno-segrevanje-ne-obstaja-to-je-larifari|title=Branko Grims: "Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari"|website=Svet24.si|date=17. 1. 2019|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Grims je dejal, da "je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž" in da se Zemlja v resnici ohlaja,<ref name="siol181213" /> da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,<ref name="svet190117" /> ki si ga nato prilastijo akademiki, "eko-industrija" in levičarski lobiji,<ref name="nova181229" /><ref name="nova190325">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|title=[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!|date=25. 3. 2019|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/ |date=2019-08-07 }}</ref> ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.<ref name="nova190325" /> Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot [[geolog]], da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.<ref name="siol181213" /> Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem [[Črni panter (simbol)|simbolu]] [[Karantanija|Karantanije]], ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-kje-se-je-vzel-panter-s-katerim-je-sisko-zamenjal-triglav.html|title=Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?|website=24ur.com|date=9. 9. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja v času obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/branko-grims-govorjenje-o-segrevanju-zemlje-je-velika-laz.html|title=Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’|website=24ur.com|date=12. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Stalilšča so posredno vplivala na manj anporov za zaščito Slovenije pred podnebnimi spremembami, posebej poplavami. Janša je novembra 2019 glede klimatskih sprememb dejal: ''"[...] Zdaj je čas drugačen, generacije rastejo s tem zavedanjem, da je okolje vrednota. Seveda, nekateri na levi sceni prežeti s kulturnim marksizmom so temu hitro dodali še katastrofične napovedi, ki bi jih naj povzročile podnebne spremembe. Pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje. Koliko mi vplivamo na to, je veliko vprašanje. Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj kot so spremembe na Soncu oziroma stvari na katere človek ne more vplivati. Treba je to razumet in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta."''<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.|url=http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-to-je-globoka-drzava-to-ni-politicna-tvorba-to-je-mafija.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2019-11-27|language=sl-si|first=vir:|last=nova24tv.si}}</ref> ==== Debirokratizacija in decentralizacija ==== Slovenska demokratska stranka zagovarja debirokratizacijo Slovenije, saj po njihovem mnenju "birokracijske ovire" in "administracija" otežujeta delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=SDS pozval k zmanjšanju javnega sektorja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pozval-k-zmanjsanju-javnega-sektorja/233771|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":60">{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljamo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije|url=https://www.sds.si/novica/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljamo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Na novinarski konferenci, 24. aprila 2017, so poudarili, da je bilo v Sloveniji do takrat ''"20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13.4.  kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov."<ref name=":60" />'' Preveč regulativ in predolgi postopki po mnenju stranke nižajo konkurečnost države.<ref name=":60" /><ref>{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljajo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije/|date=2017-04-24|accessdate=2020-10-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":61">{{Navedi splet|title=Janša: V SDS-u vabimo tudi tiste, ki vztrajno zavračajo sodelovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-sds-u-vabimo-tudi-tiste-ki-vztrajno-zavracajo-sodelovanje/514600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Debirokratizacija je ostala tudi ena ključnih koalicijskih obljub [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref name=":61" /> Stranka zagovarja tudi decentralizacijo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija potrebuje decentralizacijo|url=https://www.sds.si/novica/slovenija-potrebuje-decentralizacijo-10398|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znanstveniki in akademiki svarijo pred "nesprejemljivo politiko" stranke SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znanstveniki-in-akademiki-svarijo-pred-nesprejemljivo-politiko-stranke-sds/514713|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Decentralizacija je bistvena za razvoj slovenskih občin|url=https://www.sds.si/novica/decentralizacija-je-bistvena-za-razvoj-slovenskih-obcin-19365|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":44" /> V obdobju tretje Janševe vlade so se koalicijske partnerice odločile, da bo sedež novega ministrstva za demografijo v [[Maribor|Mariboru]] in ne v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je sedež ostalih ministrstev [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":61" /> ==== Ostalo ==== SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnega volilnega sistema]] na dvokrožni [[Večinski volilni sistem|večinski sistem]]. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042573817|title=Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav|work=Dnevnik|accessdate=|date=28.1.2013|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142006/https://www.dnevnik.si/1042573817|url-status=dead}}</ref> V času vladanja je stranka uzakonila priznanje [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|istospolnih partnerskih zvez]],<ref name=":3" /> vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights/slovenia-rejects-same-sex-marriages-in-a-referendum-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|accessdate=|language=en|date=20.12.2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/22/world/europe/slovenians-deliver-major-setback-to-same-sex-marriage-in-vote.html|title=Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum|date=21.12.2015|work=The New York Times|accessdate=|language=en|issn=0362-4331}}</ref> SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/tudi-sds-za-domoljubno-vzgojo-od-vrtca-do-srednje-sole.html|title=Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole|last=|first=|accessdate=|date=24.2.2015|work=Delo}}</ref> Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2477065/sds-proposal-for-full-funding-of-private-schools-rejected|title=SDS proposal for full funding of private schools rejected|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=30.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS podpira pravico državljanov do nošenja legalnega orožja, torej dovoljenja športnim strelcem, lovcem ipd. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/sds-proti-predlogu-za-otezitev-dostopa-do-orozja/|title=SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2215016/sds-zaradi-predloga-za-otezitev-dostopa-do-orozja-za-izredno-sejo-odbora-dz|title=SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ|website=www.sta.si|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlanci-sprejeli-strozjo-zakonodajo-o-orozju/417322|title=Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=14.3.2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171786/ljudska-obramba/|title=Ljudska obramba|work=Mladina|accessdate=|date=8.1.2016}}</ref> Stranka je Evropski komisiji predlagala preganjanje ilegalne trgovine z orožjem, saj se ga preko balkanske poti tihotapi tudi čez slovensko ozemlje.<ref name=":64" /> SDS oporeka trenutni sestavi [[Slovenska himna|slovenske državne himne]]. Trenutno je namreč sestavljena le iz sedme kitice [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]], ki pa je po mnenju stranke "preveč internacionalistična in premalo domoljubna", saj nikjer ne omenja slovenskega naroda. Predlagali so dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljic.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-himno-bomo-se-peli-7-kitico-presernove-zdravljice/259929|title=Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=15.6.2011}}</ref><ref name=":40">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/retroaktivnost-v-predlogu-sds-a-o-nezastarljivosti-umora-neustavna/331314|title=Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=5.3.2014}}</ref><ref name=":41">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-nasprotujejo-spremembam-zakona-o-drzavnih-simbolih.html|title=SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih|last=|first=|accessdate=|date=27. januar 2015|work=Delo}}</ref> Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov" in "[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov" ([[Svastika|nacistična svastika]], [[rdeča zvezda]] ipd.).<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rdeca-zvezda-in-himna-ostajata-glasbene-kvote-ne-bodo-zvisane/356835|title=Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-21}}</ref> simbol [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenske narodnoosvobodilne vojske]] med drugo svetovno vojno,<ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/153846/prepoved-rdece-zvezde/|title=Prepoved rdeče zvezde|work=Mladina|accessdate=|date=14.2.2014}}</ref> ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042595774|title=Rdeča zvezda je spet razdvajala|work=Dnevnik|accessdate=|date=26.6.2013|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622005024/https://www.dnevnik.si/1042595774|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dan-ko-je-sijala-rdeca-zvezda-54072.html|title=Dan, ko je sijala rdeča zvezda|last=|first=|accessdate=|date=26.5.2018}}</ref> predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja [[Nacizem|nacističnih]] uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].<ref name=":42" /> 19. februarja 2013 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] pritrdilo prepovedi uporabi totalitarnih simbolov, ki prepoveduje tudi uporabo imen nekaterih s totalitarnostjo povezanih osebnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prepoved simbolov totalitarnih režimov - Primerjalni pregled (PP)|last=Križaj, Blažič|first=Marjana, Janez|publisher=DZ RS|year=2019|isbn=|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|page=|cobiss=|access-date=2020-12-11|archive-date=2020-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907185554/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|url-status=dead}}</ref> === Zunanja politika === Stranka je proevropska,<ref name=":3" /> nasprotuje pa evropskim azilnim kvotam in je zagovornica zamejitve ilegalnih migracij.<ref name=":2" /> Zagovarja medsosedsko in transatlantsko povezovanje. === Populizem === Tekom [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/jun/01/drain-the-swamp-rightwing-leader-pulls-ahead-in-slovenias-polls|title='Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls|last=MacDowall|first=Andrew|date=1.6.2018|website=The Guardian|language=en|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2018/06/01/explained-slovenia-s-elections-and-orban-s-populist-influence|title=Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence|date=1.6.2018|work=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/03/world/europe/slovenia-election.html|title=Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right|date=3.6.2018|work=The New York Times|language=en|issn=0362-4331}}</ref> Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election/anti-immigrant-stance-helps-slovenias-sds-party-to-poll-lead-idUSKCN1IN1QU|title=Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|language=en-US|date=22.5.2018}}</ref> Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".<ref name=":30">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/najprej-slovenija-kaj-pa-potem.html|title=Najprej Slovenija. Kaj pa potem?|last=Markeš|first=Janez|date=23.2.2018}}</ref><ref name=":8" /> Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]].<ref name=":8" /> Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]];<ref name=":30" /> Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",<ref name=":8" /> "globoka država"<ref>{{Navedi novice|url=http://www.demokracija.si/komentar/ali-v-sloveniji-obstaja-globoka-drzava.html|title=Ali v Sloveniji obstaja globoka država?|last=Umek|first=prof. dr. Andrej|date=31.3.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/45132/globoka-drzava/|title=Globoka država|work=Mladina|date=4.11.2008}}</ref> in "lažne novice".<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-za-vsak-nov-predpis-naj-se-dva-ukine-13794|title=Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!|website=www.sds.si|date=26.4.2017|accessdate=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2017/01/trumps-regulation-eo/515007/|title=Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order|last=Lam|first=Bourree|date=30.1.2018|work=The Atlantic|accessdate=|language=en}}</ref> Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo "najprej Slovenija".<ref name=":2" /><ref name=":30" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-najprej-slovenija-potem-drugi/446321|title=Janša: Najprej Slovenija, potem drugi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=17.2.2018}}</ref> === Teorija postkomunistične zarote === Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245524/slovenian-political-metaphors-and-metonymy-a-guide|title=Slovenian political metaphors and metonymy - a guide|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=21.12.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/europe-populists-right-wing-success-marine-le-pen-viktor-orban-italy-slovenia-a8382766.html|title=The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban|date=4.6.2018|work=The Independent|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|title=Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)|date=14.4.2018|accessdate=|language=en|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703163618/http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|url-status=dead}}</ref> Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo: [[Slika:Milan Kučan EP (cropped).jpg|sličica|194x194_pik|Nekdanji predsednik republike [[Milan Kučan]]. SDS ga redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora]] * "''Udbomafija''" – izraz je izpeljan iz [[UDBA|UDBE]], imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/have-you-heard-of-kucans-clan-a-mafia-like-group-from-the-league-of-communists-whose-aim-was-to-economically-control-slovenia-after-its-independence-and-assure-the-survival-of-thei/|title=Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?|date=19.12.2017|work=Nova24TV|accessdate=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=bNvbHCUs3tUC&pg=PA213&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiL-KOo47jbAhWLr6QKHaUAA2wQ6wEIOzAD#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe|last=Dawisha|first=Karen|last2=Parrott|first2=Bruce|date=13.6.1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597333|language=en|year=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=l-T1dAxBkHUC&pg=PA314&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjCofy6h7nbAhUHr6QKHR8SBZ4Q6wEIMDAB#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=New Xenophobia in Europe|last=Baumgartl|first=Bernd|last2=Favell|first2=Adrian|date=1995-10-02|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=9041108653|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=QZr1vsDIvlUC&lpg=PP1&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|last=Ramet|first=Sabrina P.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|isbn=0271043792|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=147621&|title=Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne|work=Mladina.si|accessdate=2018-06-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2186108/demokracija-smells-corruption-in-bad-bank-dismissals|title=Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2428011/weekly-parties-might-have-been-bribed-in-iran-money-laundering|title=Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref> * "''Strici iz ozadja''" (ali "''botri iz ozadja''") – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2506893/reporter-takes-a-swing-at-cerar|title=Reporter takes a swing at Cerar|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.4.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Alenka Bratušek]],<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jerajeva-bratuskova-se-ves-cas-posvetuje-s-strici-iz-ozadja-445618|title=Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja|website=Revija Reporter|accessdate=|date=25.9.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> voditelj [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]]<ref name="auto4">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107642/strici-iz-ozadja/|title=Strici iz ozadja|work=Mladina|accessdate=|date=16.12.2011}}</ref> in politični novinec [[Marjan Šarec]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2507852/demokracija-identifies-little-uncle-behind-sarec|title=Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec|website=english.sta.si|language=en|date=26.4.2018|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref> so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države [[Borut Pahor]], ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.<ref name=":27">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/svet/svetovni-mediji-o-pahorjevem-politicnem-hat-tricku-v-senci-ljudske-vstaje/297189|title=Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=3.12.2012}}</ref> [[Milan Kučan]], ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042564708|title=Svet iz ozadja ali politična paranoja?|work=Dnevnik|accessdate=|date=24.11.2012|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220454/https://www.dnevnik.si/1042564708|url-status=dead}}</ref> Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-skrbite-strici-iz-ozadja-skrbijo-za-vas-299661|title="Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"|accessdate=|date=3.11.2017|work=Žurnal24}}</ref> * [[Milan Kučan]] – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.<ref name=":4" /><ref name=":33" /><ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|title=Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political|website=www.sloveniatimes.com|accessdate=|date=5.6.2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political |date=2018-06-18 }}</ref><ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/166015/milan-kucan/|title=Milan Kučan|work=Mladina|accessdate=|date=24.4.2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/03/kucanu-razpada-njegov-forum-21-kosarico-mu-je-ze-dala-tudi-pergarjeva/|title=Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!|website=www.politikis.si|accessdate=|date=26.3.2012|publisher=|last=|first=}}</ref> Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] [[Ljudmila Novak]] in politični novinec [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/kucan-je-spoznal-da-sarec-ne-more-zmagati-zdaj-vse-orozje-polaga-v-ljudmilo-novak-ki-naj-bi-razklala-desnico/|title=Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico|date=21.8.2017|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|title=Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman|website=www.vinkogorenak.net|accessdate=|date=13.11.2017|publisher=|last=Gorenak|first=Vinko|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/ |date=2018-07-03 }}</ref> nekdanja predsednica vlade [[Alenka Bratušek]], ljubljanski župan in voditelj [[Pozitivna Slovenija|PS]] [[Zoran Janković]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|title=Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot|website=www.sloveniatimes.com|date=28.4.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot |date=2018-07-03 }}</ref><ref name="auto4"/> ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki [[RTV Slovenija]] označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jansa-ni-priznal-krivde-zaradi-zaljivega-tvita-o-novinarkah-rtvs-6257118|title=Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS|work=Časnik Večer|accessdate=|date=13.4.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245522/more-condemnation-of-jansas-defamatory-tweet|title=More condemnation of Janša's defamatory tweet|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245794/insulting-tweet-labelled-as-attack-on-media|title=Insulting tweet labelled as attack on media|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=24.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-bo-moral-novinarki-zaradi-zaljivega-tvita-placati-6-000-evrov/450151|title=Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov|date=27.3.2018|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=}}</ref> *[[Forum 21]] – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.forum21.si/o-nas.html|title=O nas {{!}} Forum21|last=|first=|website=www.forum21.si|accessdate=4.6.2018|date=|publisher=|archive-date=2018-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html |date=2018-05-23 }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/92481/kdo-vozi-forum-21/|title=Kdo vozi forum 21?|work=Mladina|accessdate=|date=17.5.2004}}</ref><ref name=":24" /> SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|accessdate=|date=25.12.2008|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.finance.si/267592/Odmev-Srotova-tajkunska-botra-sta-SD-in-Forum-21|title=Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21|work=Finance.si|accessdate=|date=30.12.2009}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042772947|title=Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21|work=Dnevnik|accessdate=|date=25.5.2017|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220428/https://www.dnevnik.si/1042772947|url-status=dead}}</ref> *[[Murgle]] – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni [[Janez Drnovšek]], nekdanji premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] ter borec [[Osvobodilna fronta|OF]] in poslednji predsednik [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]] [[Janez Stanovnik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|title=FOTO: To so hiše murgelske elite|work=Times.si|accessdate=|date=11.5.2018|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html |date=2018-07-03 }}</ref> "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi [[Afera Patria (Slovenija)|korupcijske afere Patria]] obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".<ref name=":23" /> Kasneje je SDS označila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|parlamentarne volitve 2014]] za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podrzaj-jansa-je-sluzbo-dobil-na-volitvah-zakon-mu-udelezbe-ne-preprecuje/343080|title=Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=31.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapornik-jansa-prihaja-v-parlament.html|title=Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje|website=www.24ur.com|date=31.7.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|accessdate=|date=13.7.2014|work=Siol.net}}</ref> Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-volitve-so-blizu-in-murgle-spet-udarjajo-z-repom-289338|title=Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom|accessdate=|date=20.4.2017|work=Žurnal24}}</ref> Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči [[Pica|pico]] pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|last=SDS TV|title=Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate|date=25.5.2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=VaNDNPOIuus|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://vezjak.com/2018/05/25/murgelska-pica-ali-jansa-v-piceriji/|title=Murgelska pica ali SDS v piceriji|date=25.5.2018|work=IN MEDIA RES|accessdate=}}</ref> Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV|accessdate=2019-01-21|website=siol.net}}</ref> je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ministra za kmetijstvo [[Dejan Židan|Dejana Židana]] (voditelja [[Socialni demokrati|SD]]), zunanjega ministra [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] (voditelja [[DeSUS]]-a) in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] (voditelja [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]).<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-1-del-kucan-zidan-cerar-erjavec-in-sarec-o-sanaciji-bank-z-iranci-palestinci-in-sirci/|title=Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci|date=28.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-2-del-uvaza-se-veliko-migrantov-izvaza-veliko-izobrazenih-ko-se-se-kucan-prime-za-glavo/|title=Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo|date=29.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref> == Kontroverze in kritike == === Povezave s skrajno desnimi skupinami === Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo [[Neonacizem|neonacistične]] ekstremistične skupine [[Blood & Honour]].<ref name=":0" /><ref name=":16">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=15.9.2014|language=en}}</ref> Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.<ref name=":16" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novinarka-anuska-delic-nisem-izdala-tajnih-podatkov-sove/348794|title=Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove|date=15.10.2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=19.10.2018}}</ref> Slovenska obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,<ref name=":17">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|date=28.9.2014|work=Mladina|access-date=19.10.2018}}</ref> je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.<ref name=":18">{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|last2=Kajzer|first2=Rok|date=12.9.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|last2=Ropac|first2=Iva|date=25.2.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref> SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|date=19.11.2014|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094949/https://www.dnevnik.si/1042688464|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|date=5.1.2015|work=Siol.net|access-date=19.10.2018}}</ref> Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej "politično motivirane".<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|access-date=2018-06-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekateri člani Blood & Honour naj bi bili tudi člani SDS<ref name=":14">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|date=1.12.2011|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|last2=Kajzer|first2=Rok|date=28.9.2014|access-date=19.10.2018}}</ref> ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS [[Branko Grims|Brankom Grimsom]].<ref name=":14" /><ref name=":18" /> Ta skupina, katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču in ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]], ki je več članom slovenske B & H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi,<ref name=":18" /><ref name=":17" /> naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protesti v letih 2012 in 2013]].<ref name=":18" /><ref name=":17" /> Organizirana skupina nasilnežev je bila po ugotovitvah policije izurjena in najeta ter poplačana, potencialno s strani politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref><ref name=":510">{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref> [[Slika:Generation_Identitaire_flag_(black_background).svg|sličica|Na stranko letijo kritike zaradi domnevnih povezav z skrajno desnimi skupinami (tu logo Generacije indentitete)]] Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z "Generacijo identitete Slovenija", slovensko frakcijo skrajno desnega [[Identitarno gibanje|identitarnega gibanja]].<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|date=11.5.2018|work=Siol.net|access-date=20.10.2018}}</ref> Avgusta 2018 je strankina založba ''Nova obzorja''<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042597256|title=Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS|date=8.7.2013|work=Dnevnik|access-date=20.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, ''Manifest za domovino''.<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/jutri-izide-knjiga-za-katero-levicarji-grozijo-da-bi-jo-morali-prepovedali-prihaja-manifest-za-domovino/|title=[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!|date=28.8.2018|work=Nova24TV|access-date=5.9.2018}}</ref><ref name=":19">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|date=29.8.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref> Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).<ref name=":19" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|date=7.9.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|date=29.8.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=20.10.2018}}</ref> Poslanec [[Žan Mahnič]] je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.<ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|access-date=2018-09-14}}</ref> === Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij === Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/poleg-zana-janse-delata-za-tomcevo-tudi-petkov-sin-in-brat-jerajeve-6352314|title=Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.finance.si/216166 |title=Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi? |work=Finance |date=2008-06-17 |accessdate=2018-08-28}}</ref><ref name=":35" /> === Kult osebnosti === Voditelj SDS [[Janez Janša]] je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-jansa-znova-izvoljen-za-predsednika-sds-a/422844|title=Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a|date=20.5.2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=22.5.2017}}</ref> Člani stranke so Janši izredno privrženi<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS)|date=|accessdate=|website=The Democratic Society|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref> in pogoste so primerjave stranke s [[kult]]om.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2389847/delo-sees-sds-trapped-by-jansa-cult-and-past|title=Delo sees SDS trapped by Janša cult and past|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=22.5.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|title=Tough Driver for a Rocky Road|website=www.sloveniatimes.com|language=en|accessdate=|date=22.2.2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road |date=2018-07-01 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-14|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185557/https://www.dnevnik.si/1042790577|url-status=dead}}</ref> Številni bivši člani stranke trdijo, da Janša stranko vodi avtoritarno in da je razhajanje mnenj znotraj stranke zatrto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-andrej-cus-zapusca-sds-417954|title=Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)|accessdate=|date=23.5.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plaz-se-je-usul-andrej-cus-izstopil-iz-sds-vera-ban-ima-prav.html|title=Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990|website=www.24ur.com|accessdate=|date=23.5.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/besede-s-katerimi-so-sds-zapuscali-njeni-ugledni-clani/|title=Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=5.6.2016|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57e3c715973f2/iz-sds-odhaja-tudi-znidar|title=Janšo spet zapuščajo poslanci|work=|accessdate=|date=22.9.2016|work=Svet24.si}}</ref> Po navedbah v medijih naj bi SDS-ovi evropski poslanki [[Romana Jordan|Romani Jordan]] stranka preprečila ponovno kandidaturo na strankini listi kot kazen za nezvestobo, potem ko je edina znotraj višjih krogov stranke naglas izrazila pomisleke glede Janševega nadaljnjega vodenja stranke med služenjem zaporne kazni zaradi korupcije.<ref name=":582"/> === Nepravilnosti pri financiranju predvolilne kampanje === ==== Državnozborske volitve 2008 ==== Avstrijski, finski in slovenski preiskovalci [[Afera Patria (Slovenija)|afere Patria]] so ugotovili, da je bila podkupnina namenjena za SDS. Avstrijski tožilec je prepričan, da je avstrijski posrednik Wolfgang Riedl v Slovenijo pripeljal 900.000 evrov gotovine, ki ni bila namenjena [[Walter Wolf|Walterju Wolfu]], temveč [[Jože Zagožen|Jožetu Zagožnu]] in stranki SDS. "Sklepanje temelji na Sirithapornovi izjavi in protislovnem ravnanju Riedla in Zagožna v tem obdobju," piše v avstrijski obtožnici.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=444–449|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Finski preiskovalci so Patriinega predstavnika, zadolženega za Slovenijo, Reija Niittynena med priporom zaslišali šestnajstkrat, 6. julija 2008 je spregovoril.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Priznal je, da se je zavedal, da naj bi denar za podporo stranki premiera Janše izplačal Walter Wolf od svojega deleža. Tri dni pozneje je izjave ponovil in podrobneje pojasnil namen plačila stranki SDS.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Ker so se bližale jesenske [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]] in so dobavitelju iznenada postavili dodatni pogoj za 30-odstotni predujem podkupnin, in to v tridesetih dneh po podpisu pogodbe, je SDS očitno zbirala sredstva za predvolilno kampanjo – tako sta si naročnikovo nenadno spremembo in živčno naglico razlagala tudi Riedl in direktor Patrie Heikki Hulkkonen.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=452–453|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2018 ==== Pri pripravljanju na [[Parlamentarne volitve 2008|parlamentarne volitve 2018]] je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000&nbsp;€ z državljanko [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2469274/report-sds-obtains-loan-from-individual-in-bosnia|title=Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva ''Nova obzorja'' (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenavadno-posojilo-stranke-sds-od-32-letnice-iz-bih-najeli-kar-450-000-evrov-kredita.html|title=32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča|website=www.24ur.com|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-vrnil-sporno-posojilo-z-obrestmi-457338|title=SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video|accessdate=|date=11.1.2018|work=Siol.net}}</ref> Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/pranje-denarja-kaj-je-razkrila-parlamentarna-komisija-vzivo-467626|title=Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo|accessdate=|date=17.5.2018|work=Siol.net}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijana-dzudzic-naj-bi-z-razlicnih-racunov-dvignila-vec-kot-3-5-milijona-gotovine.html|title=Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine|website=24ur.com|accessdate=|date=16.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).<ref name=":15" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/sds-si-je-denar-menda-izposodila-pri-muli-51788.html|title=SDS si je denar menda izposodila pri muli|last=Potič|first=Zoran|accessdate=2018-06-03}}</ref> Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000&nbsp;€ od dveh [[Madžarska|madžarskih]] fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000&nbsp;€. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v [[Makedonija|Makedoniji]]. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|date=4.6.2018|work=The New York Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=1.6.2018|work=Politico|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":34">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=29.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=29.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/|title=Madžarski dolžnik|work=|accessdate=|date=18.5.2018|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=31.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.washingtontimes.com/news/2018/jun/1/anti-immigrant-party-set-to-make-gains-in-slovenia/|title=Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote|last=|first=|date=1.6.2018|work=The Washington Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/orban-ally-janez-jansa-expected-to-top-slovenias-election/a-44055791|title=Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election|date=2.6.2018|accessdate=|website=Deutsche Welle|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2022 ==== Dobro leto dni pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami 2022]] je bilo razkrito, da Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS, Nova 24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cc46e3154f6/telekom-slovenije-pred-volitvami-prikrito-financira-strankarsko-televizijo-sds|title=Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS|date=29. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=24ur|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref> Spomladi 2020 je [[Telekom Slovenije]] je sklenil pogodbo z [[Inštitut za avtorsko pravico|Inštitutom za avtorsko pravico]] (direktor: [[Blaž Rant]]), ki je začel delovati šele 26. marca 2020, 13 dni po nastopu aktualne vlade, Telekom pa mu je začel plačevati nadomestilo za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Nadomestilo za distribucijo programov naj bi znašalo 112.000 evrov mesečno ali približno 1,4 milijona evrov na leto. Telekom Slovenije od marca 2021 vodi [[Cvetko Sršen]], nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.<ref>{{Navedi splet|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|date=27. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=Necenzurirano.si|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tozilce-zanimajo-transakcije-med-telekomom-slovenija-in-nova24tv/|title=Tožilce zanimajo transakcije med Telekomom Slovenija in Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=N1|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tozilstvo-naj-bi-preverjalo-telekomovo-financiranje-nove24tv/617612|title=Tožilstvo naj bi preverjalo Telekomovo financiranje Nove24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=MMC RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/3020147/prosecution-reportedly-looking-into-telekoms-financing-of-nova24tv|title=Prosecution reportedly looking into Telekom's financing of Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravna-mreza-v-bruselj-s-pritozbo-o-drzavni-pomoci-Nova24TV.html|title=Pravna mreža v Bruselj s pritožbo o državni pomoči Nova24TV|date=13. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042987088/slovenija/jansa-pred-preiskovalno-komisijo-zanikal-ocitke-o-nezakonitem-financiranju-stranke-sds|title=Preiskovanje financiranja SDS: Verjetno bodo vložili kazenske ovadbe|date=12. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Potič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ostalo === Poslanec SDS [[Branko Grims]] je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: "Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|date=17.2.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=30.8.2018}}</ref> Poslanec SDS [[Marijan Pojbič]] je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: "Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/tudi-to-je-mozno-poslanec-cerajeve-stranke-se-je-opravicil-za-zaljivi-tvit-6277480|title=Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit|date=5.7.2017|work=Večer|access-date=30.8.2018}}</ref> [[Slika:Donald Trump (8567813820) (2).jpg|sličica|Člani stranke, predvsem predsednik Janša, so podporniki nekdanjega predsednika ZDA [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] (na sliki). Janša je Trumpu čestital za dober rezultat na volitvah 2020, ko še niso bili prešteti vsi glasovi. Trump je volitve izgubil.]] Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]], na katerih je zmagal ljubljanski župan [[Zoran Janković]] (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,<ref>{{navedi splet|url=https://english.sta.si/1683795/ljubljana-mayor-entering-race-for-parliament|title=Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament|date=11.10.2011|accessdate=31.8.2018|website=english.sta.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107690/moteci-trenirkarji/|title=Moteči trenirkarji|date=16.12.2011|work=Mladina.si|accessdate=31.8.2011}}</ref> je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s "Tomaž Majer".<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494725|title=Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142529/https://www.dnevnik.si/1042494725|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1705201/v-clanku-na-spletni-strani-sds-po-turkovem-mnenju-elementi-sovraznega-govora|title=V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora|date=12.12.2011|accessdate=31.8.2018|website=www.sta.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":37">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494937/slovenija/1042494937|title=Gibanje trenirk s spleta do vrha države|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":38">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042496335|title=Trenirke Tomaža Majerja|date=19.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141646/https://www.dnevnik.si/1042496335|url-status=dead}}</ref> Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani "novi državljani" iz "blokovskih naselij", to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti "novi državljani" naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494618/slovenija/1042494618|title=Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, [[Bošnjaki|Bošnjaku]], za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sds.si/news/10328|title=Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi|date=9.12.2011|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=Majer|first=Tomaž|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328|archivedate=2011-12-11|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328 |date=2011-12-11 }}</ref> Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;<ref name=":13" /><ref>{{navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kunstelj-pravi-da-je-tomaz-majer-jansa|title=Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša|date=13.12.2011|work=Slovenskenovice.si|accessdate=31.8.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494881|title=Kdo je Tomaž Majer?|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144356/https://www.dnevnik.si/1042494881|url-status=dead}}</ref> pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).<ref name=":13" /> Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.<ref name=":13" /> Odziv javnosti je dosegel vrh s "Shodom trenirk", na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.<ref name=":37" /><ref name=":38" /> V dnevih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 2020 je [[Janez Janša]], takrat predsednik vlade, podprl Donalda Trumpa za predsednika.<ref name=":62">{{Navedi splet|title=Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-ameriski-predsedniski-tekmi-podprl-donalda-trumpa/540145|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> V twitu je zapisal, da spoštuje Bidnovo zgodovino, a da svet potrebuje močne Združene države Amerike, [[Joe Biden]] pa da bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.<ref name=":62" /> V dnevu po volitvah je Janša ob delnih rezultatih, ki so Trumpu kazali v prid, twitnil, da so se ameriški volivci odločili za [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref name=":63">{{Navedi splet|title=Janša Trumpa že razglasil za zmagovalca: sprožil val kritik in neodobravanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janez-jansa_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> Del slovenske opozicije je Janšev tvit razglasilo za neprimeren in za osmešenje, nanj se je odzval tudi Bidnov svetovalec [[Michael Carpenter]].<ref name=":63" /> Janša se je moral glede tvita in tega, da kot premier še ni čestital Bidnu za zmago, zagovarjati v sklopu redne seje državnega zbora. Janša je dejal, da bo vlada zmagovalcu ameriških volitev "z veseljem čestitala", ko bodo rezultati uradni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-z-veseljem-bomo-cestitali-naslednjemu-predsedniku-zda/542434 |title=Janša: Z veseljem bomo čestitali naslednjemu predsedniku ZDA |accessdate=2020-11-16}}</ref> == Politična zavezništva == Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-z-vec-kot-30000-clani-dl-jih-ima-komaj-921-446352|title=SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921|date=20.8.2013|accessdate=28.8.2018|website=Revija Reporter|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) je neodvisen in avtonomen [[podmladek]] stranke,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdm.si/program/|title=Program|date=|accessdate=28.8.2018|website=Slovenska demokratska mladina|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170352/http://www.sdm.si/program/|url-status=dead}}</ref> ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil [[Matej Makarovič]]. [[Slika:Viktor Orban 2017.jpg|sličica|195x195_pik|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]] s svojo stranko Fidesz je eden izmed zaveznikov SDS]] Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim [[Inštitut Jožeta Pučnika|Inštitutom Jožeta Pučnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|title=Jože Pucnik Institute|date=|accessdate=28.8.2018|website=Martens Centre|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute |date=2018-08-28 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://institutpucnik.si/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|date=|accessdate=28.8.2018|website=institutpucnik.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/90846/institut-dr-jozeta-pucnika/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=12.4.2007}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=13.7.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95396/joze-pucnik-kot-by-pass/|title=Jože Pučnik kot by-pass|work=Mladina|accessdate=4.6.2018|date=1.7.2007}}</ref> Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo [[Zbor za republiko]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042575432|title=V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=6.2.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-volivce-nagovarja-k-podpori-sds-a-nsi-ja-in-sls-a/454965|title=Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=28.8.2018|date=15.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sds-nismo-organizatorji-zborovanja-se-ga-bomo-pa-z-veseljem-udelezili.html|title='SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'|website=24ur.com|accessdate=28.8.2018|date=27.1.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> ''Odbor 2014'' je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v [[Afera Patria (Slovenija)|aferi Patria]], izpustitve Janeza Janše iz zapora in "dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države".<ref name="auto5">{{Navedi splet|url=http://odbor2014.si/sub/296/o-nas|title=O nas|website=odbor2014.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822125441/http://odbor2014.si/sub/296/o-nas/|url-status=dead}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160375/politika-pred-sodiscem/|title=Politika pred sodiščem|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=19.9.2014}}</ref> ''Odbor 2014'' je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.<ref name="auto5" /><ref name=":22" /> ''Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve'' (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vso.si/index.php/vso/statut|title=Statut|last=|first=|website=www.vso.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=}}</ref><ref name="auto6">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|title=Čigave vrednote?|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=10.1.2014}}</ref> katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.<ref name="auto6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-vso-obelezilo-obletnico-prvega-postroja-slovenske-vojske-431939|title=Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske|accessdate=28.8.2018|date=17.12.2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zdruzenje-vso-kazensko-ovadilo-milana-kucana.html|title=Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana|last=|first=|accessdate=28.8.2018|date=17.5.2016}}</ref> SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].<ref name=":3" /><ref name=":39" /> Stranko podpira madžarski premier [[Viktor Orbán]] ([[Fidesz]]), predsednik sestrske stranke.<ref name=":11" /><ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":12" /> === S stranko povezani mediji === SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z ''de facto'' glasilom stranke, ''Demokracijo'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|accessdate=|date=20.7.2017|work=Siol.net}}</ref> in tabloidom Škandal24<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/demokracija-nova24tv-in-skandal24-jansevi-stali-in-obstali-z-orbanom-6305092|title=Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=8.9.2017}}</ref> (katerih lastnik je založniška hiša ''Nova obzorja'', slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida ''Ripost'', ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko [[Fidesz]]).<ref name=":6" /><ref name=":7" /> Medijski konglomerat [[Nova24TV]], ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|accessdate=|date=4.4.2017|work=Siol.net}}</ref><ref name=":7" /> Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal ''Politikis''.<ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042713981/|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|date=2.6.2015|work=Dnevnik|accessdate=|archive-date=2018-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180704010201/https://www.dnevnik.si/1042713981|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-v-drzavnem-zboru-zaposlila-dejana-kaloha-politikis.html|title=SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)|last=|first=|accessdate=|date=16.10.2013|work=Delo}}</ref> SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]], je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042475665|title=Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS|work=Dnevnik|accessdate=|date=27.9.2011|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703221233/https://www.dnevnik.si/1042475665|url-status=dead}}</ref><ref name=":48">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|date=28.10.2011|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042794266|title=SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov|accessdate=2019-01-21|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/|title=Orbánov Janša|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.<ref name=":20" /> Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|prihajajoče lokalne volitve]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-sds-gre-na-lokalne-volitve.html|title=Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve|date=2017-12-11|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Delo.si-si}}</ref> Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185826/v-slogu-zloglasnih-brezplacnikov-po-volitvah-ugasnil-tudi-skandal24/|title=V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24|work=Mladina|accessdate=|date=4.6.2018}}</ref> ==Podporniki== Vzporedne volitve in javnomnenjske raziskave kažejo, da med podporniki in volivci SDS prevladujejo osnovnošolsko izobraženi in starejši od 55 let. Z višanjem dosežene stopnje izobrazbe med vprašanimi delež podpore stranki konstantno upada. <ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? {{!}} Nova24TV (arhivirano)|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|website=web.archive.org|date=2023-06-04|accessdate=2024-09-20|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/ |date=2023-06-04 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|title=Križanja med demografskimi [kategorijami] in vsebinsko spremenljivko|date=19. 2. 2022|accessdate=20. 9. 2024|website=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? (arhivirano)|archive-date=2023-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230222180108/https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volivci po izobrazbi: SDS ima največ podpore med osebami z OŠ ali manj {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/volivci-po-izobrazbi-sds-ima-najvec-podpore-med-osebami-z-os-ali-manj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-20|language=sl}}</ref> Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja [[Vasko Simoniti]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|title=Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo|date=11.4.2018|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220244/https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|url-status=dead}}</ref> in [[Alenka Puhar]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/index.php/novica/alenka-puhar-imenovanje-stvari-z-njihovimi-imeni-12411|title=Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni|date=24.8.2016|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pisatelj [[Drago Jančar]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|date=13.7.2013|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> teolog [[Janez Juhant]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-janez-juhant-podpiram-delo-janeza-janse-2044|title=Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"|date=14.1.2013|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter pesnik [[Tone Kuntner]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/tone-kuntner-ce-je-pomlad-samo-jj-je-kot-narod-nismo-vredni.html|title=Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni|last=Kolšek|first=Peter|date=29.7.2014|accessdate=}}</ref> Javno jo podpirajo še nogometaš [[Miran Pavlin]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|date=30.5.2010|accessdate=}}</ref><ref name=":5"/> smučarka [[Katja Koren]],<ref name=":5" /> pevki [[Elda Viler]] in [[Marta Zore]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|last=Kenda|first=Vid|date=22.10.2015|accessdate=}}</ref> ter igralec in režiser [[Roman Končar]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/111288/boj-za-nacin-razmisljanja/|title=Boj za način razmišljanja|date=13.4.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref> Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042203675|title=Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS|date=2.9.2008|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Bivši podporniki=== Številni vidni člani so SDS zapustili zaradi radikalizacije ideologije stranke in nesoglasij glede načina vodenja. Nekateri so ustanovili tudi nove politične stranke. Večina nekdanjih članov se je politično usmerila proti sredini, manjšina pa je SDS prekosila na skrajno desnem polu.<ref name=":573"/> Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so [[Peter Jambrek]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/|title=Dr. Peter Jambrek|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042797967|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka|work=Dnevnik|access-date=2018-06-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/koga-bosta-volila-milan-kucan-in-peter-jambrek-468504|title=Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5616aa6ebff37/sds-v-slepi-ulici|title=Z Janšo je konec|work=Svet24.si|access-date=2018-06-03}}</ref> [[Gregor Virant]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106358/gregor-virant-distanciral-sem-se-od-sds/|title=Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref> in [[Jože P. Damijan]].<ref name=":35" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43635/metamorfoze-jozeta-p-damijana/|title=Metamorfoze Jožeta P. Damijana|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95355/dokoncno-slovo-mladoekonomistov/|title=Dokončno slovo mladoekonomistov|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/damijan-nepreklicno-odstopil.html|title=Damijan nepreklicno odstopil|last=Uredništvo|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vendarle-odstopil/51782|title=Jože P. Damijan vendarle odstopil|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref> [[Miha Brejc]] je postal nezaželena oseba, ko je [[Gregor Virant]] ustanovil svojo stranko, ki jo je [[Peter Jambrek]] označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".<ref name=":21" /> Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, nekdanji zunanji minister [[Dimitrij Rupel]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/rupel-izstopil-sem-iz-sds-in-ne-bom-si-premislil.html|title=Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil|date=12.7.2015|work=www.delo.si|accessdate=22.5.2017}}</ref> Med vidne nekdanje člane spadajo še nekdanji minister za notranje zadeve [[Dragutin Mate]] (zdaj kritik),<ref name="mate">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dragutin-mate-izstopil-iz-sds.html|title=Dragutin Mate izstopil iz SDS: 'Notranja demokracija je začela pešati'|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> in minister za šolstvo [[Žiga Turk]],<ref name=":573">{{Navedi splet|url=https://china-cee.eu/2019/05/03/slovenia-political-briefing-changes-at-the-far-right-of-the-political-spectrum/|title=Slovenia political briefing: Changes at the far right of the political spectrum – China-CEE Institute|language=en-GB|accessdate=2. 10. 2019}}</ref> nekdanja poslanca SDS [[Andrej Čuš]]<ref name=":573" /> in [[Ivo Hvalica]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":573" /> ter Pučnikova "mati stranke" Vera Ban.<ref name=":582">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vera-ban-kriticno-o-sds-in-janezu-jansi.html|title=VIDEO: Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> Med nekdanjimi javnimi podporniki je tudi športnik [[Miran Pavlin]].<ref name=":182">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|last=|first=|date=|work=|accessdate=2018-06-03|language=sl}}</ref><ref name=":192">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/z-zlatkom-sva-bolj-umirjena-6260418|title=Miran Pavlin v intervjuju: Z Zlatkom sva bolj umirjena|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-03|language=sl-si}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:EPP Summit, 10 March 2022, Paris (51930439925).jpg|sličica|Predsednik stranke [[Janez Janša]].]] *'''Predsednik:''' Janez Janša *'''Podpredsednika:''' Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs *'''Vodja poslanske skupine:''' Jelka Godec *'''Namestnika vodje poslanske skupine:''' Nada Brinovšek, Franc Rosec *'''Predsednik sveta:''' Zvone Černač *'''Predsednik strokovnega sveta:''' Janez Janša *'''Generalni sekretar:''' Borut Dolanc *'''Mednarodni sekretar:''' Peter Šuhel *'''Izvršni odbor:''' 21 članov *'''Nadzorni odbor:''' 7 članov *'''Strokovni svet:''' 14 različnih sestav - odborov (po resorjih) === Predsedniki stranke=== {{SDS|Predloga:SDS=}} * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] (16. februar 1989–november 1989) * [[Jože Pučnik]] (november 1989–maj 1993) * [[Janez Janša]] (maj 1993–danes) === Poslanska skupina === ''Glej članek: [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]'' === Organiziranost === ==== Organiziranost stranke ==== Stranka SDS je organizirana po teritorialnem principu v: • v krajevne oziroma četrtne odbore, ki praviloma zajemajo del ene občine, • v občinske oziroma mestne odbore, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine, • v regijske koordinacije SDS, • na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije. ==== Organizacije pod okriljem stranke ==== Stranka ima podmladek, interesne organizacije in forume, ki so tako kot stranka organiizirani po teritorjalnem principu in načinu upravljanja: Interesne organizacije: • Klub seniorjev in seniork SDS (KSS) • Ženski odbor SDS (ŽO SDS) • [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) • Delavska zveza SDS (aktivnost, delovanje?) Forumi: • Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS • Gospodarsko podjetniški forum SDS • Krščanski forum SDS • Kulturni forum SDS • Športni forum SDS == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] * [[Janšizem]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.sds.si}} * [https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/strankasds Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka|*]] {{normativna kontrola}} 1p3yw53r0n7ppm9ccox6h68ts2n3024 Univerza v Novi Gorici 0 103592 6686277 6491699 2026-06-06T22:03:05Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novi Gorici |latin_name = Universitas Novogoritiensis |established = [[17. marec]] [[2006]] |rector = Boštjan Golob |vice_chancellor = [[Matjaž Valant]]<br />[[Penka Stateva]] |city = [[Nova Gorica]] |country = [[Slovenija]] |website = {{url|http://www.ung.si}} |motto=Scientia Vinces|image=Univerza-v-NG-Logo-SLO.jpg|image_size=200px|former_names=Politehnika Nova Gorica}} '''Univerza v Novi Gorici''' je zasebna [[univerza]] s sedežem v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Od leta 2022 je njen [[rektor]] [[Boštjan Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Posodobljeni programi in še več raziskovanja|url=https://www.primorski.eu/goriska/posodobljeni-programi-in-se-vec-raziskovanja-FJ1029236|website=primorski.eu|accessdate=2023-04-28|language=sl|first=Katja|last=Munih|date=2. februar 2022}}</ref> == Zgodovina == Leta 1995 je bila ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju, podiplomska šola, ki sta jo ustanovila [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Institut "Jožef Stefan"]].<ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju (predhodnica Politehnike in Univerze v Novi Gorici)|url=https://ung.si/sl/o-univerzi/zgodovina/1995-09-24/|website=ung.si|accessdate=2023-04-28}}</ref> Leta 1998 se je preoblikovala v Politehniko Nova Gorica, ki je leta 1999 ustanovila Primorski tehnološki park.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Razvojna pot od leta 1995 do danes|url=https://ung.si/sl/o-univerzi/zgodovina/|website=ung.si|accessdate=2023-04-28}}</ref> 17. marca 2006 je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo potrdil Univerzo v Novi Gorici kot četrto slovensko univerzo in prvo slovensko zasebno univerzo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Novogoriška univerza|url=https://radiostudent.si/univerza/odprti-termin-za-univerzo/novogoriška-univerza-0|website=Radio Študent|accessdate=2023-04-28|language=sl|date=24. januar 2017}}</ref><ref name=":2" /> Leta 2015 je kot ustanovitelj UNG izstopil Znanstvenoraziskovalni centra SAZU, leta 2019 pa Občina Ajdovščina.<ref name=":2" /> == Organiziranost == === Vodstvo === Trenutni rektor je [[Boštjan Golob]] s prorektorico za izobraževanje in umetnost (Penka Stateva) ter prorektorjem za trajnostni razvoj in tehnologije (Matjaž Valant).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Vodstvo|url=https://www.ung.si/sl/o-univerzi/vodstvo/|website=www.ung.si|accessdate=2023-04-28}}</ref> Ostali organi so senat (predsednik Boštjan Golob), mednarodni svet, upravni odbor (predsednica Nataša Zabukovec Logar) in študentski svet (predsednica Magdalina Mihajlovska s Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo).<ref name=":3" /> === Zaposleni === Leta 2022 je UNG imela 177 redno in 28 dopolnilno zaposlenih, med njimi 108 doktorjev znanosti, 15 sodelavcev s statusom mladega raziskovalca, 26 sodelavcev z visoko izobrazbo ali magistrijem, 22 administrativnih sodelavcev, 3 knjižničarke, 1 vzdrževalec in 2 dve delavki v fotokopirnici. Od 47 tujih sodelavcev jih največ prihaja iz Italije.<ref name=":1">Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici 2021. urednica: Andreja Leban. UNG. 2022. [https://www.ung.si/documents/915/Letno_porocilo_2021.pdf PDF]. vpogled: 28. april 2023</ref> == Financiranje == Univerza v Novi Gorici pridobiva sredstva za delovanje iz šolnin, finansiranja izobraževalnih programov in raziskovalnih projektov s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, prihodkov s strani mednarodnih in industrijskih projektov ter donatorjev. V letu 2022 je Univerza v Novi Gorici za svoje delovanje pridobila približno 11.592 mio EUR sredstev. == Struktura študentov == Leta 2022 se je vpisalo 448 študentov, od tega 253 na dodiplomske študijske programe, 134 na magistrske študijske programe in 61 na doktorske študijske programe. Tuji študentje prihajajo iz 53 držav, največ iz [[Srbija|Srbije]], [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] in [[BiH]].<ref name=":1" /> == Članice univerze == *[[Visoka šola za umetnost|Akademija umetnosti]] *[[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakulteta za humanistiko]] *[[Fakulteta za aplikativno naravoslovje v Novi Gorici|Fakulteta za naravoslovje]] *[[Fakulteta za podiplomski študij v Novi Gorici|Fakulteta za podiplomski študij]] *[[Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo v Novi Gorici|Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo]] *[[Fakulteta za znanosti o okolju v Novi Gorici|Fakulteta za znanosti o okolju]] *[[Poslovno-tehniška fakulteta v Novi Gorici|Poslovno-tehniška fakulteta]] == Raziskovalne ustanove == *Center za astrofiziko in kozmologijo *Center za informacijske tehnologije in uporabno matematiko *Center za kognitivna znanosti jezika *Center za raziskave atmosfere *Center za raziskave vina *Laboratorij za fiziko organskih snovi *Laboratorij za kvantno optiko *Laboratorij za raziskave materialov *Laboratorij za vede o okolju in življenju *Raziskovalni center za humanistiko == Ostale dejavnosti == *Študentska pisarna *Mednarodna in projektna pisarna *Karierni center *Alumni klub === Knjižnica === Poseduje okoli 24.937 monografskih publikacij, 50 naslovov tiskanih serijskih publikacij, 700 enot neknjižnega gradiva, ter e-izdaje znanstvenih publikacij. Svojim uporabnikom omogoča dostop do nekaterih baz podatkov.<ref name=":1" /> === Založba === Deluje od leta 2001. Izdaja učbenike, strokovna in znanstvena dela. Do leta 2022 je izdala 58 naslovov publikacij.<ref name=":1" /> == Podpora == * Fundacija Univerze v Novi Gorici == Kritike == Nastajala je skoraj istočasno kot [[Univerza na Primorskem]], tretja javna univerza, kar je videno kot dokaz regijske sprtosti. Obe sta majhni. UNG ima lahko na dolgi rok težave zaradi nizke kritične mase in razcepljenosti. Med študentsko populacijo izven novogoriške regije ima sloves zaslužkarske ustanove, ki sprejme vsakogar.<ref name=":0" /> Njeni študentje so kot slabosti omenili pomanjkanje namestitvenih kapacitet, slabe javne prometne povezave, pomanjkanje družabnih dogodkov in nezmožnost koriščenja bonov za študentsko prehrano v bližini fakultet v Vipavi in Ajdovščini.<ref>{{Navedi splet|title=Študij na Univerzi v Novi Gorici skozi oči študentov: »Okolje je prijetno, a možnosti za izboljšave je še ogromno«|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/izobrazevanje/2022080415305891/studij-na-univerzi-v-novi-gorici-skozi-oci-studentov-okolje-je-prijetno-a-moznosti-za-izboljsave-je-se-ogromno/|website=lokalne-ajdovscina.si|accessdate=2023-04-28|language=sl|first=|last=|date=4. avgust 2022}}</ref> == Sklici in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175161058 Univerza v Novi Gorici praznuje 30 let od ustanovitve]«. ''Pogled v znanost'' (22. 9. 2026). RTV Slovenija. {{school-stub}}{{Uni_NG}} {{Uni SLO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Nova Gorica]] [[Kategorija:Univerza v Novi Gorici| ]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novi Gorici]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Institut "Jožef Stefan"]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] cajx7bdyiohb0e0nbyniifvrzrf6duc Tomos 0 105532 6686243 6685907 2026-06-06T19:30:59Z Shabicht 3554 /* Motokros program Tomos */ 6686243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = TOMOS d.o.o. | logo = TomoS logo.jpg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type =državno podjetje<br>[[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = [[motocikel|motocikli]] | genre = proizvodnja [[Motocikel|motociklov]] in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]] | fate = stečaj | predecessor = | successor = | foundation = julij 1954 | founder = | defunct = 3. januar 2019 | location_city = [[Koper]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = [[Motorno kolo|motorna kolesa]], [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]], pogonski agregati | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Arhiv vozil Tomos] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Tomos''' je bil [[SFRJ|jugoslovanski]] in kasneje [[Slovenija|slovenski]] proizvajalec [[Kolo z motorjem|koles z motorjem]], [[motorno kolo|motornih koles]], izvenkrmnih motorjev, koles in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]], ki je bil ustanovljen leta [[1954]] v Sežani. Po selitvi v [[Koper]] je bil sedež podjetja na Šmarski cesti 4 v Kopru. ==Proizvodni program== Tomosovi glavni izdelk so bili [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] in [[motocikel|motocikli]] s [[Prostornina motorja|prostornino motorja]] do 50 [[Kubični centimeter|cm3]], izdelovali pa so tudi izvenkrmne [[Dvotaktni motor|dvotaktne motorje]] za plovila, črpalke in stabilne motorje. Najbolj znani so njihovi modeli [[Motocikel|koles z motorji]] [[Tomos APN 4|APN4]] in [[Tomos APN 6|APN6]]. Nekateri tomosovi [[Izvenkrmni motor|izvenkrmni motorji]] za [[čoln|čolne]] so v uporabi ob vzhodni [[jadran|jadranski]] obali že več kot 50 let. Med letoma 1959 in 1972 so sestavljali in prodajali tudi avtomobile znamke [[Citroën]], za takratni jugoslovanski trg.{{glavni|Cimos}} ==Zgodovina== Vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] je bila industrijska proizvodnja na [[Kras (območje)|Krasu]] in v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] skoraj v celoti skoncentrirana na tri največja središča [[Trst]], [[Tržič, Gorica|Tržič]] in [[Gorica]], kjer je bilo tudi največ zaposlenih delavcev z znanji tehniških profilov, tudi strojegradnje. Meja med conama A in B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] (kasnejša meja med Italijo in Jugoslavijo) je po vojni slovensko prebivalstvo odrezala od teh središč, delavci so izgubili delo, kmetje pa glavni del trga, kjer so poprej lahko prodajali svoje pridelke. Takoj po določitvi meje je nova oblast kmalu iskala možnosti za zagon novih industrijskih obratov, predvsem tekstilne, lesnopredelovalne in tudi elektronske industrije. Tedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Sežana Danilo Petrinja je v svojih intervjujih navedel,<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1984 |title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=12 |issue=november |pages=2 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> da je idejo za proizvodnjo [[Motocikel|motociklov]] na kraškem območju dal Silvo Hrast, tedanji direktor tovarne [[Iskra (podjetje)|Iskra]] iz Kranja.{{sfn|Brovinsky|2000|p=10}} Za izbiro proizvodnega programa je bilo odločilno dejstvo, da je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] nujno potreben proizvajalec motornih vozil, prilagojenih za dokaj neurejene ceste, pa tudi cenovno primernih za finančno zmogljivost prebivalcev. Investicijski program za tovarno motornih koles je pripravil direktor ljubljanskega [[Litostroj|Litostroja]] Franc Pečar, Okrajni ljudski odbor Sežana pa je 16.7.1954 izdal sklep o ustanovitvi tovarne [[Motocikel|motornih koles]] v [[Sežana|Sežani]].{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=12}} [[Akronim]] '''TOMOS''' - '''TO'''varna '''MO'''torjev '''S'''ežana se je prvič pojavil v drugem sklepu z dne 27.7.1954.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Pred ustanovitvijo tovarne so njeni predstavniki opravili pogovore o sodelovanju s proizvajalci motornih koles v Italiji, Nemčiji in Avstriji,{{sfn|Beltram|2012|p=5}} na koncu pa sklenili licenčno pogodbo z avstrijsko tovarno [[Puch|Steyr-Daimler-Puch]],{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=80}} ki je ustrezala načrtom o proizvodnji ekonomičnih in robustnih motornih koles. Pogodbo je podpisal Franc Pečar, ki je bil tudi prvi direktor nove tovarne.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Ko se je 5. oktobra 1954 z [[Londonski memorandum|Londonskim sporazumom]] dokončno določila prihodnost območja nekdanje cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], so na slovenski vladi v [[Ljubljana|Ljubljani]] odločitev o gradnji tovarne spremenili in določili, da se bo gradila v [[Koper|Kopru]],{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} ki je na pomenu pridobival tudi zaradi izgradnje [[Luka Koper|pristanišča]].<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Tomos je nastal v petdesetih letih |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=55 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= |archive-date=2023-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218064057/https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |url-status=dead }}</ref> Hkrati je [[Koper]] potreboval nove industrijske obrate, kjer bi se lahko zaposlili prebivalci [[Slovenska Istra|Istre in ožjega zaledja]], ki so dotlej na delo odhajali v bližnji [[Trst]].<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1972|title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=8 |issue=november |pages=1 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prvotni [[Akronim]] TOMOS so po selitvi v [[Koper]] spremenili v '''TO'''varna '''MO'''tornih kole'''S''', kar pa je znano le malokomu, vendar je razvidno iz napisa tovarne na zgodovinski fotografiji iz leta 1959, ter iz odtisa [[Poštni žig|poštnega žiga]]. [[Slika:Yugoslavia stamp type HB8B.jpeg|250px|sličica|desno|Jugoslovanski poštni žig z logotipom in napisom TOMOS]] ===Začetni prostori tovarne=== [[Slika:Proizvodnja v Tomosu (1).jpg|250px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu (1955)]] Za začasno proizvodnjo in delavnice (tudi za potrebe izgradnje nove tovarne) so uredili skladiščne prostore na območju poleg današnje [[Luka Koper|koprske luke]],{{sfn|Beltram|2012|p=5}}, uprava, komerciala in računovodstvo so dobili prostore, v katerih je danes Vinakoper in v gradu v [[Bertoki|Bertokih]], kjer so bile tudi vse tehnične službe.{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=15}} Prvi [[Motocikel|motocilkel]], ki so ga sestavili v Tomosu, je bil model ''Tomos Puch SG 250''{{sfn|Beltram|2012|p=5}}. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je tekla tudi že proizvodnja lastnih serijskih modelov. To so bile številne izpeljanke mopeda ''Puch MS 50'', ki so jih poimenovali ''Colibri''.{{sfn|Beltram|2012|p=6}} [[Slika:Puch 250 sg.jpg|250px|thumb|desno|Motocikel Puch 250 SG]] ===Novi tovarniški kompleks=== [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (6).jpg|280px|thumb|desno|Vhod v novozgrajeno tovarno Tomos v Kopru, z novim [[akronim|akronimom]] na strehi (1959)]] [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (3).jpg|280px|thumb|desno|[[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] in cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]] v Kopru]] Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959, ko ga je uradno odprl [[Josip Broz-Tito]] in ga je obiskal tudi etiopski cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/na-danasnji-dan/30-november-leta-1959-je-etiopski-cesar-haile-selassie-i-s-titom-obiskal-koper/439122 |title=Etiopski cesar Haile Selassie I. s Titom obiskal Koper |accessdate=10. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>. Leta [[1962]] je bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil v sodobno opremljen inštitut. 70.-ta leta 20. stoletja so bila najplodnejša v zgodovini tovarne. Leta 1973 je bila predana namenu sodobna linija z avtomatskimi [[stroj]]i za varjenje okvirjev. Tako nastali novi cevni okvirji in motorji lastne konstrukcije so tudi na pogled začeli razločevati tomosove modele od licenčnih [[Puch]]ovih. [[Slika:Proizvodnja v tovarni motornih koles Tomos 1959.jpg|280px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu leta 1959]] V jugoslovanskem obdobju je Tomos leta 1971 ustanovil hčerinsko podjetje Tomos Ghana Limited v Komasiju v [[Gana|Gani]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.sik.si/2021/04/28/tomos-ghana-limited-spomini-isabelle-flego-in-ivana-pavincica/ |title=Tomos Ghana Limited, spomini Isabelle Flego in Ivana Pavinčića |accessdate= 12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> (le to je v desetletju po ustanovitvi propadlo) in leta 1972 Tomos Netherland v Epe-ju na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/clovek-iz-ozadja-in-v-prvi-liniji-uspehov/ |title=Človek iz ozadja in v prvi liniji uspehov |accessdate=12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> Sočasno se je od TOMOS-a odcepilo podjetje [[Cimos|CIMOS]] ('''C'''itroën, '''I'''skra, To'''mos'''). v katerem so v sodelovanju z [[Iskra (podjetje)|Iskro]] odtlej opravljali sestavljanje in prodajo avtomobilov. [[Slika:Tomosova prikolica na Glavnem trgu v Mariboru 1960.jpg|280px|thumb|desno|Tomosov kamion z motornimi kolesi na Glavnem trgu v Mariboru leta 1960]] V 80. letih 20. stoletja je Tomos posodobil celoten program dvokolesnih vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupa in škodljivih snovi v izpustih plinov, položaju voznika med vožnjo ter sodobnemu videzu, po načrtih premalo znanega inovativnega [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovalca]] [[Igor Rosa|Igorja Rose]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/priznanje-za-zivljenjsko-delo-igorju-rosi-svojevrstnemu-simbolu-slovenskega-designa/646632 |title=Priznanje za življenjsko delo Igorju Rosi |accessdate=|date= |format= |work= }}</ref> Tedaj je bilo predstavljenih kar nekaj modelov, ki so še danes vidni na cestah. ==Stečaj podjetja== Tovarna je leta 1998 postala sestavni del koncerna [[Hidria]]. 24. oktobra 2012 je bilo v medijih objavljeno, da podjetje seli proizvodnjo motorjev v tujino, kar pa se ni uresničilo. 23. novembra 2015 je bila družba Tomos prodana celjskemu podjetju MPO Moto d.o.o. Delavci so novembra 2018 vložili predlog za [[Stečaj|stečaj]], zaradi neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja, 3. januarja 2019 pa je sodišče uvedlo stečajni postopek.<ref>{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/za-kultnimi-mopedi-ostalo-pogorisce-in-milijoni-evrov-dolga-753051 |title=Za kultnimi mopedi ostalo pogorišče in milijoni evrov dolga|accessdate= |date=10. julij 2019 |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/zalosten-konec-koprskega-ponosa-tomos-je-v-stecaju/476319 |title=Žalosten konec koprskega ponosa: Tomos je v stečaju |last=Preskar |first=Jasna |date= |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=}}</ref> == Šport == Tomos je na dirkah [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|Svetovnega prvenstva v motociklizmu]] v razredu do [[Prostornina motorja|50 cm³]] prvič sodeloval v [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1968|sezoni 1968]], ko je [[Janko Štefe (dirkač)|Janko Štefe]] osvojil osemnajsto mesto, z eno osvojeno točko. V [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1969|sezoni 1969]] je za Tomosovo tovarniško ekipo nastopalo pet dirkačev, Štefe, [[Adrijan Bernetić]], [[Anton Kralj]] ter Italijana [[Luigi Rinaldo]] in [[Gilberto Parlotti]].{{sfn|Grom|2013|p=}} Najboljšo uvrstitev v dirkaškem prvenstvu je dosegel Parlotti s šestim mestom in enaintridesetimi točkami. Parlotti je bil tudi edini dirkač v Tomosovi tretji in zadnji [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1970|sezoni 1970]], kjer je osvojil deveto mesto, z eno prvenstveno točko.<ref>{{navedi splet |url=https://www.amzs.si/sport/tekmovanja/zid-prvakov |title=Zid prvakov |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=AMZS}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.slovenskenovice.si/sport/timeout/hudicevo-smolo-moras-imeti-da-se-danes-na-dirki-ubijes |title=Hudičevo smolo moraš imeti, da se danes na dirki ubiješ |accessdate=15. marec 2023 |date=17. oktober 2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> Hrvat Zdravko Matulja je leta 1982 s tomosovim dirkalnikom DM GP postal evropski prvak v razredu [[prostornina motorja|delovne prostornine]] do 50 cm³<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/avtomoto/zgodbe/kako-je-novogorican-ohranil-spomin-na-mednarodno-slavo-tomosa-foto-446412 |title=Kako je Novogoričan ohranil spomin na mednarodno slavo Tomosa |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> ==Tomosovi proizvodi== ===Motocikli Tomos Puch=== Po licenčni pogodbi<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1. oktober 1954 |title=Vereinbarung, abgeschlossen zwichen der firma Steyer-Daimler-Puch A.G., Graz und der firma Tomos, tovarna motornih koles, Koper|publisher=Tehniški muzej Slovenije |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> s [[Puch|Steyer-Daimler-Puchom]] je proizvodni program Tomosa v začetku obsegal [[moped]] Puch MS 50, skuter Puch RL 125 in [[Motocikel|motorni kolesi]] Puch 250 SG oz. Puch 250 SGS. Leta 1956 so pričeli izdelovati motorno kolo Puch SV 157, kasneje sta [[Skuter (motocikel)|skuter]] Puch RL 125 zamenjala zmogljivejša modela Puch SR in Puch 150.{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Puch MS 50 (1954), Technisches Museum Wien.jpg|100px]] | Tomos '''Puch MS 50'''<ref>{{navedi splet |url=http://mo-ped.se/tv/tomos_56.htm#M3a |title=Tomos Puch MS 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, glej izpeljanke Colibri VS 50, VS 50K, VS 50S{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Motorrad Puch 250 SG.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 250 SG, SGA,SGS, SGSA'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/urosdornik?catid=16&id=5&view=project |title=Tomos Puch 250 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SG, SGA) 105, (SGS, SGSA) 110 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 248 ccm, teža SG 139 kg (brez goriva), SGA 151 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=58}} |- | 3. | [[Slika:Puch Model 175 SV 1962.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 175 SV/SVS'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MotoClubMAK/photos/puch-tomos-puch-175-sv/2692829537612925/?paipv=0&eav=AfaFmVgplf-m1PxLlZUVl8PN3-lAhPags3N4sDZN0h0_iufB8NImjc7fVpmwzaYbXFs&_rdr |title=Tomos Puch 175 SV |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Facebook }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SV) 95, (SGS, SVS) 100 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 172 ccm, teža 111 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 4. | [[Slika:Puch RL 125 Motorroller-000.jpg|100px]] | Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://stareslike.cerknica.org/2015/10/29/1959-stip-na-galebu/ |title=Tomos Puch 125 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: 75 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 121 ccm, teža 100 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Puch 150 Galeb 02.jpg|100px]] | Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zveza-svs.si/wp-content/uploads/2022/12/TOMOS-GALEB-150_Marko-Hren.pdf |title=Tomos Puch 150 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1958, največja hitrost: 80 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 145 ccm, teža 102 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- |} V začetku 60ih let minulega stoletja so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v [[Evropa|Evropi]] upada, zato so se v Tomosu usmerili in proizvodnjo prilagodili samo na izdelke z [[dvotaktni motor|dvotaktnimi motorji]], [[Delovna prostornina|prostornine]] 50 cm³.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} ===Motocikli Tomos Colibri=== Začetki lastne proizvodnje v Tomosu segajo v pozna 50. leta minulega stoletja, ko so nastale številne izpeljanke modela Puch MS 50, s skupnim imenom Colibri.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Prvi Colibriji so imeli oznako VS 50, nekaj let zatem pa so glede na opremljenost dobili nove oznake, in sicer od 01 do 013. Posamezne izvedbe so bile namenjene tudi tujim trgom in prilagojene predpisom držav uvoznic. Prodajno najuspešnejši je bil Colibri 12. Njegova izpeljanka Colibri T 12, ki jo je Tomos predstavil na Sejmu tehnike v Beogradu leta 1661, je v 60-ih letih postal najbolj priljubljen moped na jugoslovanskem trgu{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Čeprav so tomosovi mopedi po letu 1959 veljali že za popolnoma lasten proizvod, je bilo vanje še vedno vgrajenih veliko uvoženih delov, ki so izhajal od nekdanjih licenčnih partnerjev in drugod. {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri 50.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri VS 50, 50K, 50S'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Tomos colibri 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}}<br>Model Tomos Colibri 03 (1959) je licenčni Puch VS 50 L |- | 3. | | Tomos '''Colibri T 11'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |title=Tomos Colibri 11 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217122015/https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=20}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=64}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 4. | [[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 12'''{{sfn|Beltram|2012|p=6, 21}} |Proizvodnja: od 1958/59 (1962*), največja hitrost: 50 (60) [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Colibri T12 -2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 12'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.bolha.com/slovenija-filatelija/slovenija-mi-914-tomos-colibri-t12-oglas-6474056 |title=Tomos Colibri T 12 na slovenski znamki |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=21}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1962/1963, največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 6. | [[Slika:Tomos Colibri T13.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 13'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1963 (1965*) (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 7. | [[Slika:Tomos Colibri T 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 03'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=KJVzTkTcLww |title=Tomos Puch Colibri T 03 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |Proizvodnja: od 1963, 1965 (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |- |8. | [[Slika: TOMOS Colibri AOS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A-OS'''<ref>{{navedi splet |url=https://road-adventures.si/tomos-colibri-a-os/ |title=Tomos Colibri A-OS |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=22}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |Proizvodnja: 1972, največja hitrost: 42 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |- | 9. | [[Slika:Tomos Colibri A-ON-2.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri A-ON'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/4614 |title=Tomos Colibri A-ON |accessdate=5. februar 2023|date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: od 1972, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=78}} |- | 10. |[[Slika:Tomos Colibri Mosco 2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Mosco'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=g1bIhx1clA0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=19}} |Proizvodnja: 1960-1961, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg<ref>{{navedi splet |url=https://muzejzeravica.org/en/item/200 |title=Muzej Žeravica: Tomos Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=18864905&display=Tomos%20M0-SC0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |- | 11. | [[Slika:Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil v Ljubljani 1960 (4).jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Scooter'''<ref>{{navedi splet |url=http://mojskuter.com/index.php/katalozi/retro-skuteri/126-tomos/300-tomos-colibri-scooter-196061 |title=Tomos Colibri Scooter |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja: 1960/61, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=62}} |- |} ===Colibri 14 in Colibri 15=== V Tomosu so se posvetili razvoju naslednika priljubljenega modela Tomos Colibri T 12. Težavno in zahtevno načrtovanje motornega kolesa v celoti je privedlo do tega, da so pri njegovem razvoju izhajali iz uporabe že osvojenih, vendar prilagojenih rešitev in sestavnih delov obstoječe generacije Colibrijev (okvir, rezervoar goriva, ščitniki za kolena ipd).{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Največ pozornosti pri razvoju mopedov nove generacije so namenili novemu pogonskemu agregatu in menjalniku. Tako so v Tomosu za novi model Colibri 14 V razvili nov motor in menjalnik, za katerega je Erik Mihevc prejel veliko nagrado na 89. mednarodnem velesejmu na Dunaju.{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Colibri 14 V je iz redne proizvodnje prišel šele leta 1969, vendar je bil zaradi zasnove okvirja, rezervoarja goriva, sedeža in ščitnika za noge zelo podoben modelom Colibri T 12. Colibriju 14 V so sledile izpeljanke in modeli z močnejšim motorjem ter neposrednim hlajenjem Colibri T 15. Obe družini tomosovih modelov nove generacije (Colibri T 14 in Colibri T 15) sta v 70. letih dobili tudi nove cevne okvirje, s čimer je dokončno prenehala, tudi po zunanjem videzu, oblikovna povezava z licenčnim motorjem [[Puch MS 50]].{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Colibri 14'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 2. | [[Slika: Tomos 14 M - 1.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14M'''{{sfn|Beltram|2012|p=28}} | 1980 |- | 3. | | Tomos '''Colibri 14VN'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/arhiv-vozil/zlozenke/colibri14vn_2.jpg?1676189156070 |title=Tomos Colibri 14VN |accessdate=16. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 4. | [[Slika:Tomos 14V.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri 14V'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-14-v/ |title=Tomos Colibri 14 V |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Tehniški muzej Slovenije}}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=23}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 5. | [[Slika:Tomos 14 TL.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 6. | [[Slika:Colibri 14 TLS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TLS'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 7. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 8. | [[Slika:Tomos 15 SLC - 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15 SLC'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_15_slc_1983.php |title=Tomos 15 SLC |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=}}</ref>{{sfn|Beltram|2012|p=29}} | |- | 9. | | Tomos '''Colibri 15 Touring'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 10. | [[Slika:Tomos 15 sport.jpg|100px]] |Tomos '''Colibri 15 Sport'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---cuvene--petnaestice-/ |title=Tomos Colibri 15 Sport |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=moto-berza.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 11. | | Tomos '''Colibri 15TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 12. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 13. | [[Slika:Tomos Colibri 15 SLH 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15SHL (Hippy)'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- |} ===Mopedi Tomos Automatic=== Potem, ko načrtovani skuter popolnoma lastne tomosove konstrukcije ter prototipa Mobi 1 in Mobi 2 v Tomosu niso doživeli serijske proizvodnje, so v vodstvu tovarne zamisel o lastnem razvoju koles s pomožnim motorjem začasno opustili. Leta 1967 so sicer podpisali pogodbo z nizozemskim proizvajalcem Laura o medsebojnih dobavah (okvirje mopedov je dobavljala italijanska tovarna Pieracci Meccanica iz Pise), ki pa ni trajala dolgo. Tovrstna [[kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] so po avtomatski suhi sklopki poimenovali Automatic.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} Priprave za razvoj novega avtomatika lastne konstrukcije (Automatic A3) so se začele šele leta 1970. Konstruktor Klement Vuga je novi motor motocikla zasnoval tako, da je omogočal izvedbo sklopke z eno prestavo ali dvema (avtomatski menjalnik), ter tudi prilagoditve zahtevam in predpisom tujih trgov.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Automatic N, NT'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}} | motor Anker Laura, velikost koles 20"ali 23" [[palec|col]]. |- | 2. | [[Slika:Tomos Automatic 1973.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic 1'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |title=Tomos Automatic 1 Navodila za uporabo in vzdrževanje |accessdate= |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226145035/https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic T'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/en/item/1495 |title=Tomos Automatic T |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=81}} | |- |4. | | Tomos '''Automatic T/TT'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/3049 |title=Tomos Automatic T/TT |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 5. | | Tomos '''Automatic A3'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=21, 83}} | |- | 6. | [[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic A 3/3K{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3M{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3MS, 3S, 3L, 3LG{{sfn|Beltram|2012|p=37}}, 3SL''' |Verzije:<br>Automatic A3 Bullet<br>Automatic A3 Golden Bullet (izdelan za ZDA in Italijo){{sfn|Beltram|2012|p=37}}<br> Automatic A3 Silver Bullet (izdelan za ZDA in Italijo) {{sfn|Beltram|2012|p=38}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Automatic ST'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_st.php |title=Tomos ST |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 8. | [[Slika:Tomos classic xl25.jpg|100px]] | Tomos '''Classic XL'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_classic_xl.php |title=Tomos Classic XL |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |2016 |- | 9. | [[Slika:Tomos A35.jpg|100px]] | Tomos '''A35''' |1994<br> z modelom Tomos Colibri A5 si deli agregat A5, zaradi zahtev nove evropske zakonodaje ima v izpuhu [[katalizator]], tako kot modela Colibri in AT-50. [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min. Verzije: Funky, Targa |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A35 Top Tank''' |1989 model za prodajo v ZDA |- | 11. | [[Slika:Tomos Quadro Moped.jpg|100px]] | Tomos '''Quadro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_quadro_50_2003.php|title=Tomos Quadro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- |} ===Drugi mopedi in skuterji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Meri 6.jpg|100px]] | Tomos '''Meri 4''' |[[Skuter (motocikel)|skuter]], proizvodnja: Tori<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/media/upload/MotoTest/meri/4_1.pdf |title=Skuter Tomos Meri 4 |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <br>največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,85 kW, [[navor]]: 6000/min, [[kompresijsko razmerje]]: 6,5:1, teža 65 kg. |- | 2. | [[Slika:Tomos Flexer1.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos Flexer|Flexer]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroton.si/avtodeli/images/Dokumenti/JAVNO/PDF%20katalogi/Tomos/Katalog%20delov%20Tomos%20FLEXER%2025.pdf |title=Tomos Flexer katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_flexer.php |title=Tomos Flexer |accessdate= 15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=86}} |Proizvodnja: 1998, največja hitrost: 25 [[Kilometer na uro|km/h]] avtomatik (2 prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 0,7 kW (1 [[Konjska moč|KS]]), navor: 3800/min, teža 47 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos Colibri II.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A5'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-colibri/ |title=Tomos Colibri v Moto Magazinu |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=39}} |Proizvodnja: 1989-1997, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] 2 avtomatske prestave, agregat A5 [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min, teža 57 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=85}} |- | 5. | | Tomos '''TSR 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://agmoto.hr/wp-content/uploads/2014/08/prospekt-Tomos-scooter-TSR50.pdf |title=Tomos TSR 50 |accessdate=5. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |[[Skuter (motocikel)|Skuter]] <br> Proizvodnja: 1997, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]], [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49,4 ccm, moč: 2,2 kW (3,2 [[Konjska moč|KS]]), prestave: brezstopenski variator, teža (brez goriva): 78 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 6. | | Tomos '''Targa Sprint, Standard'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos Targa LX.jpg|100px]] | Tomos '''Targa LX, TT Classic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |Tomosov model Targa LX je bil na trgu od 90. let do zgodnjih 2000-ih. Posebej je bil cenjen zaradi kombinacije retro videza in praktičnosti, pogosto v živih barvah, kot je električno modra z zlatimi platišči. Tomos je s tem modelom nadaljeval tradicijo preprostih, zanesljivih dvotaktnih mopedov, ki so bili priljubljeni tako v Evropi kot v ZDA.<ref>{{navedi splet |url=https://mopeds.com/pedal-to-the-past-the-timeless-allure-of-the-2002-tomos-targa-lx-moped?utm_source=copilot.com |title=Pedal to the Past: The Timeless Allure of the 2002 Tomos Targa LX Moped |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work=|language=EN }}</ref> |- | 8. | | Tomos '''Roadie'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_roadie_2017.php |title=Tomos Roadie |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2017 |- | 9. | | Tomos '''Nitro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_50.php |title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 10. | | Tomos '''Nitro 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_125.php|title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 11. | [[Slika:Youngster.jpg|100px]] | Tomos '''Youngstr, Youngstr 50, Youngst'r, Youngst'r Racing, Youngst'R 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_youngstr.php |title=Tomos Youngstr |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2008 |- | 12. | | Tomos '''Youngster Zwart'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=PYm9TEuxb3M |title=Tomos Youngster Zwart |accessdate=|date= |format=video |work=Sanders Tweewielers.nl }}</ref> | |- | 13. | | Tomos '''Hip Hop 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-hip-hop-45-in-tori-master-50/ |title=Primerjava Tomos Hip Hop 45 in Tori Master 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Avto magazin}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_hip_hop.php |title=Tomos Hip Hop |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 14. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2005.php |title=Tomos Arrow 2005|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005 |- | 15. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2010.php |title=Tomos Arrow 2010|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2010 |- | 16. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Twister 125''' | [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 17. | [[Slika:TOMOS_E-lite.jpg|100px]] | Tomos '''E-Lite'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_e-lite.php |title=Tomos E-Lite |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Električni skuter]] |- | 18. | | Tomos '''Funtastic'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_funtastic.php |title=Tomos Funtastic |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 19. | | Tomos '''Racing'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_racing.php|title=Tomos Racing |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 20. | | Tomos '''Whizzr'd 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_whizzrd_50_2003.php|title=Tomos Whizzr'd 50|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- | 21. |[[Slika:Tomos UFO.jpg|100px]] |Tomos '''UFO''' | |- | 22. | [[Slika:Tomos Tori1.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic Tori''' | agregat Tomos, proizvodnja: Tori{{sfn|Beltram|2012|p=39}} |- |} ===Mopedi Tomos APN in APS=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri APN4.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri APN-4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=31}} | |- | 2. | [[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]{{sfn|Beltram|2012|p=32}}, APN 4 H {{sfn|Beltram|2012|p=31}}, 4 K/KS, 4 T, 4 TL{{sfn|Beltram|2012|p=33}}, 4 M, 4 MS<ref>{{navedi splet|url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_4_1977.php |title=Tomos APN 4|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikes.com}}</ref>, 4 S{{sfn|Beltram|2012|p=32}} | 1977 |- | 3. | [[Slika:Tomos APN4 PTT.jpg|100px]] | Tomos '''APN 4 PTT 77'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/postni-motor-tomos/ |title=Tomos PTT 77 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-X3F9TXED/97ffe6a9-6e27-4ec0-9b71-e1af313bfdf1/PDF |title=Tomos PTT 77 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}} | 1977 |- | 4. | [[Slika:Tomos APN 6.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6, 6S]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_6_2006.php |title=Tomos APN6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=33}} | 2006 |- | 5. | [[Slika:Tomos_apn7_002.jpg|100px]] | Tomos '''APN 7'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.trgovina.obnovi-si.si/index.php?route=product/product&product_id=1325 |title=Tablica modela Tomos APN7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/692449267445439/photos/apn-7/693007064056326/ |title= Tomos APN 7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=34}} |Različica Tomos APN 7 se je proizvajala leta 1986, ima enak motor kot APN 4, sedež in prtljažnik kot različica APN 4 MS, ter kromiran rezervoar goriva. Drugačna sta le krmilo in pokrovček rezervoarja. |- | 6. | [[Slika:Tomos APN 4 Alpino.jpg|100px]] | Tomos '''Alpino, Alpino 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_alpino.php |title=Tomos Alpino |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2016 |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''APS 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=19903806 |title=Tomos APS 3 |accessdate=24. oktober 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | |- |} ===Drugi motocikli Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D 6'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |title=Tomos D6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Muzej motociklov Vransko |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226151226/https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |url-status=dead }}</ref> | |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---tomos-norton-tn-750-fastback/ |title=Tomos Norton Fastback |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=motoberza.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |Proizvodnja: 1970, največja hitrost: 200 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 745 ccm, [[Štiritaktni motor|štiritakni motor]], moč: 43 kW (58,5 [[Konjska moč|KS]]), navor: 6800/min, teža (brez goriva) 185 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos 15 Sprint electronic.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint Electronic''' | |- | 4. | [[Slika:Tomos 15 Sprint 01.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qjB_3VdnjyQ |title=Tomos 15 Sprint na YouTube |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=26}} | podvezija Tomos 15 Sprint Electronic (izdelana na Nizozemskem){{sfn|Beltram|2012|p=26}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Electronic 90 02.jpg|100px]] | Tomos '''90 Electronic'''<ref>{{navedi splet |url=https://cybermotorcycle.com/gallery/tomos/Tomos-1978-90-Electronic.htm |title=Tomos Electronic 90 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=cybermotorcycle.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bjbikers.com/tomos-elektronik-90-legenda-koja-je-i-danas-trazena/ |title=Tomos Electronic 90, legenda koja je i danas tražena |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 6. | | Tomos '''Tricikel'''<ref>{{navedi splet |url=https://mo-ped.se/tv/tricikel.htm|title=Tomos tricikel |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos streetmate - panoramio.jpg|100px]] | Tomos '''Streetmate'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_streetmate.php |title=Tomos Streetmate |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005-2011 |- | 8. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Sportmate 45, Sportmate 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sportmate.php |title=Tomos Sportmate |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2012 |- | 9. | [[Slika:Ljubljana 008.JPG|100px]] | '''Progovni moped POTM'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zelezniskimuzej.si/moped-na-zelezni-cesti/ |title=Progovni moped POTM-TOMOS |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Železniški muzej Slovenije }}</ref> | Železniški muzej Slovenije, Ljubljana |- | 10. | [[Slika:Tomos Revival.jpg|100px]] | Tomos '''Revival, Revival 50, Revival TS'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_revival.php |title= Tomos Revival |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005-2010 |- | 11. | | Tomos '''SE 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_se_125.php |title=Tomos SE 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 12. | | Tomos '''SM 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=Tomos SM 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 13. | | Tomos '''175 S'''{{sfn|Beltram|2012|p=41}} | |- | 14. | | Tomos '''A5 Classic'''{{sfn|Beltram|2012|p=38}} | |- | 15. | | Tomos '''A55 Racing TT ''' | |} ===Tomosovi nizozemski modeli=== Tomosovi nizozemski modeli so tisti, ki jih je Tomos razvijal, sestavljal ali posebej prilagodil za nizozemski trg, predvsem prek hčerinskega podjetja Tomos Netherland, ustanovljenega leta 1972 v kraju Epe. Nizozemska je bila eden najpomembnejših izvoznih trgov Tomosa, zato so tam nastali modeli, ki jih v Jugoslaviji/Sloveniji pogosto sploh ni bilo v prodaji ali pa so imeli drugačne tehnične zahteve (omejitve hitrosti, luči, izpuhi, menjalniki). {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 2.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 2. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 6.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 3. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 3.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 4. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 4.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 5. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 5.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- |} === Enduro program Tomos === {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Bt50org.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos BT50|BT 50/50S]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20BT%2050%20S.pdf |title=Tomos BT 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_bt.php |title=Tomos BT 50S |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=29}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=76}} | |- | 2. | | [[Slika:Tomos ATX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50/50 C]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20ATX%2050.pdf |title=Tomos ATX 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_atx_50.php |title=Tomos ATX 50C |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 3. || [[Slika:Tomos CTX 80.webp|100px]] | Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20CTX%2080.pdf |title=Tomos CTX 80 katalog |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 4. || [[Slika:Tomos NTX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos NTX 50|NTX 50]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/2013/01/07/tomos-je-bil-nasa-mama-nas-dom-nas-kruh |title=Tomos NTX 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |izdelan za nizozemski trg |- |} ===Motokros program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Cross 50 Junior.jpg|100px]] | Tomos '''Cross 50 Junior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11082/ |title=Tomos Cross 50 Junior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}} |Enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni agregat, gibne prostornine 49 ccm, moči 7,5 KM,<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-cross-junior/ |title=Tomos Cross 50 junior v Tehniškem muzeju Slovenije |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> kompresijsko razmerje 10, 5,51kW pri 7500 vrt./min, največja hitrost pri standardnem razmerju zobnikov 80 km/h, premagovanje vzpona do 80%, pet nožnih prestav; nožni zaganjač; normalna poraba goriva pri cestni vožnji ca. 2,8 l/100 km, prostornina rezervoarja 8 l, gorivo: super mešanica v razmerju 1:25 (4%), teža vozila brez goriva 65 kg; nosilnost 100kg. Elektronski vžig s pomočjo magnetne visoko-napetostne kondenzatorske naprave DUCATI brez prekinjevalca.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-MJEO4GJE |title=Tomos Cross50 Junior |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Motorna kolesa Cross 50 junior so bila namenjena tako za tekmovanja kot tudi za uporabo v cestnem prometu. Na njihovi osnovi so v tovarni razvili tudi nekoliko prirejeno različico z močnejšim motorjem, ki se je imenovala Cross 50 senior in je bila namenjena izključno tekmovanjem. Cevni okvir je zasnoval konstruktor Tomosovih dirkalnih motorjev Janez Imperl. Podobno zasnovo okvirja ima tudi model ATX. |- | 2. | [[Slika:Tomos TX 50.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50'''<ref>{{navedi splet |url= |title=Tomos TX 50 |accessdate=3. februar 2026 |date= |format= |work=}}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 3. | [[Slika:Tomos TX-50 Super Tom.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50 Super Tom'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rinkytoys.nl/huidig-aanbod/tomos-tx50-super-tom.html |title=Tomos TX 50 Super Tom |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 4. | | [[Slika: TOMOS 50 Cross senior.jpg|100px]] | Tomos '''Cross 50 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11083/ |title=Tomos Cross 50 Senior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: 1978, največja hitrost: - [[Kilometer na uro|km/h]] (5 prestav), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 7,8 kW (10,6 [[Konjska moč|KS]]), navor: 9800/min, teža 67 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 5. || [[Slika:Tomos MC50 Cross.jpg|100px]] | Tomos '''MC50 Junior, MC50 Senior, MC50 Senior X, MC50 Senior Pro'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/image-model/7382-tomos-mc-50-junior-11.jpg.html |title=Tomos MC50 Junior |accessdate=15. februar 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_50.php |title= Tomos MC 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> | |- | 6. || [[Slika:Tomos MS 80 Senior.jpg|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007 Cross |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005 Enduro/Offroad |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006 Enduro/Offroad |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Dirt Bike'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/tomos/2010-tomos-mc80-dirt-bike.html |title=Tomos MC80 Dirt Bike |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2010 Minibike |- |} ===Supermoto program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Supermoto SM 125 F'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=bikez.com: Tomos Supermoto SM 125 F |accessdate=25. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> | zračno hlajeni štiritaktni motor 125 ccm, s 5-stopenjskim menjalnikom |- |} ===Dirkalniki Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri D3.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri D3'''{{sfn|Grom|2013|p=44, 420, 421, 422}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |title=Motorcycle Tomos Colibri special D3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format={{ikona en}} |work= |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405135507/https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |url-status=dead }}</ref> |1959 |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5'''{{sfn|Grom|2013|p=46, 48, 100, 102, 428, 429, 433, 435}} {{sfn|Beltram|2012|p=40}} <ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/trkacka-istorija-tomosa---tomos-d5/ |title=Trkačka istorija Tomosa: Tomos D5 |accessdate= |date=30. maj 2025 |format= |work=|language=HR }}</ref> | 1960 |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 I.'''{{sfn|Grom|2013|p=447,451}} | 1962 |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 II.'''{{sfn|Grom|2013|p=456, 457, 458, 461}} | 1964 |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 »Fisker«'''{{sfn|Grom|2013|p=462, 463, 466}} | 1965 |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D9'''{{sfn|Grom|2013|p=126, 468, 469, 476}} |1965 |- | 7. |[[Slika:Tomos D6S 50 GP.jpg|100px]] | Tomos '''D6 S'''{{sfn|Grom|2013|p=480, 481, 482, 484}} |1967 |- | 8. |[[Slika:Tomos D6 GP 1972.jpg|100px]] | Tomos '''D6'''{{sfn|Grom|2013|p=152, 248, 249, 295}} |1968 |- | 9. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''D6 N.C.R.'''{{sfn|Grom|2013|p=496, 497, 502, 503}} |1968 |- |10. |<gallery mode="nolines"> Slika:Tomos 15 D6.jpg|alt=Originalni primerek homologiranega Tomosa 15 D6 </gallery> |Tomos '''T6''' |Homologirana verzija Tomosovega dirkalnika D6 iz leta 1969. Narejenih je bilo le 6 primerkov. Ima agregat in osnovo Tomosa 15 SL sport. |- | 11. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP71'''{{sfn|Grom|2013|p=504, 505, 506, 512, 513}} |1971 |- | 12. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP72'''{{sfn|Grom|2013|p=516, 517, 518, 520, 523, 524, 525}} | 1972 |- | 13. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DMS (GP75)'''{{sfn|Grom|2013|p=526, 527, 530, 531, 536, 537}} | 1975 |- | 14. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP77'''{{sfn|Grom|2013|p=335, 338, 344, 354, 539}} | 1977 |- | 15. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP78)'''{{sfn|Grom|2013|p=348, 360, 538, 540, 541}} | 1978 |- | 16. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP79)'''{{sfn|Grom|2013|p=376, 396, 542, 543, 5448, 545}} | 1979 |- | 17. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP »Matulja«'''{{sfn|Grom|2013|p=546, 548, 550, 553, 555, 558}} | 1979 |- |} ===Neuresničeni projekti in prototipi=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T 175'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-175-prototip/ |title=Tomos T 175 prototip |accessdate=27. junij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | prototipni motocikel |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 1'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 2'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 4. |[[Slika:Tomos Triko Prototyp 1981-1982.JPG|100px]] | Tomos '''Triko''' |prototipni trikolesnik |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Skuter'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} | prototipni skuter |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T40''' |(izvenkrmni motor - zasnova do 60KM) |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A9''' | |- | 8. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''Cobra''' | |- |9. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A11''' | |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A19''' | |- | 11. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A20''' | |- | 12. | [[Slika:1957 Tomos SAP Mopi Classic-Gala 2025 DSC 1157.jpg|100px]] | Tomos '''Mopi''' | Prvi prototip avtomobilčka Mopi so sestavili v Tomosu leta 1957, do leta 1963 so ga izdelovali v ljubljanskem podjetju SAP. Koliko so jih izdelali, ne ve nihče, saj do serijske proizvodnje ni prišlo. Njegov 50‑kubični enovaljni dvotaktni motor z okoli 1,47 kW je bil opremljen z mehanskim dvostopenjskim menjalnikom, brez vzvratne prestave. Dosegel je najvišjo hitrost približno 30 km/h. Uporabljali so ga predvsem otroci za takratne pionirske prometne krožke. |- | 13. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' in '''5.0''' |(vodno hlajena izvenkrmna motorja nove generacije) |- |} ===Stoječi motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-04''' | dvotaktni stabilni motor |- | 2. | [[Slika:Tomos UMO-06 stabilni.jpg|100px]] | Tomos '''UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | dvotaktni stabilni motor |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-08''' | dvotaktni stabilni motor |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO 4T 22/Z39''' | (v sodelovanju z ACME motori) |- |} ===Krmni motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Lamo 05.jpg|100px]] | Tomos '''LAMO 05K''' | [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] za plovila, [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 49 ccm,<br> proizvodnja 1958-1964 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06K''' || [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 60 ccm,<br> proizvodnja 1964-1969 |- | 3. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06N''' | |- | 4. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3''' | |- | 5. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3.5''' | |- | 6. | | [[Slika:Tomos 4 outboard.jpg|100px]] | Tomos '''4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | različici s kratko in dolgo osjo{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=45}} |- | 7. | | [[Slika:Tomos 4 electronic.JPG|100px]] | Tomos '''4 Electronic''' | |- | 8. || [[Slika:Tomos 4.5.jpg|100px]] | Tomos '''4.5''' | |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' | |- | 10. || [[Slika:Tomos 10.jpg|100px]] | Tomos '''10''' | |- | 11. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''18''' | |- | 12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''20''' | |- |} ===Proizvodi s Tomosovimi stoječimi motorji=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos MK-2.jpg|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-02''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK2 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-03''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK3 |- | 3. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://migrantenej.wordpress.com/2012/03/13/moto_kultivator/ |title=Motokultivator Tomos UMO-06 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | prekopalnik z dvotaktnim motorjem UMO |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vrtna kosilnica UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=lownmover+Tomos+UMO+06&oq=lownmover+Tomos+UMO+06&aqs=edge..69i57j0i546l5j69i60.17559j0j1&sourceid=chrome&ie=UTF-8#fpstate=ive&vld=cid:7cb42a87,vid:Z7aVEGLJlA8 |title=Tomos UMO 06 |accessdate=15. junij 2023|date= |format= |work= }}</ref> | vrtna kosilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- | 5. | [[Slika:Tomos BSK Batuje.jpg|100px]] | Tomos '''Stižna kosilnica BSK 2,5 Batuje''' | strižna kosilnica z dvotaktnim motorjem |- | 6. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorni vrtalnik MV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.agrosal.si/tomos-batuje-bsk-25 |title=Kosilnica Tomos BSK 2,5 Batuje katalog |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work= }}</ref> | motorni vrtalnik z dvotaktnim motorjem |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka MP 300/25'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Motorna črpalka MP 300/25 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka SMP 2'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorna-crpalka-tomos-smp-2/ |title=Motorna črpalka Tomos SMP 2 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 9. || [[Slika:Tomos motorna žaga.jpg|100px]] | Tomos - Husqvarna '''Motorna žaga''' 650,770<ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/tomos-husqvarna-650/ |title=Tomos (Husqvarna) 650 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/725/ |title=Tomos (Husqvarna) 771 |accessdate=15. november 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | motorna žaga z dvotaktnim motorjem |- |10. || [[Slika:|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos Supra''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem |- |11. || [[Slika:Tomos UMO 04.jpg|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos UMO-04''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- |12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vlečnica SV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-ZFB2BUIF |title=Tomos vlečnica SV 3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=fp4sm4r-EaI |title=Smučarska vlečnica Tomos SV 3 Batuje |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |smučarska vlečnica z dvotaktnim motorjem |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brovinsky, Boris |year=2000 |title=Zgodba o mopedu: 45 let proizvodnje mopedov v Kopru|publisher=Tomos, Koper |isbn= |cobiss=109752832 |pages=}} * [https://www.calameo.com/read/001842046f089f4c652b0 Brovinsky Boris: Motorji iz Kopra, Tehniški muzej Slovenije] pridobljeno 26. februar 2023 * [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Tomosov arhiv vozil] pridobljeno 5. februar 2023 * [https://tomosklubsrbija.rs/modeli-tomosa/ Tomos klub Srbija: modeli] {{ikona sr}} pridobljeno 5. februar 2023 * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Koprski Tomos je motoriziral Jugoslavijo tudi na morju, odprtje razstave »Tomos, izvenkrmni motorji, ki so osvojili svet« |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=16 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= }} * {{navedi knjigo |author=Grom, Janez Peter |year=2013 |title=Tomos: skozi zgodovino z 204 km/h = attraverso la storia a 204 km/h |publisher= |isbn=978-961-269-993-2 |cobiss=266353408 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Beltram, Vlasta |year=2012 |title=Moped, ki te ne pusti na cedilu : Tomosovi dvokolesniki 1955-1989 = Il motorino che non ti pianta in asso : motocicli Tomos dal 1955 al 1989 = Moped which doesn't let you down : two wheelers Tomos 1955-1989|publisher=Pokrajinski muzej Koper, Moto društvo Rex - sekcija Tomos |isbn= |cobiss=13966129 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stropnik, Anton |year=1994 |title=Štirikrat obsojen na smrt: vzpon in padec Tomosa|publisher= |isbn= |cobiss=1260081 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Glavić, Edi |author2=Vidmar, Iztok|year=2024 |title=Tomos (1954-2019): naši mopedi|publisher=Adria Classic |isbn=978-961-95397-1-2 |cobiss=205982723 |pages=}} == Glej tudi== * [[Igor Rosa]] == Zunanje povezave == * [https://dvotaktol.com/20-let-tomosa-tovarna-motornih-vozil-tomos-koper-1974 20-let Tomosa tovarna motornih vozil Tomos Koper 1974] pridobljeno 19. junij 2024 * [https://bikez.com/models/tomos_models.php Tomosovi modeli na Bikez.com] pridobljeno 26. februar 2023 {{ikona en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=XWM2Y0ovyr0 Tomos, narejeno v Jugoslaviji] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/retro/tomos-je-bil-avantgarda-sinonim-za-kakovost-in-brezcasni-dizajn/509225 Tomos je bil avantgarda, sinonim za kakovost in brezčasni dizajn] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.delo.si/kultura/razno/tomos-samo-se-legenda/ Tomos - samo še legenda] pridobljeno 20. februar 2022 * [https://www.muzej-motociklov.com/sl Muzej motociklov Vransko] pridobljeno 5. januar 2023 {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Koper]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1954]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Tomos|*]] [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Proizvajalci motociklov v Sloveniji]] {{Proizvajalci motornih koles}} {{normativna kontrola}} ehuis0p26wwmi8sl9zooqknopt60j14 6686244 6686243 2026-06-06T19:32:13Z Shabicht 3554 /* Motokros program Tomos */ 6686244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = TOMOS d.o.o. | logo = TomoS logo.jpg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type =državno podjetje<br>[[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = [[motocikel|motocikli]] | genre = proizvodnja [[Motocikel|motociklov]] in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]] | fate = stečaj | predecessor = | successor = | foundation = julij 1954 | founder = | defunct = 3. januar 2019 | location_city = [[Koper]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = [[Motorno kolo|motorna kolesa]], [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]], pogonski agregati | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Arhiv vozil Tomos] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Tomos''' je bil [[SFRJ|jugoslovanski]] in kasneje [[Slovenija|slovenski]] proizvajalec [[Kolo z motorjem|koles z motorjem]], [[motorno kolo|motornih koles]], izvenkrmnih motorjev, koles in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]], ki je bil ustanovljen leta [[1954]] v Sežani. Po selitvi v [[Koper]] je bil sedež podjetja na Šmarski cesti 4 v Kopru. ==Proizvodni program== Tomosovi glavni izdelk so bili [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] in [[motocikel|motocikli]] s [[Prostornina motorja|prostornino motorja]] do 50 [[Kubični centimeter|cm3]], izdelovali pa so tudi izvenkrmne [[Dvotaktni motor|dvotaktne motorje]] za plovila, črpalke in stabilne motorje. Najbolj znani so njihovi modeli [[Motocikel|koles z motorji]] [[Tomos APN 4|APN4]] in [[Tomos APN 6|APN6]]. Nekateri tomosovi [[Izvenkrmni motor|izvenkrmni motorji]] za [[čoln|čolne]] so v uporabi ob vzhodni [[jadran|jadranski]] obali že več kot 50 let. Med letoma 1959 in 1972 so sestavljali in prodajali tudi avtomobile znamke [[Citroën]], za takratni jugoslovanski trg.{{glavni|Cimos}} ==Zgodovina== Vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] je bila industrijska proizvodnja na [[Kras (območje)|Krasu]] in v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] skoraj v celoti skoncentrirana na tri največja središča [[Trst]], [[Tržič, Gorica|Tržič]] in [[Gorica]], kjer je bilo tudi največ zaposlenih delavcev z znanji tehniških profilov, tudi strojegradnje. Meja med conama A in B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] (kasnejša meja med Italijo in Jugoslavijo) je po vojni slovensko prebivalstvo odrezala od teh središč, delavci so izgubili delo, kmetje pa glavni del trga, kjer so poprej lahko prodajali svoje pridelke. Takoj po določitvi meje je nova oblast kmalu iskala možnosti za zagon novih industrijskih obratov, predvsem tekstilne, lesnopredelovalne in tudi elektronske industrije. Tedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Sežana Danilo Petrinja je v svojih intervjujih navedel,<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1984 |title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=12 |issue=november |pages=2 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> da je idejo za proizvodnjo [[Motocikel|motociklov]] na kraškem območju dal Silvo Hrast, tedanji direktor tovarne [[Iskra (podjetje)|Iskra]] iz Kranja.{{sfn|Brovinsky|2000|p=10}} Za izbiro proizvodnega programa je bilo odločilno dejstvo, da je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] nujno potreben proizvajalec motornih vozil, prilagojenih za dokaj neurejene ceste, pa tudi cenovno primernih za finančno zmogljivost prebivalcev. Investicijski program za tovarno motornih koles je pripravil direktor ljubljanskega [[Litostroj|Litostroja]] Franc Pečar, Okrajni ljudski odbor Sežana pa je 16.7.1954 izdal sklep o ustanovitvi tovarne [[Motocikel|motornih koles]] v [[Sežana|Sežani]].{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=12}} [[Akronim]] '''TOMOS''' - '''TO'''varna '''MO'''torjev '''S'''ežana se je prvič pojavil v drugem sklepu z dne 27.7.1954.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Pred ustanovitvijo tovarne so njeni predstavniki opravili pogovore o sodelovanju s proizvajalci motornih koles v Italiji, Nemčiji in Avstriji,{{sfn|Beltram|2012|p=5}} na koncu pa sklenili licenčno pogodbo z avstrijsko tovarno [[Puch|Steyr-Daimler-Puch]],{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=80}} ki je ustrezala načrtom o proizvodnji ekonomičnih in robustnih motornih koles. Pogodbo je podpisal Franc Pečar, ki je bil tudi prvi direktor nove tovarne.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Ko se je 5. oktobra 1954 z [[Londonski memorandum|Londonskim sporazumom]] dokončno določila prihodnost območja nekdanje cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], so na slovenski vladi v [[Ljubljana|Ljubljani]] odločitev o gradnji tovarne spremenili in določili, da se bo gradila v [[Koper|Kopru]],{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} ki je na pomenu pridobival tudi zaradi izgradnje [[Luka Koper|pristanišča]].<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Tomos je nastal v petdesetih letih |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=55 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= |archive-date=2023-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218064057/https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |url-status=dead }}</ref> Hkrati je [[Koper]] potreboval nove industrijske obrate, kjer bi se lahko zaposlili prebivalci [[Slovenska Istra|Istre in ožjega zaledja]], ki so dotlej na delo odhajali v bližnji [[Trst]].<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1972|title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=8 |issue=november |pages=1 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prvotni [[Akronim]] TOMOS so po selitvi v [[Koper]] spremenili v '''TO'''varna '''MO'''tornih kole'''S''', kar pa je znano le malokomu, vendar je razvidno iz napisa tovarne na zgodovinski fotografiji iz leta 1959, ter iz odtisa [[Poštni žig|poštnega žiga]]. [[Slika:Yugoslavia stamp type HB8B.jpeg|250px|sličica|desno|Jugoslovanski poštni žig z logotipom in napisom TOMOS]] ===Začetni prostori tovarne=== [[Slika:Proizvodnja v Tomosu (1).jpg|250px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu (1955)]] Za začasno proizvodnjo in delavnice (tudi za potrebe izgradnje nove tovarne) so uredili skladiščne prostore na območju poleg današnje [[Luka Koper|koprske luke]],{{sfn|Beltram|2012|p=5}}, uprava, komerciala in računovodstvo so dobili prostore, v katerih je danes Vinakoper in v gradu v [[Bertoki|Bertokih]], kjer so bile tudi vse tehnične službe.{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=15}} Prvi [[Motocikel|motocilkel]], ki so ga sestavili v Tomosu, je bil model ''Tomos Puch SG 250''{{sfn|Beltram|2012|p=5}}. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je tekla tudi že proizvodnja lastnih serijskih modelov. To so bile številne izpeljanke mopeda ''Puch MS 50'', ki so jih poimenovali ''Colibri''.{{sfn|Beltram|2012|p=6}} [[Slika:Puch 250 sg.jpg|250px|thumb|desno|Motocikel Puch 250 SG]] ===Novi tovarniški kompleks=== [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (6).jpg|280px|thumb|desno|Vhod v novozgrajeno tovarno Tomos v Kopru, z novim [[akronim|akronimom]] na strehi (1959)]] [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (3).jpg|280px|thumb|desno|[[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] in cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]] v Kopru]] Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959, ko ga je uradno odprl [[Josip Broz-Tito]] in ga je obiskal tudi etiopski cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/na-danasnji-dan/30-november-leta-1959-je-etiopski-cesar-haile-selassie-i-s-titom-obiskal-koper/439122 |title=Etiopski cesar Haile Selassie I. s Titom obiskal Koper |accessdate=10. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>. Leta [[1962]] je bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil v sodobno opremljen inštitut. 70.-ta leta 20. stoletja so bila najplodnejša v zgodovini tovarne. Leta 1973 je bila predana namenu sodobna linija z avtomatskimi [[stroj]]i za varjenje okvirjev. Tako nastali novi cevni okvirji in motorji lastne konstrukcije so tudi na pogled začeli razločevati tomosove modele od licenčnih [[Puch]]ovih. [[Slika:Proizvodnja v tovarni motornih koles Tomos 1959.jpg|280px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu leta 1959]] V jugoslovanskem obdobju je Tomos leta 1971 ustanovil hčerinsko podjetje Tomos Ghana Limited v Komasiju v [[Gana|Gani]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.sik.si/2021/04/28/tomos-ghana-limited-spomini-isabelle-flego-in-ivana-pavincica/ |title=Tomos Ghana Limited, spomini Isabelle Flego in Ivana Pavinčića |accessdate= 12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> (le to je v desetletju po ustanovitvi propadlo) in leta 1972 Tomos Netherland v Epe-ju na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/clovek-iz-ozadja-in-v-prvi-liniji-uspehov/ |title=Človek iz ozadja in v prvi liniji uspehov |accessdate=12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> Sočasno se je od TOMOS-a odcepilo podjetje [[Cimos|CIMOS]] ('''C'''itroën, '''I'''skra, To'''mos'''). v katerem so v sodelovanju z [[Iskra (podjetje)|Iskro]] odtlej opravljali sestavljanje in prodajo avtomobilov. [[Slika:Tomosova prikolica na Glavnem trgu v Mariboru 1960.jpg|280px|thumb|desno|Tomosov kamion z motornimi kolesi na Glavnem trgu v Mariboru leta 1960]] V 80. letih 20. stoletja je Tomos posodobil celoten program dvokolesnih vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupa in škodljivih snovi v izpustih plinov, položaju voznika med vožnjo ter sodobnemu videzu, po načrtih premalo znanega inovativnega [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovalca]] [[Igor Rosa|Igorja Rose]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/priznanje-za-zivljenjsko-delo-igorju-rosi-svojevrstnemu-simbolu-slovenskega-designa/646632 |title=Priznanje za življenjsko delo Igorju Rosi |accessdate=|date= |format= |work= }}</ref> Tedaj je bilo predstavljenih kar nekaj modelov, ki so še danes vidni na cestah. ==Stečaj podjetja== Tovarna je leta 1998 postala sestavni del koncerna [[Hidria]]. 24. oktobra 2012 je bilo v medijih objavljeno, da podjetje seli proizvodnjo motorjev v tujino, kar pa se ni uresničilo. 23. novembra 2015 je bila družba Tomos prodana celjskemu podjetju MPO Moto d.o.o. Delavci so novembra 2018 vložili predlog za [[Stečaj|stečaj]], zaradi neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja, 3. januarja 2019 pa je sodišče uvedlo stečajni postopek.<ref>{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/za-kultnimi-mopedi-ostalo-pogorisce-in-milijoni-evrov-dolga-753051 |title=Za kultnimi mopedi ostalo pogorišče in milijoni evrov dolga|accessdate= |date=10. julij 2019 |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/zalosten-konec-koprskega-ponosa-tomos-je-v-stecaju/476319 |title=Žalosten konec koprskega ponosa: Tomos je v stečaju |last=Preskar |first=Jasna |date= |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=}}</ref> == Šport == Tomos je na dirkah [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|Svetovnega prvenstva v motociklizmu]] v razredu do [[Prostornina motorja|50 cm³]] prvič sodeloval v [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1968|sezoni 1968]], ko je [[Janko Štefe (dirkač)|Janko Štefe]] osvojil osemnajsto mesto, z eno osvojeno točko. V [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1969|sezoni 1969]] je za Tomosovo tovarniško ekipo nastopalo pet dirkačev, Štefe, [[Adrijan Bernetić]], [[Anton Kralj]] ter Italijana [[Luigi Rinaldo]] in [[Gilberto Parlotti]].{{sfn|Grom|2013|p=}} Najboljšo uvrstitev v dirkaškem prvenstvu je dosegel Parlotti s šestim mestom in enaintridesetimi točkami. Parlotti je bil tudi edini dirkač v Tomosovi tretji in zadnji [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1970|sezoni 1970]], kjer je osvojil deveto mesto, z eno prvenstveno točko.<ref>{{navedi splet |url=https://www.amzs.si/sport/tekmovanja/zid-prvakov |title=Zid prvakov |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=AMZS}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.slovenskenovice.si/sport/timeout/hudicevo-smolo-moras-imeti-da-se-danes-na-dirki-ubijes |title=Hudičevo smolo moraš imeti, da se danes na dirki ubiješ |accessdate=15. marec 2023 |date=17. oktober 2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> Hrvat Zdravko Matulja je leta 1982 s tomosovim dirkalnikom DM GP postal evropski prvak v razredu [[prostornina motorja|delovne prostornine]] do 50 cm³<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/avtomoto/zgodbe/kako-je-novogorican-ohranil-spomin-na-mednarodno-slavo-tomosa-foto-446412 |title=Kako je Novogoričan ohranil spomin na mednarodno slavo Tomosa |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> ==Tomosovi proizvodi== ===Motocikli Tomos Puch=== Po licenčni pogodbi<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1. oktober 1954 |title=Vereinbarung, abgeschlossen zwichen der firma Steyer-Daimler-Puch A.G., Graz und der firma Tomos, tovarna motornih koles, Koper|publisher=Tehniški muzej Slovenije |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> s [[Puch|Steyer-Daimler-Puchom]] je proizvodni program Tomosa v začetku obsegal [[moped]] Puch MS 50, skuter Puch RL 125 in [[Motocikel|motorni kolesi]] Puch 250 SG oz. Puch 250 SGS. Leta 1956 so pričeli izdelovati motorno kolo Puch SV 157, kasneje sta [[Skuter (motocikel)|skuter]] Puch RL 125 zamenjala zmogljivejša modela Puch SR in Puch 150.{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Puch MS 50 (1954), Technisches Museum Wien.jpg|100px]] | Tomos '''Puch MS 50'''<ref>{{navedi splet |url=http://mo-ped.se/tv/tomos_56.htm#M3a |title=Tomos Puch MS 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, glej izpeljanke Colibri VS 50, VS 50K, VS 50S{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Motorrad Puch 250 SG.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 250 SG, SGA,SGS, SGSA'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/urosdornik?catid=16&id=5&view=project |title=Tomos Puch 250 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SG, SGA) 105, (SGS, SGSA) 110 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 248 ccm, teža SG 139 kg (brez goriva), SGA 151 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=58}} |- | 3. | [[Slika:Puch Model 175 SV 1962.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 175 SV/SVS'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MotoClubMAK/photos/puch-tomos-puch-175-sv/2692829537612925/?paipv=0&eav=AfaFmVgplf-m1PxLlZUVl8PN3-lAhPags3N4sDZN0h0_iufB8NImjc7fVpmwzaYbXFs&_rdr |title=Tomos Puch 175 SV |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Facebook }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SV) 95, (SGS, SVS) 100 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 172 ccm, teža 111 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 4. | [[Slika:Puch RL 125 Motorroller-000.jpg|100px]] | Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://stareslike.cerknica.org/2015/10/29/1959-stip-na-galebu/ |title=Tomos Puch 125 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: 75 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 121 ccm, teža 100 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Puch 150 Galeb 02.jpg|100px]] | Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zveza-svs.si/wp-content/uploads/2022/12/TOMOS-GALEB-150_Marko-Hren.pdf |title=Tomos Puch 150 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1958, največja hitrost: 80 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 145 ccm, teža 102 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- |} V začetku 60ih let minulega stoletja so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v [[Evropa|Evropi]] upada, zato so se v Tomosu usmerili in proizvodnjo prilagodili samo na izdelke z [[dvotaktni motor|dvotaktnimi motorji]], [[Delovna prostornina|prostornine]] 50 cm³.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} ===Motocikli Tomos Colibri=== Začetki lastne proizvodnje v Tomosu segajo v pozna 50. leta minulega stoletja, ko so nastale številne izpeljanke modela Puch MS 50, s skupnim imenom Colibri.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Prvi Colibriji so imeli oznako VS 50, nekaj let zatem pa so glede na opremljenost dobili nove oznake, in sicer od 01 do 013. Posamezne izvedbe so bile namenjene tudi tujim trgom in prilagojene predpisom držav uvoznic. Prodajno najuspešnejši je bil Colibri 12. Njegova izpeljanka Colibri T 12, ki jo je Tomos predstavil na Sejmu tehnike v Beogradu leta 1661, je v 60-ih letih postal najbolj priljubljen moped na jugoslovanskem trgu{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Čeprav so tomosovi mopedi po letu 1959 veljali že za popolnoma lasten proizvod, je bilo vanje še vedno vgrajenih veliko uvoženih delov, ki so izhajal od nekdanjih licenčnih partnerjev in drugod. {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri 50.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri VS 50, 50K, 50S'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Tomos colibri 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}}<br>Model Tomos Colibri 03 (1959) je licenčni Puch VS 50 L |- | 3. | | Tomos '''Colibri T 11'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |title=Tomos Colibri 11 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217122015/https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=20}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=64}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 4. | [[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 12'''{{sfn|Beltram|2012|p=6, 21}} |Proizvodnja: od 1958/59 (1962*), največja hitrost: 50 (60) [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Colibri T12 -2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 12'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.bolha.com/slovenija-filatelija/slovenija-mi-914-tomos-colibri-t12-oglas-6474056 |title=Tomos Colibri T 12 na slovenski znamki |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=21}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1962/1963, največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 6. | [[Slika:Tomos Colibri T13.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 13'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1963 (1965*) (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 7. | [[Slika:Tomos Colibri T 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 03'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=KJVzTkTcLww |title=Tomos Puch Colibri T 03 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |Proizvodnja: od 1963, 1965 (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |- |8. | [[Slika: TOMOS Colibri AOS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A-OS'''<ref>{{navedi splet |url=https://road-adventures.si/tomos-colibri-a-os/ |title=Tomos Colibri A-OS |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=22}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |Proizvodnja: 1972, največja hitrost: 42 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |- | 9. | [[Slika:Tomos Colibri A-ON-2.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri A-ON'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/4614 |title=Tomos Colibri A-ON |accessdate=5. februar 2023|date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: od 1972, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=78}} |- | 10. |[[Slika:Tomos Colibri Mosco 2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Mosco'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=g1bIhx1clA0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=19}} |Proizvodnja: 1960-1961, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg<ref>{{navedi splet |url=https://muzejzeravica.org/en/item/200 |title=Muzej Žeravica: Tomos Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=18864905&display=Tomos%20M0-SC0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |- | 11. | [[Slika:Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil v Ljubljani 1960 (4).jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Scooter'''<ref>{{navedi splet |url=http://mojskuter.com/index.php/katalozi/retro-skuteri/126-tomos/300-tomos-colibri-scooter-196061 |title=Tomos Colibri Scooter |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja: 1960/61, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=62}} |- |} ===Colibri 14 in Colibri 15=== V Tomosu so se posvetili razvoju naslednika priljubljenega modela Tomos Colibri T 12. Težavno in zahtevno načrtovanje motornega kolesa v celoti je privedlo do tega, da so pri njegovem razvoju izhajali iz uporabe že osvojenih, vendar prilagojenih rešitev in sestavnih delov obstoječe generacije Colibrijev (okvir, rezervoar goriva, ščitniki za kolena ipd).{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Največ pozornosti pri razvoju mopedov nove generacije so namenili novemu pogonskemu agregatu in menjalniku. Tako so v Tomosu za novi model Colibri 14 V razvili nov motor in menjalnik, za katerega je Erik Mihevc prejel veliko nagrado na 89. mednarodnem velesejmu na Dunaju.{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Colibri 14 V je iz redne proizvodnje prišel šele leta 1969, vendar je bil zaradi zasnove okvirja, rezervoarja goriva, sedeža in ščitnika za noge zelo podoben modelom Colibri T 12. Colibriju 14 V so sledile izpeljanke in modeli z močnejšim motorjem ter neposrednim hlajenjem Colibri T 15. Obe družini tomosovih modelov nove generacije (Colibri T 14 in Colibri T 15) sta v 70. letih dobili tudi nove cevne okvirje, s čimer je dokončno prenehala, tudi po zunanjem videzu, oblikovna povezava z licenčnim motorjem [[Puch MS 50]].{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Colibri 14'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 2. | [[Slika: Tomos 14 M - 1.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14M'''{{sfn|Beltram|2012|p=28}} | 1980 |- | 3. | | Tomos '''Colibri 14VN'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/arhiv-vozil/zlozenke/colibri14vn_2.jpg?1676189156070 |title=Tomos Colibri 14VN |accessdate=16. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 4. | [[Slika:Tomos 14V.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri 14V'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-14-v/ |title=Tomos Colibri 14 V |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Tehniški muzej Slovenije}}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=23}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 5. | [[Slika:Tomos 14 TL.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 6. | [[Slika:Colibri 14 TLS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TLS'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 7. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 8. | [[Slika:Tomos 15 SLC - 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15 SLC'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_15_slc_1983.php |title=Tomos 15 SLC |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=}}</ref>{{sfn|Beltram|2012|p=29}} | |- | 9. | | Tomos '''Colibri 15 Touring'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 10. | [[Slika:Tomos 15 sport.jpg|100px]] |Tomos '''Colibri 15 Sport'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---cuvene--petnaestice-/ |title=Tomos Colibri 15 Sport |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=moto-berza.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 11. | | Tomos '''Colibri 15TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 12. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 13. | [[Slika:Tomos Colibri 15 SLH 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15SHL (Hippy)'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- |} ===Mopedi Tomos Automatic=== Potem, ko načrtovani skuter popolnoma lastne tomosove konstrukcije ter prototipa Mobi 1 in Mobi 2 v Tomosu niso doživeli serijske proizvodnje, so v vodstvu tovarne zamisel o lastnem razvoju koles s pomožnim motorjem začasno opustili. Leta 1967 so sicer podpisali pogodbo z nizozemskim proizvajalcem Laura o medsebojnih dobavah (okvirje mopedov je dobavljala italijanska tovarna Pieracci Meccanica iz Pise), ki pa ni trajala dolgo. Tovrstna [[kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] so po avtomatski suhi sklopki poimenovali Automatic.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} Priprave za razvoj novega avtomatika lastne konstrukcije (Automatic A3) so se začele šele leta 1970. Konstruktor Klement Vuga je novi motor motocikla zasnoval tako, da je omogočal izvedbo sklopke z eno prestavo ali dvema (avtomatski menjalnik), ter tudi prilagoditve zahtevam in predpisom tujih trgov.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Automatic N, NT'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}} | motor Anker Laura, velikost koles 20"ali 23" [[palec|col]]. |- | 2. | [[Slika:Tomos Automatic 1973.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic 1'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |title=Tomos Automatic 1 Navodila za uporabo in vzdrževanje |accessdate= |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226145035/https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic T'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/en/item/1495 |title=Tomos Automatic T |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=81}} | |- |4. | | Tomos '''Automatic T/TT'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/3049 |title=Tomos Automatic T/TT |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 5. | | Tomos '''Automatic A3'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=21, 83}} | |- | 6. | [[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic A 3/3K{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3M{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3MS, 3S, 3L, 3LG{{sfn|Beltram|2012|p=37}}, 3SL''' |Verzije:<br>Automatic A3 Bullet<br>Automatic A3 Golden Bullet (izdelan za ZDA in Italijo){{sfn|Beltram|2012|p=37}}<br> Automatic A3 Silver Bullet (izdelan za ZDA in Italijo) {{sfn|Beltram|2012|p=38}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Automatic ST'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_st.php |title=Tomos ST |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 8. | [[Slika:Tomos classic xl25.jpg|100px]] | Tomos '''Classic XL'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_classic_xl.php |title=Tomos Classic XL |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |2016 |- | 9. | [[Slika:Tomos A35.jpg|100px]] | Tomos '''A35''' |1994<br> z modelom Tomos Colibri A5 si deli agregat A5, zaradi zahtev nove evropske zakonodaje ima v izpuhu [[katalizator]], tako kot modela Colibri in AT-50. [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min. Verzije: Funky, Targa |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A35 Top Tank''' |1989 model za prodajo v ZDA |- | 11. | [[Slika:Tomos Quadro Moped.jpg|100px]] | Tomos '''Quadro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_quadro_50_2003.php|title=Tomos Quadro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- |} ===Drugi mopedi in skuterji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Meri 6.jpg|100px]] | Tomos '''Meri 4''' |[[Skuter (motocikel)|skuter]], proizvodnja: Tori<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/media/upload/MotoTest/meri/4_1.pdf |title=Skuter Tomos Meri 4 |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <br>največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,85 kW, [[navor]]: 6000/min, [[kompresijsko razmerje]]: 6,5:1, teža 65 kg. |- | 2. | [[Slika:Tomos Flexer1.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos Flexer|Flexer]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroton.si/avtodeli/images/Dokumenti/JAVNO/PDF%20katalogi/Tomos/Katalog%20delov%20Tomos%20FLEXER%2025.pdf |title=Tomos Flexer katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_flexer.php |title=Tomos Flexer |accessdate= 15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=86}} |Proizvodnja: 1998, največja hitrost: 25 [[Kilometer na uro|km/h]] avtomatik (2 prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 0,7 kW (1 [[Konjska moč|KS]]), navor: 3800/min, teža 47 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos Colibri II.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A5'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-colibri/ |title=Tomos Colibri v Moto Magazinu |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=39}} |Proizvodnja: 1989-1997, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] 2 avtomatske prestave, agregat A5 [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min, teža 57 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=85}} |- | 5. | | Tomos '''TSR 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://agmoto.hr/wp-content/uploads/2014/08/prospekt-Tomos-scooter-TSR50.pdf |title=Tomos TSR 50 |accessdate=5. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |[[Skuter (motocikel)|Skuter]] <br> Proizvodnja: 1997, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]], [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49,4 ccm, moč: 2,2 kW (3,2 [[Konjska moč|KS]]), prestave: brezstopenski variator, teža (brez goriva): 78 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 6. | | Tomos '''Targa Sprint, Standard'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos Targa LX.jpg|100px]] | Tomos '''Targa LX, TT Classic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |Tomosov model Targa LX je bil na trgu od 90. let do zgodnjih 2000-ih. Posebej je bil cenjen zaradi kombinacije retro videza in praktičnosti, pogosto v živih barvah, kot je električno modra z zlatimi platišči. Tomos je s tem modelom nadaljeval tradicijo preprostih, zanesljivih dvotaktnih mopedov, ki so bili priljubljeni tako v Evropi kot v ZDA.<ref>{{navedi splet |url=https://mopeds.com/pedal-to-the-past-the-timeless-allure-of-the-2002-tomos-targa-lx-moped?utm_source=copilot.com |title=Pedal to the Past: The Timeless Allure of the 2002 Tomos Targa LX Moped |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work=|language=EN }}</ref> |- | 8. | | Tomos '''Roadie'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_roadie_2017.php |title=Tomos Roadie |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2017 |- | 9. | | Tomos '''Nitro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_50.php |title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 10. | | Tomos '''Nitro 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_125.php|title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 11. | [[Slika:Youngster.jpg|100px]] | Tomos '''Youngstr, Youngstr 50, Youngst'r, Youngst'r Racing, Youngst'R 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_youngstr.php |title=Tomos Youngstr |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2008 |- | 12. | | Tomos '''Youngster Zwart'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=PYm9TEuxb3M |title=Tomos Youngster Zwart |accessdate=|date= |format=video |work=Sanders Tweewielers.nl }}</ref> | |- | 13. | | Tomos '''Hip Hop 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-hip-hop-45-in-tori-master-50/ |title=Primerjava Tomos Hip Hop 45 in Tori Master 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Avto magazin}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_hip_hop.php |title=Tomos Hip Hop |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 14. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2005.php |title=Tomos Arrow 2005|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005 |- | 15. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2010.php |title=Tomos Arrow 2010|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2010 |- | 16. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Twister 125''' | [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 17. | [[Slika:TOMOS_E-lite.jpg|100px]] | Tomos '''E-Lite'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_e-lite.php |title=Tomos E-Lite |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Električni skuter]] |- | 18. | | Tomos '''Funtastic'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_funtastic.php |title=Tomos Funtastic |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 19. | | Tomos '''Racing'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_racing.php|title=Tomos Racing |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 20. | | Tomos '''Whizzr'd 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_whizzrd_50_2003.php|title=Tomos Whizzr'd 50|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- | 21. |[[Slika:Tomos UFO.jpg|100px]] |Tomos '''UFO''' | |- | 22. | [[Slika:Tomos Tori1.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic Tori''' | agregat Tomos, proizvodnja: Tori{{sfn|Beltram|2012|p=39}} |- |} ===Mopedi Tomos APN in APS=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri APN4.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri APN-4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=31}} | |- | 2. | [[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]{{sfn|Beltram|2012|p=32}}, APN 4 H {{sfn|Beltram|2012|p=31}}, 4 K/KS, 4 T, 4 TL{{sfn|Beltram|2012|p=33}}, 4 M, 4 MS<ref>{{navedi splet|url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_4_1977.php |title=Tomos APN 4|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikes.com}}</ref>, 4 S{{sfn|Beltram|2012|p=32}} | 1977 |- | 3. | [[Slika:Tomos APN4 PTT.jpg|100px]] | Tomos '''APN 4 PTT 77'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/postni-motor-tomos/ |title=Tomos PTT 77 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-X3F9TXED/97ffe6a9-6e27-4ec0-9b71-e1af313bfdf1/PDF |title=Tomos PTT 77 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}} | 1977 |- | 4. | [[Slika:Tomos APN 6.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6, 6S]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_6_2006.php |title=Tomos APN6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=33}} | 2006 |- | 5. | [[Slika:Tomos_apn7_002.jpg|100px]] | Tomos '''APN 7'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.trgovina.obnovi-si.si/index.php?route=product/product&product_id=1325 |title=Tablica modela Tomos APN7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/692449267445439/photos/apn-7/693007064056326/ |title= Tomos APN 7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=34}} |Različica Tomos APN 7 se je proizvajala leta 1986, ima enak motor kot APN 4, sedež in prtljažnik kot različica APN 4 MS, ter kromiran rezervoar goriva. Drugačna sta le krmilo in pokrovček rezervoarja. |- | 6. | [[Slika:Tomos APN 4 Alpino.jpg|100px]] | Tomos '''Alpino, Alpino 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_alpino.php |title=Tomos Alpino |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2016 |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''APS 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=19903806 |title=Tomos APS 3 |accessdate=24. oktober 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | |- |} ===Drugi motocikli Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D 6'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |title=Tomos D6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Muzej motociklov Vransko |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226151226/https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |url-status=dead }}</ref> | |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---tomos-norton-tn-750-fastback/ |title=Tomos Norton Fastback |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=motoberza.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |Proizvodnja: 1970, največja hitrost: 200 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 745 ccm, [[Štiritaktni motor|štiritakni motor]], moč: 43 kW (58,5 [[Konjska moč|KS]]), navor: 6800/min, teža (brez goriva) 185 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos 15 Sprint electronic.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint Electronic''' | |- | 4. | [[Slika:Tomos 15 Sprint 01.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qjB_3VdnjyQ |title=Tomos 15 Sprint na YouTube |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=26}} | podvezija Tomos 15 Sprint Electronic (izdelana na Nizozemskem){{sfn|Beltram|2012|p=26}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Electronic 90 02.jpg|100px]] | Tomos '''90 Electronic'''<ref>{{navedi splet |url=https://cybermotorcycle.com/gallery/tomos/Tomos-1978-90-Electronic.htm |title=Tomos Electronic 90 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=cybermotorcycle.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bjbikers.com/tomos-elektronik-90-legenda-koja-je-i-danas-trazena/ |title=Tomos Electronic 90, legenda koja je i danas tražena |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 6. | | Tomos '''Tricikel'''<ref>{{navedi splet |url=https://mo-ped.se/tv/tricikel.htm|title=Tomos tricikel |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos streetmate - panoramio.jpg|100px]] | Tomos '''Streetmate'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_streetmate.php |title=Tomos Streetmate |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005-2011 |- | 8. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Sportmate 45, Sportmate 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sportmate.php |title=Tomos Sportmate |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2012 |- | 9. | [[Slika:Ljubljana 008.JPG|100px]] | '''Progovni moped POTM'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zelezniskimuzej.si/moped-na-zelezni-cesti/ |title=Progovni moped POTM-TOMOS |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Železniški muzej Slovenije }}</ref> | Železniški muzej Slovenije, Ljubljana |- | 10. | [[Slika:Tomos Revival.jpg|100px]] | Tomos '''Revival, Revival 50, Revival TS'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_revival.php |title= Tomos Revival |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005-2010 |- | 11. | | Tomos '''SE 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_se_125.php |title=Tomos SE 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 12. | | Tomos '''SM 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=Tomos SM 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 13. | | Tomos '''175 S'''{{sfn|Beltram|2012|p=41}} | |- | 14. | | Tomos '''A5 Classic'''{{sfn|Beltram|2012|p=38}} | |- | 15. | | Tomos '''A55 Racing TT ''' | |} ===Tomosovi nizozemski modeli=== Tomosovi nizozemski modeli so tisti, ki jih je Tomos razvijal, sestavljal ali posebej prilagodil za nizozemski trg, predvsem prek hčerinskega podjetja Tomos Netherland, ustanovljenega leta 1972 v kraju Epe. Nizozemska je bila eden najpomembnejših izvoznih trgov Tomosa, zato so tam nastali modeli, ki jih v Jugoslaviji/Sloveniji pogosto sploh ni bilo v prodaji ali pa so imeli drugačne tehnične zahteve (omejitve hitrosti, luči, izpuhi, menjalniki). {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 2.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 2. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 6.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 3. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 3.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 4. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 4.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 5. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 5.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- |} === Enduro program Tomos === {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Bt50org.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos BT50|BT 50/50S]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20BT%2050%20S.pdf |title=Tomos BT 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_bt.php |title=Tomos BT 50S |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=29}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=76}} | |- | 2. | | [[Slika:Tomos ATX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50/50 C]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20ATX%2050.pdf |title=Tomos ATX 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_atx_50.php |title=Tomos ATX 50C |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 3. || [[Slika:Tomos CTX 80.webp|100px]] | Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20CTX%2080.pdf |title=Tomos CTX 80 katalog |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 4. || [[Slika:Tomos NTX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos NTX 50|NTX 50]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/2013/01/07/tomos-je-bil-nasa-mama-nas-dom-nas-kruh |title=Tomos NTX 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |izdelan za nizozemski trg |- |} ===Motokros program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Cross 50 Junior.jpg|100px]] | Tomos '''Cross 50 Junior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11082/ |title=Tomos Cross 50 Junior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}} |Enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni agregat, gibne prostornine 49 ccm, moči 7,5 KM,<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-cross-junior/ |title=Tomos Cross 50 junior v Tehniškem muzeju Slovenije |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> kompresijsko razmerje 10, 5,51kW pri 7500 vrt./min, največja hitrost pri standardnem razmerju zobnikov 80 km/h, premagovanje vzpona do 80%, pet nožnih prestav; nožni zaganjač; normalna poraba goriva pri cestni vožnji ca. 2,8 l/100 km, prostornina rezervoarja 8 l, gorivo: super mešanica v razmerju 1:25 (4%), teža vozila brez goriva 65 kg; nosilnost 100kg. Elektronski vžig s pomočjo magnetne visoko-napetostne kondenzatorske naprave DUCATI brez prekinjevalca.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-MJEO4GJE |title=Tomos Cross50 Junior |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Motorna kolesa Cross 50 junior so bila namenjena tako za tekmovanja kot tudi za uporabo v cestnem prometu. Na njihovi osnovi so v tovarni razvili tudi nekoliko prirejeno različico z močnejšim motorjem, ki se je imenovala Cross 50 senior in je bila namenjena izključno tekmovanjem. Cevni okvir je zasnoval konstruktor Tomosovih dirkalnih motorjev Janez Imperl. Podobno zasnovo okvirja ima tudi model ATX. |- | 2. | [[Slika:Tomos TX 50.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50'''<ref>{{navedi splet |url= |title=Tomos TX 50 |accessdate=3. februar 2026 |date= |format= |work=}}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 3. | [[Slika:Tomos TX-50 Super Tom.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50 Super Tom'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rinkytoys.nl/huidig-aanbod/tomos-tx50-super-tom.html |title=Tomos TX 50 Super Tom |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 4. | [[Slika:TOMOS 50 Cross senior.jpg|100px]] | Tomos '''Cross 50 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11083/ |title=Tomos Cross 50 Senior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: 1978, največja hitrost: - [[Kilometer na uro|km/h]] (5 prestav), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 7,8 kW (10,6 [[Konjska moč|KS]]), navor: 9800/min, teža 67 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 5. || [[Slika:Tomos MC50 Cross.jpg|100px]] | Tomos '''MC50 Junior, MC50 Senior, MC50 Senior X, MC50 Senior Pro'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/image-model/7382-tomos-mc-50-junior-11.jpg.html |title=Tomos MC50 Junior |accessdate=15. februar 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_50.php |title= Tomos MC 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> | |- | 6. || [[Slika:Tomos MS 80 Senior.jpg|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007 Cross |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005 Enduro/Offroad |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006 Enduro/Offroad |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Dirt Bike'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/tomos/2010-tomos-mc80-dirt-bike.html |title=Tomos MC80 Dirt Bike |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2010 Minibike |- |} ===Supermoto program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Supermoto SM 125 F'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=bikez.com: Tomos Supermoto SM 125 F |accessdate=25. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> | zračno hlajeni štiritaktni motor 125 ccm, s 5-stopenjskim menjalnikom |- |} ===Dirkalniki Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri D3.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri D3'''{{sfn|Grom|2013|p=44, 420, 421, 422}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |title=Motorcycle Tomos Colibri special D3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format={{ikona en}} |work= |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405135507/https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |url-status=dead }}</ref> |1959 |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5'''{{sfn|Grom|2013|p=46, 48, 100, 102, 428, 429, 433, 435}} {{sfn|Beltram|2012|p=40}} <ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/trkacka-istorija-tomosa---tomos-d5/ |title=Trkačka istorija Tomosa: Tomos D5 |accessdate= |date=30. maj 2025 |format= |work=|language=HR }}</ref> | 1960 |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 I.'''{{sfn|Grom|2013|p=447,451}} | 1962 |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 II.'''{{sfn|Grom|2013|p=456, 457, 458, 461}} | 1964 |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 »Fisker«'''{{sfn|Grom|2013|p=462, 463, 466}} | 1965 |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D9'''{{sfn|Grom|2013|p=126, 468, 469, 476}} |1965 |- | 7. |[[Slika:Tomos D6S 50 GP.jpg|100px]] | Tomos '''D6 S'''{{sfn|Grom|2013|p=480, 481, 482, 484}} |1967 |- | 8. |[[Slika:Tomos D6 GP 1972.jpg|100px]] | Tomos '''D6'''{{sfn|Grom|2013|p=152, 248, 249, 295}} |1968 |- | 9. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''D6 N.C.R.'''{{sfn|Grom|2013|p=496, 497, 502, 503}} |1968 |- |10. |<gallery mode="nolines"> Slika:Tomos 15 D6.jpg|alt=Originalni primerek homologiranega Tomosa 15 D6 </gallery> |Tomos '''T6''' |Homologirana verzija Tomosovega dirkalnika D6 iz leta 1969. Narejenih je bilo le 6 primerkov. Ima agregat in osnovo Tomosa 15 SL sport. |- | 11. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP71'''{{sfn|Grom|2013|p=504, 505, 506, 512, 513}} |1971 |- | 12. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP72'''{{sfn|Grom|2013|p=516, 517, 518, 520, 523, 524, 525}} | 1972 |- | 13. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DMS (GP75)'''{{sfn|Grom|2013|p=526, 527, 530, 531, 536, 537}} | 1975 |- | 14. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP77'''{{sfn|Grom|2013|p=335, 338, 344, 354, 539}} | 1977 |- | 15. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP78)'''{{sfn|Grom|2013|p=348, 360, 538, 540, 541}} | 1978 |- | 16. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP79)'''{{sfn|Grom|2013|p=376, 396, 542, 543, 5448, 545}} | 1979 |- | 17. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP »Matulja«'''{{sfn|Grom|2013|p=546, 548, 550, 553, 555, 558}} | 1979 |- |} ===Neuresničeni projekti in prototipi=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T 175'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-175-prototip/ |title=Tomos T 175 prototip |accessdate=27. junij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | prototipni motocikel |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 1'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 2'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 4. |[[Slika:Tomos Triko Prototyp 1981-1982.JPG|100px]] | Tomos '''Triko''' |prototipni trikolesnik |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Skuter'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} | prototipni skuter |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T40''' |(izvenkrmni motor - zasnova do 60KM) |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A9''' | |- | 8. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''Cobra''' | |- |9. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A11''' | |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A19''' | |- | 11. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A20''' | |- | 12. | [[Slika:1957 Tomos SAP Mopi Classic-Gala 2025 DSC 1157.jpg|100px]] | Tomos '''Mopi''' | Prvi prototip avtomobilčka Mopi so sestavili v Tomosu leta 1957, do leta 1963 so ga izdelovali v ljubljanskem podjetju SAP. Koliko so jih izdelali, ne ve nihče, saj do serijske proizvodnje ni prišlo. Njegov 50‑kubični enovaljni dvotaktni motor z okoli 1,47 kW je bil opremljen z mehanskim dvostopenjskim menjalnikom, brez vzvratne prestave. Dosegel je najvišjo hitrost približno 30 km/h. Uporabljali so ga predvsem otroci za takratne pionirske prometne krožke. |- | 13. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' in '''5.0''' |(vodno hlajena izvenkrmna motorja nove generacije) |- |} ===Stoječi motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-04''' | dvotaktni stabilni motor |- | 2. | [[Slika:Tomos UMO-06 stabilni.jpg|100px]] | Tomos '''UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | dvotaktni stabilni motor |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-08''' | dvotaktni stabilni motor |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO 4T 22/Z39''' | (v sodelovanju z ACME motori) |- |} ===Krmni motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Lamo 05.jpg|100px]] | Tomos '''LAMO 05K''' | [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] za plovila, [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 49 ccm,<br> proizvodnja 1958-1964 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06K''' || [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 60 ccm,<br> proizvodnja 1964-1969 |- | 3. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06N''' | |- | 4. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3''' | |- | 5. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3.5''' | |- | 6. | | [[Slika:Tomos 4 outboard.jpg|100px]] | Tomos '''4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | različici s kratko in dolgo osjo{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=45}} |- | 7. | | [[Slika:Tomos 4 electronic.JPG|100px]] | Tomos '''4 Electronic''' | |- | 8. || [[Slika:Tomos 4.5.jpg|100px]] | Tomos '''4.5''' | |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' | |- | 10. || [[Slika:Tomos 10.jpg|100px]] | Tomos '''10''' | |- | 11. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''18''' | |- | 12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''20''' | |- |} ===Proizvodi s Tomosovimi stoječimi motorji=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos MK-2.jpg|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-02''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK2 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-03''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK3 |- | 3. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://migrantenej.wordpress.com/2012/03/13/moto_kultivator/ |title=Motokultivator Tomos UMO-06 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | prekopalnik z dvotaktnim motorjem UMO |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vrtna kosilnica UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=lownmover+Tomos+UMO+06&oq=lownmover+Tomos+UMO+06&aqs=edge..69i57j0i546l5j69i60.17559j0j1&sourceid=chrome&ie=UTF-8#fpstate=ive&vld=cid:7cb42a87,vid:Z7aVEGLJlA8 |title=Tomos UMO 06 |accessdate=15. junij 2023|date= |format= |work= }}</ref> | vrtna kosilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- | 5. | [[Slika:Tomos BSK Batuje.jpg|100px]] | Tomos '''Stižna kosilnica BSK 2,5 Batuje''' | strižna kosilnica z dvotaktnim motorjem |- | 6. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorni vrtalnik MV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.agrosal.si/tomos-batuje-bsk-25 |title=Kosilnica Tomos BSK 2,5 Batuje katalog |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work= }}</ref> | motorni vrtalnik z dvotaktnim motorjem |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka MP 300/25'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Motorna črpalka MP 300/25 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka SMP 2'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorna-crpalka-tomos-smp-2/ |title=Motorna črpalka Tomos SMP 2 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 9. || [[Slika:Tomos motorna žaga.jpg|100px]] | Tomos - Husqvarna '''Motorna žaga''' 650,770<ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/tomos-husqvarna-650/ |title=Tomos (Husqvarna) 650 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/725/ |title=Tomos (Husqvarna) 771 |accessdate=15. november 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | motorna žaga z dvotaktnim motorjem |- |10. || [[Slika:|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos Supra''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem |- |11. || [[Slika:Tomos UMO 04.jpg|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos UMO-04''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- |12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vlečnica SV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-ZFB2BUIF |title=Tomos vlečnica SV 3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=fp4sm4r-EaI |title=Smučarska vlečnica Tomos SV 3 Batuje |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |smučarska vlečnica z dvotaktnim motorjem |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brovinsky, Boris |year=2000 |title=Zgodba o mopedu: 45 let proizvodnje mopedov v Kopru|publisher=Tomos, Koper |isbn= |cobiss=109752832 |pages=}} * [https://www.calameo.com/read/001842046f089f4c652b0 Brovinsky Boris: Motorji iz Kopra, Tehniški muzej Slovenije] pridobljeno 26. februar 2023 * [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Tomosov arhiv vozil] pridobljeno 5. februar 2023 * [https://tomosklubsrbija.rs/modeli-tomosa/ Tomos klub Srbija: modeli] {{ikona sr}} pridobljeno 5. februar 2023 * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Koprski Tomos je motoriziral Jugoslavijo tudi na morju, odprtje razstave »Tomos, izvenkrmni motorji, ki so osvojili svet« |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=16 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= }} * {{navedi knjigo |author=Grom, Janez Peter |year=2013 |title=Tomos: skozi zgodovino z 204 km/h = attraverso la storia a 204 km/h |publisher= |isbn=978-961-269-993-2 |cobiss=266353408 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Beltram, Vlasta |year=2012 |title=Moped, ki te ne pusti na cedilu : Tomosovi dvokolesniki 1955-1989 = Il motorino che non ti pianta in asso : motocicli Tomos dal 1955 al 1989 = Moped which doesn't let you down : two wheelers Tomos 1955-1989|publisher=Pokrajinski muzej Koper, Moto društvo Rex - sekcija Tomos |isbn= |cobiss=13966129 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stropnik, Anton |year=1994 |title=Štirikrat obsojen na smrt: vzpon in padec Tomosa|publisher= |isbn= |cobiss=1260081 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Glavić, Edi |author2=Vidmar, Iztok|year=2024 |title=Tomos (1954-2019): naši mopedi|publisher=Adria Classic |isbn=978-961-95397-1-2 |cobiss=205982723 |pages=}} == Glej tudi== * [[Igor Rosa]] == Zunanje povezave == * [https://dvotaktol.com/20-let-tomosa-tovarna-motornih-vozil-tomos-koper-1974 20-let Tomosa tovarna motornih vozil Tomos Koper 1974] pridobljeno 19. junij 2024 * [https://bikez.com/models/tomos_models.php Tomosovi modeli na Bikez.com] pridobljeno 26. februar 2023 {{ikona en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=XWM2Y0ovyr0 Tomos, narejeno v Jugoslaviji] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/retro/tomos-je-bil-avantgarda-sinonim-za-kakovost-in-brezcasni-dizajn/509225 Tomos je bil avantgarda, sinonim za kakovost in brezčasni dizajn] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.delo.si/kultura/razno/tomos-samo-se-legenda/ Tomos - samo še legenda] pridobljeno 20. februar 2022 * [https://www.muzej-motociklov.com/sl Muzej motociklov Vransko] pridobljeno 5. januar 2023 {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Koper]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1954]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Tomos|*]] [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Proizvajalci motociklov v Sloveniji]] {{Proizvajalci motornih koles}} {{normativna kontrola}} 73jo50q1v4h7qphfqq18e1vtsj01nyq Diakon 0 111097 6686135 6623062 2026-06-06T15:48:46Z Shabicht 3554 6686135 wikitext text/x-wiki [[Slika:Dalmatic.jpg|thumb|right|Diakon rimskokatoliške cerkve]] {{krščanstvo}} '''Diakon''' je [[krščanstvo|krščanski]] [[duhovnik]] nižje stopnje, zlasti v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|Pravoslavnih Cerkvah]]. Naziv diakon dobi pri [[diakonsko posvečenje|diakonskem posvečenju]]. Beseda diakon izvira iz grške besede {{jezik-el2|διάκονος}} ([diakonos] = strežnik). Prvi znani diakoni so bili sedmeri jeruzalemski diakoni s [[Sveti Štefan|Štefanom]] na čelu (glej [[Apostolska dela|Apd]] 6,1-6). Diakon je lahko stalna služba, za marsikoga pa je to le prehodna stopnja na poti do [[mašniško posvečenje|mašniškega posvečenja]]. Diakonsko posvečenje lahko (v katolištvu in v pravoslavju) prejme tudi moški, ki je že poročen. V katolištvu to pomeni, da mora ostati stalni diakon, saj je za [[mašnik|duhovnike-mašnike]] obvezen [[celibat]]. == Diakonise == V zgodnjem krščanstvu niso bile nič nenavadnega '''diakonise''' oziroma '''diakonese''' (ženske diakoni), ki so skrbele zlasti za revne, vdove in sirote, pogosto pa so skrbele tudi za pripravo žensk – [[katehumen]]k na prejem [[krst]]a. V Svetem pismu je diakonisa omenjena enkrat: <blockquote> Priporočam vam našo sestro [[Sveta Fojba|Fojbo]], ki je diakonísa v Cerkvi v Kenhrejah, da jo sprejmete v Gospodu, kakor se spodobi svetim, in ji pomagate v vsem, kar bi potrebovala od vas, kajti tudi ona je bila v pomoč mnogim in tudi meni ({{Bibl|Rim 16,1-2}}). </blockquote> Pozneje so diakonise ohranile naziv, vendar niso bile deležne [[diakonsko posvečenje|diakonskega posvečenja]]. V Rimskokatoliški cerkvi so diakonise obstajale do 11. stoletja. Danes so najbolj aktivne v protestantizmu. == Glej tudi == * [[duhovnik]] * [[duhovniško posvečenje]] == Zunanje povezave == * [http://www2.arnes.si/~gljskg7/diakon_sl.htm Stalni diakonat] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Diakoni| ]] {{normativna kontrola}} ap55scniur4prahuzoj9v864bkkqe3k Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1 2 111509 6686345 6670502 2026-06-07T07:53:22Z Pinky sl 2932 6686345 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Infraphylum of vertebrates}} {{Hatnote|For the superorder of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. For jaw worms, see [[Gnathostomulid]]. Not to be confused with [[Gnathostoma]], a genus of parasitic nematodes.}} {{Use dmy dates|date=March 2022}} {{Automatic taxobox | name = Jawed vertebrates | fossil_range = <br />[[Early Silurian]]–[[Holocene]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=<ref name="Brazeau-Friedman-2015">{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}</ref>}} <small>(Possible [[Late Ordovician]] record, 444 Ma)<ref name="Brazeau-Friedman-2015"/></small> | image = {{Multiple image | perrow = 2/2 | total_width = 280 | image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg | image2 = Wikilemon Nbrevirostris1 TerryGoss.jpg | image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image4 = Nile crocodile head.jpg | border = infobox }} | image_caption = Examples of jawed vertebrates (clockwise from top left): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[lemon shark]] ([[Chondrichthyes]]), [[red-bellied piranha]] ([[Actinopterygii]]), and [[Nile crocodile]] ([[Tetrapoda]]). | taxon = Gnathostomata | authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874 | display_parents = 2 | subdivision_ranks = Subgroups | subdivision = * {{extinct}}"[[Placodermi]]" * '''Eugnathostomata''' ** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes *** {{extinct}}"[[Acanthodii]]" *** [[Chondrichthyes]] <small>(cartilaginous fishes)</small> ** [[Osteichthyes]] <small>(bony fish, including [[tetrapod]]s)</small> }} '''Gnathostomata''' ({{IPAc-en|ˌ|n|æ|θ|oʊ-|'|s|t|ɒ|m|ə|t|ə}}; from [[Ancient Greek]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'jaw' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'mouth') are [[jaw]]ed [[vertebrate]]s. Gnathostome diversity comprises roughly 60,000 species, which accounts for 99% of all [[extant taxon|extant]] vertebrates, including all living [[bony fish]]es (both [[ray-finned fish|ray-finned]] and [[lobe-finned fish|lobe-finned]], including the [[terrestrial animal|terrestrial]] [[tetrapod|tetrapods]]) and [[cartilaginous fish]]es, as well as [[extinct]] [[prehistoric fish]] such as [[placoderm]]s and [[acanthodian]]s. Most gnathostomes have retained [[ancestral trait]]s like true [[teeth]], a [[stomach]],<ref>{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}</ref> and paired [[appendage]]s ([[pectoral fin|pectoral]] and [[pelvic fin]]s, [[limb (anatomy)|limb]]s, [[wing]]s, etc.).<ref name="ZacconeDabrowski2015" /> Other traits are [[elastin]],<ref>{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}</ref> horizontal [[semicircular canal]] of the [[inner ear]], [[myelin]]ated [[neuron]]s, and an [[adaptive immune system]] which has discrete [[lymphatic system|lymphoid organ]]s ([[spleen]] and [[thymus]])<ref>{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish & Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}</ref> and uses [[V(D)J recombination]] to create [[antigen]] recognition sites, rather than using genetic recombination in the [[variable lymphocyte receptor]] gene.<ref>{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}</ref> It is now assumed that Gnathostomata evolved from ancestors that already possessed two pairs of [[paired fins]].<ref name=":0">{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}</ref> Until recently these ancestors, known as [[antiarch]]s, were thought to have lacked pectoral or pelvic fins.<ref name=":0" /> In addition to this, some [[placoderm]]s were shown to have a third pair of paired appendages, that had been modified to [[clasper]]s in males and pelvic basal plates in females — a pattern not seen in any other vertebrate group.<ref>{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}</ref> The [[jawless fish|jawless]] [[Osteostraci]] are generally considered the closest [[sister taxon]] of Gnathostomata.<ref name="ZacconeDabrowski2015">{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}</ref><ref name="KeatingSansom2012">{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}</ref><ref name="SansomRandle2014">{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}</ref> Jaw development in vertebrates is likely a product of bending the first pair of [[gill arch]]es. This development would help suck water into the mouth by the movement of the jaw, so that it would then pass over the gills via [[buccal pumping]] for [[gas exchange]]. The repetitive use of the newly formed jaw bones would eventually lead to the ability to bite in some gnathostomes.<ref name=":2">{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title="Comparative Oral+ENT Biology" (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}</ref> Newer research suggests that a branch of [[placoderm]]s was most likely the ancestor of present-day gnathostomes. A 419-million-year-old fossil of a placoderm named ''[[Entelognathus]]'' had a bony oral skeleton and anatomical details associated with cartilaginous and bony fish, demonstrating that the absence of a bony skeleton in cartilaginous fish is a derived trait.<ref name="nature.com" /> The fossil findings of primitive bony fishes such as ''[[Guiyu oneiros]]'' and ''[[Psarolepis]]'', which lived contemporaneously with ''Entelognathus'' and had pelvic girdles more in common with placoderms than with other bony fish, show that it was a relative rather than a direct ancestor of the extant gnathostomes.<ref>{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}</ref> It also indicates that spiny sharks and Chondrichthyes represent a single sister group to the bony fishes.<ref name="nature.com">{{cite journal|title = A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume = 502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}</ref> Fossil findings of juvenile placoderms, which had true teeth that grew on the surface of the jawbone and had no roots, making them impossible to replace or regrow as they broke or wore down as they grew older, proves the common ancestor of all gnathostomes had teeth and place the origin of teeth along with, or soon after, the evolution of jaws.<ref>{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}</ref> Late [[Ordovician]]-aged microfossils of what have been identified as scales of either [[acanthodian]]s<ref>{{Cite journal|last1=Hanke|first1=Gavin|last2=Wilson|first2=Mark|date=January 2004|title=New teleostome fishes and acanthodian systematics|url=https://www.researchgate.net/publication/258494594|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|pages=187–214|via=Research Gate}}</ref> or "spiny sharks",<ref>{{cite journal |last1=Sansom |first1=Ivan J. |first2=Moya M. |last2=Smith |first3=M. Paul |last3=Smith |title=Scales of thelodont and shark-like fishes from the Ordovician of Colorado |journal=Nature |date=15 February 1996 |volume=379 |issue=6566 |pages=628–630 |doi=10.1038/379628a0|bibcode=1996Natur.379..628S |s2cid=4257631 }}</ref> may mark Gnathostomata's first appearance in the fossil record. Undeniably unambiguous gnathostome fossils, mostly of primitive acanthodians, begin appearing by the [[Llandovery epoch|early Silurian]], and become abundant by the start of the [[Devonian]]. ==Classification== Gnathostomata is traditionally an [[phylum (biology)|infraphylum]], broken into three top-level groupings: [[Chondrichthyes]], or the cartilaginous fish; [[Placodermi]], an extinct grade of armored fish; and [[Teleostomi]], which includes the familiar classes of [[bony fish]], [[bird]]s, [[mammal]]s, [[reptile]]s, and [[amphibian]]s. Some classification systems have used the term [[Amphirhina]]. It is a sister group of the [[Agnatha]] (jawless fish). {{clade| style=font-size:100%;line-height:100% |label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata''' |1={{clade |1={{clade |state1=double |1 =†[[Placodermi]] ([[paraphyletic]])&nbsp;&nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]] |label2='''Eugnathostomata''' |2={{clade |1=[[Chondrichthyes]] and {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[paraphyletic]]) <span style="{{MirrorH}}">[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]</span> |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]] |2={{clade |1 =[[Actinopterygii]]&nbsp;&nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]] |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]] |2={{clade |1={{clade |1 =[[Amphibia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]] |label2=[[Amniota]] |2={{clade |label1=[[Sauropsida]] |1={{clade |1 =[[Sauria]]&nbsp;&nbsp;<span style="{{MirrorH}}">[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]</span> }} |label2=[[Synapsida]] |2={{clade |1 =[[Mammalia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} {{clear}} {| class="wikitable" |- ! colspan=5| Subgroups of jawed vertebrates |- ! colspan=2 | Subgroup ! Common name ! Example ! Comments |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Placodermi]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Armoured fish | [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}} | valign=top | <sup>†</sup>[[Placodermi]] ''(plate-skinned)'' is an [[Extinction (biology)|extinct]] [[Class (biology)|class]] of armoured [[prehistoric fish]], known from [[fossil]]s, which lived from the late [[Silurian]] to the end of the [[Devonian]] Period. Their [[head]] and [[thorax]] were covered by articulated armoured plates and the rest of the body was [[scale (zoology)|scaled]] or naked, depending on the species. Placoderms were among the first [[jaw]]ed [[fish]]; their jaws likely evolved from the first of their [[gill]] arches. A 380-million-year-old fossil of one species represents the oldest known example of live birth.<ref name="BBC">{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title = Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}</ref> The first identifiable placoderms evolved in the late Silurian; they began a dramatic decline during the [[Late Devonian extinction]]s, and the class was entirely extinct by the end of the Devonian. |- ! colspan=2 | [[Chondrichthyes]] | align=center | Cartilaginous fishes | [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Great white shark]]}} | [[Chondrichthyes]] ''(cartilage-fish)'' or cartilaginous fishes are jawed fish with paired fins, paired [[Nostril|nare]]s, scales, a heart with its chambers in series, and skeletons made of [[cartilage]] rather than [[bone]]. The class is divided into two subclasses: [[Elasmobranchii]] ([[shark]]s, [[Batoidea|ray]]s and [[Skate (fish)|skate]]s) and [[Holocephali]] ([[chimaera]]s, sometimes called ghost sharks, which are sometimes separated into their own class). Within the infraphylum Gnathostomata, cartilaginous fishes are distinct from all other jawed vertebrates, the extant members of which all fall into [[Teleostomi]]. |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Acanthodii]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Spiny sharks | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]</span>{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}} | <sup>†</sup>[[Acanthodii]], or spiny sharks are a class of extinct fishes, sharing features with both [[bony fish|bony]] and [[cartilaginous fish]]es, now understood to be a paraphyletic assemblage leading to modern [[Chondrichthyes]].<ref name="nature.com"/> In form they resembled sharks, but their [[Epidermis (skin)|epidermis]] was covered with tiny rhomboid platelets like the scales of [[holosteans]] ([[gar]]s, [[bowfin]]s). They may have been an independent phylogenetic branch of fishes, which had evolved from little-specialized forms close to recent [[Chondrichthyes]]. Acanthodians did, in fact, have a cartilaginous [[skeleton]], but their fins had a wide, bony base and were reinforced on their anterior margin with a [[dentin]]e spine. They are distinguished in two respects: they were the earliest known jawed [[vertebrate]]s, and they had stout [[Spine (zoology)|spines]] supporting their [[fin]]s, fixed in place and non-movable (like a [[shark]]'s [[dorsal fin]]). The acanthodians' jaws are presumed to have evolved from the first [[gill arch]] of some ancestral jawless fishes that had a gill skeleton made of pieces of jointed cartilage. The common name "spiny sharks" is really a misnomer for these early jawed fishes. The name was coined because they were superficially shark-shaped, with a streamlined body, paired fins, and a strongly upturned tail; stout bony spines supported all the fins except the tail – hence, "spiny sharks". The earliest recorded acanthodian, ''[[Fanjingshania renovata]]'',<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> comes from the lower [[Silurian]] ([[Aeronian]]) of [[China]] and it is also the oldest jawed [[vertebrate]] with known anatomical features.<ref name=":1" /> Coeval to ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' is the tooth-based acanthodian species ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]]''<ref>{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> that represents the oldest unequivocal toothed vertebrate. |- ! colspan=2 | [[Osteichthyes]] | align=center | Bony fishes | [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Blue runner]]}} | [[Osteichthyes]] ''(bone-fish)'' or bony fishes are a [[Taxonomy (biology)|taxonomic]] group of fish that have bone, as opposed to [[Chondrichthyes|cartilaginous]] skeletons. The vast majority of fish are osteichthyans, which is an extremely diverse and abundant group consisting of 45 orders, with over 435 families and 28,000 species.<ref>[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.</ref> It is the largest class of vertebrates in existence today. Osteichthyes is divided into the ray-finned fish ([[Actinopterygii]]) and lobe-finned fish ([[Sarcopterygii]]). The oldest known fossils of bony fish are about 420 million years ago, which are also [[transitional fossil]]s, showing a tooth pattern that is in between the tooth rows of sharks and bony fishes.<ref>[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]</ref> |- ! colspan=2 | [[Tetrapoda]] | align=center | Tetrapods | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]</span>{{center|[[Fire salamander]]}} | [[Tetrapoda]] ''(four-feet)'' or tetrapods are the group of all four-limbed [[vertebrate]]s, including living and extinct [[amphibian]]s, [[reptile]]s, [[bird]]s, and [[mammal]]s. Amphibians today generally remain semi-aquatic, living the first stage of their lives as fish-like [[tadpole]]s. Several groups of tetrapods, such as the reptillian [[snakes]] and mammalian [[cetaceans]], have lost some or all of their limbs, and many tetrapods have returned to partially aquatic or (in the case of cetaceans and [[sirenia]]ns) fully aquatic lives. The tetrapods evolved from the [[Sarcopterygii|lobe-finned fishes]] about 395 million years ago in the [[Devonian]].<ref>{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}</ref> The specific aquatic ancestors of the tetrapods, and the process by which land colonization occurred, remain unclear, and are areas of active research and debate among [[palaeontologists]] at present. |} == Evolution == {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 360 | header = Vertebrate classes | header_align = | header_background = | footer = | footer_align = | footer_background = | background color = | image1 = Fish evolution.png | alt1 = | caption1 = Spindle diagram for the evolution of fish and other vertebrate classes.<ref>{{cite book |last=Benton |first=M. J. |date=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://books.google.com/books?id=VThUUUtM8A4C&q=Benton+2005+%22%27Vertebrate+Palaeontology%22 |publisher=John Wiley |edition=3rd |isbn=978-1-4051-4449-0 |page=14}}</ref> The earliest classes that developed jaws were the now extinct [[placoderm]]s and the [[spiny shark]]s. }} {{See also|Fish jaw|Evolution of fish}} The appearance of the early vertebrate jaw has been described as "a crucial innovation"<ref>{{cite journal | last1 = Kimmel | first1 = C. B. | last2 = Miller | first2 = C. T. | last3 = Keynes | first3 = R. J. | date = 2001 | title = Neural crest patterning and the evolution of the jaw | journal = Journal of Anatomy | volume = 199 | issue = 1&2 | pages = 105–119 | doi = 10.1017/S0021878201008068 | pmid = 11523812 | pmc = 1594948 }}</ref> and "perhaps the most profound and radical evolutionary step in the vertebrate history".<ref name=Gai2012>{{cite journal | last1 = Gai | first1 = Z. | last2 = Zhu | first2 = M. | date = 2012 | title = The origin of the vertebrate jaw: Intersection between developmental biology-based model and fossil evidence | journal = Chinese Science Bulletin | volume = 57 | issue = 30| pages = 3819–3828 | doi = 10.1007/s11434-012-5372-z | bibcode = 2012ChSBu..57.3819G | doi-access = free }}</ref><ref name=Maisey2000>{{cite book | last = Maisey | first = J. G. | date = 2000 | url = {{google books|id=gAiAPwAACAAJ|plainurl=yes}} | title = Discovering Fossil Fishes | publisher = Westview Press | pages = 1–223 | isbn = 978-0-8133-3807-1 }}</ref> [[Agnatha|Fish without jaws]] had more difficulty surviving than fish with jaws, and most jawless fish became extinct during the Triassic period. However studies of the [[Cyclostomata|cyclostomes]], the jawless [[hagfish]]es and [[lamprey]]s that did survive, have yielded little insight into the deep remodelling of the vertebrate skull that must have taken place as early jaws evolved.<ref>{{cite book | last = Janvier | first = P. | date = 2007 | chapter-url = {{google books|id=WKDuAAAAMAAJ|page=57|plainurl=yes}} | chapter = Homologies and Evolutionary Transitions in Early Vertebrate History | editor1-first = J. S. | editor1-last = Anderson | editor2-last = Sues | editor2-first = H.-D. | title = Major Transitions in Vertebrate Evolution | publisher = Indiana University Press | pages = 57–121 | isbn = 978-0-253-34926-2 }}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Khonsari | first1 = R. H. | last2 = Li | first2 = B. | last3 = Vernier | first3 = P. | last4 = Northcutt | first4 = R. G. | last5 = Janvier | first5 = P. | s2cid = 56425436 | date = 2009 | title = Agnathan brain anatomy and craniate phylogeny | journal = Acta Zoologica | volume = 90 | issue = s1 | pages = 52–68 | doi = 10.1111/j.1463-6395.2008.00388.x }}</ref> The ancestor of all jawed vertebrates had gone through two rounds of whole genome duplication. The first happened before the gnathostome and cyclostome split, and appears to have been an autopolyploidy event (happened within the same species). The second occurred after the split, and was an allopolyploidy event (the result of hybridization between two lineages).<ref>{{cite journal |last1=Yu |first1=Daqi |last2=Ren |first2=Yandong |last3=Uesaka |first3=Masahiro |last4=Beavan |first4=Alan J. S. |last5=Muffato |first5=Matthieu |last6=Shen |first6=Jieyu |last7=Li |first7=Yongxin |last8=Sato |first8=Iori |last9=Wan |first9=Wenting |last10=Clark |first10=James W. |last11=Keating |first11=Joseph N. |last12=Carlisle |first12=Emily M. |last13=Dearden |first13=Richard P. |last14=Giles |first14=Sam |last15=Randle |first15=Emma |last16=Sansom |first16=Robert S. |last17=Feuda |first17=Roberto |last18=Fleming |first18=James F. |last19=Sugahara |first19=Fumiaki |last20=Cummins |first20=Carla |last21=Patricio |first21=Mateus |last22=Akanni |first22=Wasiu |last23=d'Aniello |first23=Salvatore |last24=Bertolucci |first24=Cristiano |last25=Irie |first25=Naoki |last26=Alev |first26=Cantas |last27=Sheng |first27=Guojun |last28=De Mendoza |first28=Alex |last29=Maeso |first29=Ignacio |last30=Irimia |first30=Manuel |display-authors=1 |title=Hagfish genome elucidates vertebrate whole-genome duplication events and their evolutionary consequences |journal=Nature Ecology & Evolution |date=2024 |volume=8 |issue=3 |pages=519–535 |doi=10.1038/s41559-023-02299-z |bibcode=2024NatEE...8..519Y |biorxiv=10.1101/2023.04.08.536076|hdl=10230/59091 |hdl-access=free }}</ref> The customary view is that jaws are [[homology (biology)|homologous]] to the [[gill arch]]es.<ref>For example: (1) both sets of bones are made from [[neural crest]] cells (rather than [[mesoderm]]al tissue like most other bones); (2) both structures form the upper and lower bars that bend forward and are hinged in the middle; and (3) the musculature of the jaw seem homologous to the gill arches of jawless fishes. (Gilbert 2000)</ref> In jawless fishes a series of [[gill]]s opened behind the mouth, and these gills became supported by [[cartilage|cartilaginous]] elements. The first set of these elements surrounded the mouth to form the jaw. The upper portion of the second embryonic arch supporting the gill became the hyomandibular bone of jawed fish, which supports the skull and therefore links the jaw to the cranium.<ref name="Gilbert">{{cite book | last = Gilbert | date = 2000 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10049/ | title = Evolutionary Embryology | publisher = Sinauer Associates }}</ref> The [[hyomandibula]] is a set of bones found in the [[hyoid]] region in most fishes. It usually plays a role in suspending the jaws or the [[Operculum (fish)|operculum]] in the case of [[Teleostei|teleosts]].<ref>{{cite journal | last1 = Clack | first1 = J. A. | date = 1994 | title = Earliest known tetrapod braincase and the evolution of the stapes and fenestra ovalis | journal = Nature | volume = 369 | issue = 6479| pages = 392–394 | doi=10.1038/369392a0| bibcode = 1994Natur.369..392C | s2cid = 33913758 }}</ref> While potentially older [[Ordovician]] records are known, the oldest unambigious evidence of jawed vertebrates are ''[[Qianodus]]'' and ''[[Fanjingshania]]'' from the early Silurian ([[Aeronian]]) of [[Guizhou]], China around 439 million years ago, which are placed as [[Acanthodii|acanthodian]]-grade [[Stem-group|stem]]-chondrichthyans.<ref name=":12">{{cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103|url-access=subscription }}</ref><ref name=":02">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=2022-09-28 |title=The oldest gnathostome teeth |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |bibcode=2022Natur.609..964A |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |issn=0028-0836 |pmid=36171375 |s2cid=252569771 |url=https://research.birmingham.ac.uk/en/publications/1478b876-dc9b-431a-88ea-1f0f30614aea }}</ref> ==References== {{Reflist|33em}} ==External links== * [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata] * [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage] {{Chordata}} {{Evolution of fish}} {{Gnathostomata|state=collapsed}} {{Taxonbar|from=Q26214}} {{Authority control}} [[Category:Gnathostomata| ]] [[Category:Vertebrate taxonomy]] [[Category:Darriwilian first appearances]] [[Category:Extant Ordovician first appearances]] [[Category:Infraphyla]] fkths4ihaxph3893v6zicrqk5hnkzmz 6686353 6686345 2026-06-07T08:40:12Z Pinky sl 2932 6686353 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Infraphylum of vertebrates}} {{Hatnote|For the superorder of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. For jaw worms, see [[Gnathostomulid]]. Not to be confused with [[Gnathostoma]], a genus of parasitic nematodes.}} {{Use dmy dates|date=March 2022}} {{Automatic taxobox | name = Jawed vertebrates | fossil_range = <br />[[Early Silurian]]–[[Holocene]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=<ref name="Brazeau-Friedman-2015">{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}</ref>}} <small>(Possible [[Late Ordovician]] record, 444 Ma)<ref name="Brazeau-Friedman-2015"/></small> | image = {{Multiple image | perrow = 2/2 | total_width = 280 | image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg | image2 = Wikilemon Nbrevirostris1 TerryGoss.jpg | image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image4 = Nile crocodile head.jpg | border = infobox }} | image_caption = Examples of jawed vertebrates (clockwise from top left): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[lemon shark]] ([[Chondrichthyes]]), [[red-bellied piranha]] ([[Actinopterygii]]), and [[Nile crocodile]] ([[Tetrapoda]]). | taxon = Gnathostomata | authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874 | display_parents = 2 | subdivision_ranks = Subgroups | subdivision = * {{extinct}}"[[Placodermi]]" * '''Eugnathostomata''' ** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes *** {{extinct}}"[[Acanthodii]]" *** [[Chondrichthyes]] <small>(cartilaginous fishes)</small> ** [[Osteichthyes]] <small>(bony fish, including [[tetrapod]]s)</small> }} '''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]] s[[Čeljust|čeljustjo]]. Raznolikost čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev, vključno z vsemi danes živečimi [[Kostnice|ribami]] [[Kostnice|kostnicami]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutaricami]] kot [[mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaricami]], in [[kopenska žival|kopenskimi]] [[tetrapodi]]) ter [[Hrustančnice|ribami hrustančnicami]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]], kot so [[Placodermi|plakodermi]] in [[Acanthodii|bodičasti morski psi]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]<ref>{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}</ref> in parne priveske (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).<ref name="ZacconeDabrowski2015" /> Druge lastnosti so [[elastin]],<ref>{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}</ref> horizontalni [[polkrožni kanal]] [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]] in [[Imunski sistem|prilagodljiv imunski sistem]], ki ima ločene [[Limfatični sistem|limfatične organe]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])<ref>{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish & Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}</ref> in uporablja [[V(D)J rekombinacija|V(D)J rekombinacijo]] za ustvarjanje mest za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]].<ref>{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}</ref> Zdaj se domneva, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].<ref name=":0">{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}</ref> Do nedavnega so mislili, da ti predniki, znani kot [[Antiarch|antiarchi]], niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.<ref name=":0" /> Poleg tega so pokazali, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.<ref>{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}</ref> [[Osteostraci|Osteostraki]] [[Brezčeljustnice|brez čeljusti]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrska skupina|sestrski takson]] Gnathostomata.<ref name="ZacconeDabrowski2015">{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}</ref><ref name="KeatingSansom2012">{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}</ref><ref name="SansomRandle2014">{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}</ref> Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj bi pomagal vsesavati vodo v usta z gibanjem čeljusti. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti bi sčasoma pri nekaterih čeljustnikih privedla do sposobnosti ugriza.<ref name=":2">{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title="Comparative Oral+ENT Biology" (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}</ref> Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednica današnjih čeljustnikov. 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'' je imel kostni ustni skelet in anatomske podrobnosti, povezane s hrustančnimi in kostnimi ribami, kar dokazuje, da je odsotnost kostnega skeleta pri hrustančnih ribah izpeljana lastnost.<ref name="nature.com" /> Fosilne najdbe primitivnih kostnih rib, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele sočasno z ''Entelognathusom'' in so imele medenični obroč bolj skupen s plakodermi kot z drugimi kostnimi ribami, kažejo, da je bil sorodnik in ne neposredni prednik obstoječih čeljustnikov.<ref>{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}</ref> To tudi kaže, da bodičasti morski psi in hrustančnice predstavljajo eno samo sestrsko skupino kostnih rib.<ref name="nature.com">{{cite journal|title = A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume = 502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}</ref> Fosilne najdbe mladih plakodermov, ki so imeli prave zobe, ki so rasli na površini čeljustne kosti in niso imeli korenin, zaradi česar jih ni bilo mogoče nadomestiti ali ponovno zrasti, ko so se s staranjem zlomili ali obrabili, dokazujejo, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe in izvor zob postavljajo skupaj z razvojem čeljusti ali kmalu po njem.<ref>{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}</ref> ==Klasifikacija== Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri najvišje skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], ki vključujejo znane razrede [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Je sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti). {{clade| style=font-size:100%;line-height:100% |label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata''' |1={{clade |1={{clade |state1=double |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&nbsp;&nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]] |label2='''Eugnathostomata''' |2={{clade |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) <span style="{{MirrorH}}">[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]</span> |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]] |2={{clade |1 =[[Actinopterygii]]&nbsp;&nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]] |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]] |2={{clade |1={{clade |1 =[[Amphibia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]] |label2=[[Amniota]] |2={{clade |label1=[[Sauropsida]] |1={{clade |1 =[[Sauria]]&nbsp;&nbsp;<span style="{{MirrorH}}">[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]</span> }} |label2=[[Synapsida]] |2={{clade |1 =[[Mammalia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} {{clear}} {| class="wikitable" |- ! colspan=5| Subgroups of jawed vertebrates |- ! colspan=2 | Subgroup ! Common name ! Example ! Comments |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Placodermi]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Armoured fish | [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}} | valign=top | <sup>†</sup>[[Placodermi]] ''(plate-skinned)'' is an [[Izumrtje|extinct]] [[Razred (biologija)|class]] of armoured [[prehistoric fish]], known from [[Fosil|fossils]], which lived from the late [[Silur|Silurian]] to the end of the [[Devon (geološka doba)|Devonian]] Period. Their [[Glava|head]] and [[Oprsje|thorax]] were covered by articulated armoured plates and the rest of the body was [[Luska|scaled]] or naked, depending on the species. Placoderms were among the first [[Čeljust|jawed]] [[Ribe|fish]]; their jaws likely evolved from the first of their [[Škrge|gill]] arches. A 380-million-year-old fossil of one species represents the oldest known example of live birth.<ref name="BBC">{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title = Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}</ref> The first identifiable placoderms evolved in the late Silurian; they began a dramatic decline during the [[Late Devonian extinction|Late Devonian extinctions]], and the class was entirely extinct by the end of the Devonian. |- ! colspan=2 | [[Chondrichthyes]] | align=center | Cartilaginous fishes | [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Great white shark]]}} | [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(cartilage-fish)'' or cartilaginous fishes are jawed fish with paired fins, paired [[nosnica|nares]], scales, a heart with its chambers in series, and skeletons made of [[Hrustančevina|cartilage]] rather than [[Kost|bone]]. The class is divided into two subclasses: [[Elasmobranchii]] ([[Morski psi|sharks]], [[Skati|rays]] and [[pravi skati|skates]]) and [[Holocephali]] ([[morske podgane|chimaeras]], sometimes called ghost sharks, which are sometimes separated into their own class). Within the infraphylum Gnathostomata, cartilaginous fishes are distinct from all other jawed vertebrates, the extant members of which all fall into [[Teleostomi]]. |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Acanthodii]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Spiny sharks | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]</span>{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}} | <sup>†</sup>[[Acanthodii]], or spiny sharks are a class of extinct fishes, sharing features with both [[Kostnice|bony]] and [[Hrustančnice|cartilaginous fishes]], now understood to be a paraphyletic assemblage leading to modern [[Hrustančnice|Chondrichthyes]].<ref name="nature.com"/> In form they resembled sharks, but their [[Pokožnica|epidermis]] was covered with tiny rhomboid platelets like the scales of [[Holostei|holosteans]] ([[kljunati ščukci|gars]], [[Bowfin|bowfins]]). They may have been an independent phylogenetic branch of fishes, which had evolved from little-specialized forms close to recent [[Hrustančnice|Chondrichthyes]]. Acanthodians did, in fact, have a cartilaginous [[Okostje|skeleton]], but their fins had a wide, bony base and were reinforced on their anterior margin with a [[Zobovina|dentine]] spine. They are distinguished in two respects: they were the earliest known jawed [[Vretenčarji|vertebrates]], and they had stout [[Spine (zoology)|spines]] supporting their [[krilce|fins]], fixed in place and non-movable (like a [[Morski psi|shark]]'s [[hrbtna plavut|dorsal fin]]). The acanthodians' jaws are presumed to have evolved from the first [[škržni lok|gill arch]] of some ancestral jawless fishes that had a gill skeleton made of pieces of jointed cartilage. The common name "spiny sharks" is really a misnomer for these early jawed fishes. The name was coined because they were superficially shark-shaped, with a streamlined body, paired fins, and a strongly upturned tail; stout bony spines supported all the fins except the tail – hence, "spiny sharks". The earliest recorded acanthodian, ''[[Fanjingshania renovata]]'',<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> comes from the lower [[Silur|Silurian]] ([[Aeronian]]) of [[Ljudska republika Kitajska|China]] and it is also the oldest jawed [[Vretenčarji|vertebrate]] with known anatomical features.<ref name=":1" /> ''Coeval to [[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]] is the tooth-based acanthodian species [[Qianodus|Qianodus duplicis]]''<ref>{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> that represents the oldest unequivocal toothed vertebrate |- ! colspan=2 | [[Osteichthyes]] | align=center | Bony fishes | [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Blue runner]]}} | [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(bone-fish)'' or bony fishes are a [[taksonomija|taxonomic]] group of fish that have bone, as opposed to [[Hrustančnice|cartilaginous]] skeletons. The vast majority of fish are osteichthyans, which is an extremely diverse and abundant group consisting of 45 orders, with over 435 families and 28,000 species.<ref>[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.</ref> It is the largest class of vertebrates in existence today. Osteichthyes is divided into the ray-finned fish ([[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]]) and lobe-finned fish ([[mesnatoplavutarice|Sarcopterygii]]). The oldest known fossils of bony fish are about 420 million years ago, which are also [[Transitional fossil|transitional fossils]], showing a tooth pattern that is in between the tooth rows of sharks and bony fishes.<ref>[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]</ref> |- ! colspan=2 | [[Tetrapoda]] | align=center | Tetrapods | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]</span>{{center|[[Fire salamander]]}} | [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(four-feet)'' or tetrapods are the group of all four-limbed [[Vretenčarji|vertebrates]], including living and extinct [[Dvoživke|amphibians]], [[Plazilci|reptiles]], [[Ptiči|birds]], and [[Sesalci|mammals]]. Amphibians today generally remain semi-aquatic, living the first stage of their lives as fish-like [[Paglavec|tadpoles]]. Several groups of tetrapods, such as the reptillian [[Kače|snakes]] and mammalian [[Kiti|cetaceans]], have lost some or all of their limbs, and many tetrapods have returned to partially aquatic or (in the case of cetaceans and [[Morske krave|sirenians]]) fully aquatic lives. The tetrapods evolved from the [[mesnatoplavutarice|lobe-finned fishes]] about 395 million years ago in the [[Devon (geološka doba)|Devonian]].<ref>{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}</ref> The specific aquatic ancestors of the tetrapods, and the process by which land colonization occurred, remain unclear, and are areas of active research and debate among [[Paleontologija|palaeontologists]] at present. |} == Evolucija == {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 360 | header = Vertebrate classes | header_align = | header_background = | footer = | footer_align = | footer_background = | background color = | image1 = Fish evolution.png | alt1 = | caption1 = Spindle diagram for the evolution of fish and other vertebrate classes.<ref>{{cite book |last=Benton |first=M. J. |date=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://books.google.com/books?id=VThUUUtM8A4C&q=Benton+2005+%22%27Vertebrate+Palaeontology%22 |publisher=John Wiley |edition=3rd |isbn=978-1-4051-4449-0 |page=14}}</ref> The earliest classes that developed jaws were the now extinct [[placoderm]]s and the [[spiny shark]]s. }} {{See also|Fish jaw|Evolution of fish}} Pojav čeljusti pri zgodnjih vretenčarjih je bil opisan kot »ključna inovacija«<ref>{{cite journal | last1 = Kimmel | first1 = C. B. | last2 = Miller | first2 = C. T. | last3 = Keynes | first3 = R. J. | date = 2001 | title = Neural crest patterning and the evolution of the jaw | journal = Journal of Anatomy | volume = 199 | issue = 1&2 | pages = 105–119 | doi = 10.1017/S0021878201008068 | pmid = 11523812 | pmc = 1594948 }}</ref> in »morda najgloblji in radikalni evolucijski korak v zgodovini vretenčarjev«.<ref name=Gai2012>{{cite journal | last1 = Gai | first1 = Z. | last2 = Zhu | first2 = M. | date = 2012 | title = The origin of the vertebrate jaw: Intersection between developmental biology-based model and fossil evidence | journal = Chinese Science Bulletin | volume = 57 | issue = 30| pages = 3819–3828 | doi = 10.1007/s11434-012-5372-z | bibcode = 2012ChSBu..57.3819G | doi-access = free }}</ref><ref name=Maisey2000>{{cite book | last = Maisey | first = J. G. | date = 2000 | url = {{google books|id=gAiAPwAACAAJ|plainurl=yes}} | title = Discovering Fossil Fishes | publisher = Westview Press | pages = 1–223 | isbn = 978-0-8133-3807-1 }}</ref> [[Brezčeljustnice|Ribe brez čeljusti]] so imele več težav s preživetjem kot ribe s čeljustmi, večina rib brez čeljusti pa je izumrla v triasu. Vendar pa študije [[Cyclostomata|ciklostomov]], brezčeljustnih [[Hagfish|slezenj]] in [[piškurji|piškurjev]], ki so preživele, niso dale veliko vpogleda v globoko preoblikovanje lobanje vretenčarjev, ki se je moralo zgoditi, ko so se razvile zgodnje čeljusti..<ref>{{cite book | last = Janvier | first = P. | date = 2007 | chapter-url = {{google books|id=WKDuAAAAMAAJ|page=57|plainurl=yes}} | chapter = Homologies and Evolutionary Transitions in Early Vertebrate History | editor1-first = J. S. | editor1-last = Anderson | editor2-last = Sues | editor2-first = H.-D. | title = Major Transitions in Vertebrate Evolution | publisher = Indiana University Press | pages = 57–121 | isbn = 978-0-253-34926-2 }}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Khonsari | first1 = R. H. | last2 = Li | first2 = B. | last3 = Vernier | first3 = P. | last4 = Northcutt | first4 = R. G. | last5 = Janvier | first5 = P. | s2cid = 56425436 | date = 2009 | title = Agnathan brain anatomy and craniate phylogeny | journal = Acta Zoologica | volume = 90 | issue = s1 | pages = 52–68 | doi = 10.1111/j.1463-6395.2008.00388.x }}</ref> Prednik vseh čeljustnih vretenčarjev je šel skozi dva kroga podvajanja celotnega genoma. Prvi se je zgodil pred ločitvijo gnatostoma in ciklostoma in je bil očitno avtopoliploidni dogodek (zgodilo se je znotraj iste vrste). Drugi se je zgodil po ločitvi in je bil alopoliploidni dogodek (rezultat hibridizacije med dvema linijama).<ref>{{cite journal |last1=Yu |first1=Daqi |last2=Ren |first2=Yandong |last3=Uesaka |first3=Masahiro |last4=Beavan |first4=Alan J. S. |last5=Muffato |first5=Matthieu |last6=Shen |first6=Jieyu |last7=Li |first7=Yongxin |last8=Sato |first8=Iori |last9=Wan |first9=Wenting |last10=Clark |first10=James W. |last11=Keating |first11=Joseph N. |last12=Carlisle |first12=Emily M. |last13=Dearden |first13=Richard P. |last14=Giles |first14=Sam |last15=Randle |first15=Emma |last16=Sansom |first16=Robert S. |last17=Feuda |first17=Roberto |last18=Fleming |first18=James F. |last19=Sugahara |first19=Fumiaki |last20=Cummins |first20=Carla |last21=Patricio |first21=Mateus |last22=Akanni |first22=Wasiu |last23=d'Aniello |first23=Salvatore |last24=Bertolucci |first24=Cristiano |last25=Irie |first25=Naoki |last26=Alev |first26=Cantas |last27=Sheng |first27=Guojun |last28=De Mendoza |first28=Alex |last29=Maeso |first29=Ignacio |last30=Irimia |first30=Manuel |display-authors=1 |title=Hagfish genome elucidates vertebrate whole-genome duplication events and their evolutionary consequences |journal=Nature Ecology & Evolution |date=2024 |volume=8 |issue=3 |pages=519–535 |doi=10.1038/s41559-023-02299-z |bibcode=2024NatEE...8..519Y |biorxiv=10.1101/2023.04.08.536076|hdl=10230/59091 |hdl-access=free }}</ref> Splošno prepričanje je, da so čeljusti [[homologija|homologne]] [[škržni lok|škržnim lokom]] .<ref>For example: (1) both sets of bones are made from [[neural crest]] cells (rather than [[mesoderm]]al tissue like most other bones); (2) both structures form the upper and lower bars that bend forward and are hinged in the middle; and (3) the musculature of the jaw seem homologous to the gill arches of jawless fishes. (Gilbert 2000)</ref> Pri ribah brez čeljusti se je za usti odprla vrsta [[Škrge|škrg]], ki so jih podpirali [[Hrustančevina|hrustančni]] elementi. Prvi sklop teh elementov je obdajal usta in tvoril čeljust. Zgornji del drugega embrionalnega loka, ki je podpiral škrge, je postal hiomandibularna kost čeljustnih rib, ki podpira lobanjo in tako povezuje čeljust z lobanjo.<ref name="Gilbert">{{cite book | last = Gilbert | date = 2000 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10049/ | title = Evolutionary Embryology | publisher = Sinauer Associates }}</ref> [[Hyomandibula|Hiomandibula]] je sklop kosti, ki se nahaja v [[Podjezičnica|podjezični]] kosti pri večini rib. Običajno igra vlogo pri obešanju čeljusti ali [[Operculum (fish)|operkuluma]] pri [[prave kostnice|teleostih]] .<ref>{{cite journal | last1 = Clack | first1 = J. A. | date = 1994 | title = Earliest known tetrapod braincase and the evolution of the stapes and fenestra ovalis | journal = Nature | volume = 369 | issue = 6479| pages = 392–394 | doi=10.1038/369392a0| bibcode = 1994Natur.369..392C | s2cid = 33913758 }}</ref> Čeprav so znani potencialno starejši [[Ordovicij|ordovicijski]] zapisi, so najstarejši nedvoumni dokazi o čeljustnih vretenčarjih ''[[Qianodus]]'' in ''[[Fanjingshania]]'' iz zgodnjega silura ( [[Aeronian|aeronija]] ) iz [[Guidžov|Guizhouja]] na Kitajskem pred približno 439 milijoni let, ki ju uvrščajo med [[Acanthodii|akantodske]] [[Stem-group|stebelne]] hondrihtije.<ref name=":12">{{cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103|url-access=subscription }}</ref><ref name=":02">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=2022-09-28 |title=The oldest gnathostome teeth |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |bibcode=2022Natur.609..964A |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |issn=0028-0836 |pmid=36171375 |s2cid=252569771 |url=https://research.birmingham.ac.uk/en/publications/1478b876-dc9b-431a-88ea-1f0f30614aea }}</ref> ==Sklici== {{Reflist|33em}} ==Zunanje povezave== * [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata] * [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage] {{Taxonbar|from=Q26214}} {{Authority control}} [[Category:Gnathostomata| ]] [[Category:Vertebrate taxonomy]] [[Category:Darriwilian first appearances]] [[Category:Extant Ordovician first appearances]] [[Category:Infraphyla]] d25bg8s566p2kxmlmrlw7z6lip2k5ju 6686354 6686353 2026-06-07T08:40:49Z Pinky sl 2932 6686354 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Infraphylum of vertebrates}} {{Hatnote|For the superorder of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. For jaw worms, see [[Gnathostomulid]]. Not to be confused with [[Gnathostoma]], a genus of parasitic nematodes.}} {{Use dmy dates|date=March 2022}} {{Automatic taxobox | name = Jawed vertebrates | fossil_range = <br />[[Early Silurian]]–[[Holocene]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=<ref name="Brazeau-Friedman-2015">{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}</ref>}} <small>(Possible [[Late Ordovician]] record, 444 Ma)<ref name="Brazeau-Friedman-2015"/></small> | image = {{Multiple image | perrow = 2/2 | total_width = 280 | image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg | image2 = Wikilemon Nbrevirostris1 TerryGoss.jpg | image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image4 = Nile crocodile head.jpg | border = infobox }} | image_caption = Examples of jawed vertebrates (clockwise from top left): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[lemon shark]] ([[Chondrichthyes]]), [[red-bellied piranha]] ([[Actinopterygii]]), and [[Nile crocodile]] ([[Tetrapoda]]). | taxon = Gnathostomata | authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874 | display_parents = 2 | subdivision_ranks = Subgroups | subdivision = * {{extinct}}"[[Placodermi]]" * '''Eugnathostomata''' ** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes *** {{extinct}}"[[Acanthodii]]" *** [[Chondrichthyes]] <small>(cartilaginous fishes)</small> ** [[Osteichthyes]] <small>(bony fish, including [[tetrapod]]s)</small> }} '''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]] s [[Čeljust|čeljustjo]]. Raznolikost čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev, vključno z vsemi danes živečimi [[Kostnice|ribami]] [[Kostnice|kostnicami]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutaricami]] kot [[mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaricami]], in [[kopenska žival|kopenskimi]] [[tetrapodi]]) ter [[Hrustančnice|ribami hrustančnicami]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]], kot so [[Placodermi|plakodermi]] in [[Acanthodii|bodičasti morski psi]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]<ref>{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}</ref> in parne priveske (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).<ref name="ZacconeDabrowski2015" /> Druge lastnosti so [[elastin]],<ref>{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}</ref> horizontalni [[polkrožni kanal]] [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]] in [[Imunski sistem|prilagodljiv imunski sistem]], ki ima ločene [[Limfatični sistem|limfatične organe]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])<ref>{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish & Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}</ref> in uporablja [[V(D)J rekombinacija|V(D)J rekombinacijo]] za ustvarjanje mest za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]].<ref>{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}</ref> Zdaj se domneva, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].<ref name=":0">{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}</ref> Do nedavnega so mislili, da ti predniki, znani kot [[Antiarch|antiarchi]], niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.<ref name=":0" /> Poleg tega so pokazali, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.<ref>{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}</ref> [[Osteostraci|Osteostraki]] [[Brezčeljustnice|brez čeljusti]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrska skupina|sestrski takson]] Gnathostomata.<ref name="ZacconeDabrowski2015">{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}</ref><ref name="KeatingSansom2012">{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}</ref><ref name="SansomRandle2014">{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}</ref> Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj bi pomagal vsesavati vodo v usta z gibanjem čeljusti. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti bi sčasoma pri nekaterih čeljustnikih privedla do sposobnosti ugriza.<ref name=":2">{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title="Comparative Oral+ENT Biology" (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}</ref> Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednica današnjih čeljustnikov. 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'' je imel kostni ustni skelet in anatomske podrobnosti, povezane s hrustančnimi in kostnimi ribami, kar dokazuje, da je odsotnost kostnega skeleta pri hrustančnih ribah izpeljana lastnost.<ref name="nature.com" /> Fosilne najdbe primitivnih kostnih rib, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele sočasno z ''Entelognathusom'' in so imele medenični obroč bolj skupen s plakodermi kot z drugimi kostnimi ribami, kažejo, da je bil sorodnik in ne neposredni prednik obstoječih čeljustnikov.<ref>{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}</ref> To tudi kaže, da bodičasti morski psi in hrustančnice predstavljajo eno samo sestrsko skupino kostnih rib.<ref name="nature.com">{{cite journal|title = A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume = 502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}</ref> Fosilne najdbe mladih plakodermov, ki so imeli prave zobe, ki so rasli na površini čeljustne kosti in niso imeli korenin, zaradi česar jih ni bilo mogoče nadomestiti ali ponovno zrasti, ko so se s staranjem zlomili ali obrabili, dokazujejo, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe in izvor zob postavljajo skupaj z razvojem čeljusti ali kmalu po njem.<ref>{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}</ref> ==Klasifikacija== Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri najvišje skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], ki vključujejo znane razrede [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Je sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti). {{clade| style=font-size:100%;line-height:100% |label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata''' |1={{clade |1={{clade |state1=double |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&nbsp;&nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]] |label2='''Eugnathostomata''' |2={{clade |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) <span style="{{MirrorH}}">[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]</span> |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]] |2={{clade |1 =[[Actinopterygii]]&nbsp;&nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]] |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]] |2={{clade |1={{clade |1 =[[Amphibia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]] |label2=[[Amniota]] |2={{clade |label1=[[Sauropsida]] |1={{clade |1 =[[Sauria]]&nbsp;&nbsp;<span style="{{MirrorH}}">[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]</span> }} |label2=[[Synapsida]] |2={{clade |1 =[[Mammalia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} {{clear}} {| class="wikitable" |- ! colspan=5| Subgroups of jawed vertebrates |- ! colspan=2 | Subgroup ! Common name ! Example ! Comments |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Placodermi]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Armoured fish | [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}} | valign=top | <sup>†</sup>[[Placodermi]] ''(plate-skinned)'' is an [[Izumrtje|extinct]] [[Razred (biologija)|class]] of armoured [[prehistoric fish]], known from [[Fosil|fossils]], which lived from the late [[Silur|Silurian]] to the end of the [[Devon (geološka doba)|Devonian]] Period. Their [[Glava|head]] and [[Oprsje|thorax]] were covered by articulated armoured plates and the rest of the body was [[Luska|scaled]] or naked, depending on the species. Placoderms were among the first [[Čeljust|jawed]] [[Ribe|fish]]; their jaws likely evolved from the first of their [[Škrge|gill]] arches. A 380-million-year-old fossil of one species represents the oldest known example of live birth.<ref name="BBC">{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title = Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}</ref> The first identifiable placoderms evolved in the late Silurian; they began a dramatic decline during the [[Late Devonian extinction|Late Devonian extinctions]], and the class was entirely extinct by the end of the Devonian. |- ! colspan=2 | [[Chondrichthyes]] | align=center | Cartilaginous fishes | [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Great white shark]]}} | [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(cartilage-fish)'' or cartilaginous fishes are jawed fish with paired fins, paired [[nosnica|nares]], scales, a heart with its chambers in series, and skeletons made of [[Hrustančevina|cartilage]] rather than [[Kost|bone]]. The class is divided into two subclasses: [[Elasmobranchii]] ([[Morski psi|sharks]], [[Skati|rays]] and [[pravi skati|skates]]) and [[Holocephali]] ([[morske podgane|chimaeras]], sometimes called ghost sharks, which are sometimes separated into their own class). Within the infraphylum Gnathostomata, cartilaginous fishes are distinct from all other jawed vertebrates, the extant members of which all fall into [[Teleostomi]]. |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Acanthodii]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Spiny sharks | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]</span>{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}} | <sup>†</sup>[[Acanthodii]], or spiny sharks are a class of extinct fishes, sharing features with both [[Kostnice|bony]] and [[Hrustančnice|cartilaginous fishes]], now understood to be a paraphyletic assemblage leading to modern [[Hrustančnice|Chondrichthyes]].<ref name="nature.com"/> In form they resembled sharks, but their [[Pokožnica|epidermis]] was covered with tiny rhomboid platelets like the scales of [[Holostei|holosteans]] ([[kljunati ščukci|gars]], [[Bowfin|bowfins]]). They may have been an independent phylogenetic branch of fishes, which had evolved from little-specialized forms close to recent [[Hrustančnice|Chondrichthyes]]. Acanthodians did, in fact, have a cartilaginous [[Okostje|skeleton]], but their fins had a wide, bony base and were reinforced on their anterior margin with a [[Zobovina|dentine]] spine. They are distinguished in two respects: they were the earliest known jawed [[Vretenčarji|vertebrates]], and they had stout [[Spine (zoology)|spines]] supporting their [[krilce|fins]], fixed in place and non-movable (like a [[Morski psi|shark]]'s [[hrbtna plavut|dorsal fin]]). The acanthodians' jaws are presumed to have evolved from the first [[škržni lok|gill arch]] of some ancestral jawless fishes that had a gill skeleton made of pieces of jointed cartilage. The common name "spiny sharks" is really a misnomer for these early jawed fishes. The name was coined because they were superficially shark-shaped, with a streamlined body, paired fins, and a strongly upturned tail; stout bony spines supported all the fins except the tail – hence, "spiny sharks". The earliest recorded acanthodian, ''[[Fanjingshania renovata]]'',<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> comes from the lower [[Silur|Silurian]] ([[Aeronian]]) of [[Ljudska republika Kitajska|China]] and it is also the oldest jawed [[Vretenčarji|vertebrate]] with known anatomical features.<ref name=":1" /> ''Coeval to [[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]] is the tooth-based acanthodian species [[Qianodus|Qianodus duplicis]]''<ref>{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> that represents the oldest unequivocal toothed vertebrate |- ! colspan=2 | [[Osteichthyes]] | align=center | Bony fishes | [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Blue runner]]}} | [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(bone-fish)'' or bony fishes are a [[taksonomija|taxonomic]] group of fish that have bone, as opposed to [[Hrustančnice|cartilaginous]] skeletons. The vast majority of fish are osteichthyans, which is an extremely diverse and abundant group consisting of 45 orders, with over 435 families and 28,000 species.<ref>[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.</ref> It is the largest class of vertebrates in existence today. Osteichthyes is divided into the ray-finned fish ([[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]]) and lobe-finned fish ([[mesnatoplavutarice|Sarcopterygii]]). The oldest known fossils of bony fish are about 420 million years ago, which are also [[Transitional fossil|transitional fossils]], showing a tooth pattern that is in between the tooth rows of sharks and bony fishes.<ref>[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]</ref> |- ! colspan=2 | [[Tetrapoda]] | align=center | Tetrapods | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]</span>{{center|[[Fire salamander]]}} | [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(four-feet)'' or tetrapods are the group of all four-limbed [[Vretenčarji|vertebrates]], including living and extinct [[Dvoživke|amphibians]], [[Plazilci|reptiles]], [[Ptiči|birds]], and [[Sesalci|mammals]]. Amphibians today generally remain semi-aquatic, living the first stage of their lives as fish-like [[Paglavec|tadpoles]]. Several groups of tetrapods, such as the reptillian [[Kače|snakes]] and mammalian [[Kiti|cetaceans]], have lost some or all of their limbs, and many tetrapods have returned to partially aquatic or (in the case of cetaceans and [[Morske krave|sirenians]]) fully aquatic lives. The tetrapods evolved from the [[mesnatoplavutarice|lobe-finned fishes]] about 395 million years ago in the [[Devon (geološka doba)|Devonian]].<ref>{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}</ref> The specific aquatic ancestors of the tetrapods, and the process by which land colonization occurred, remain unclear, and are areas of active research and debate among [[Paleontologija|palaeontologists]] at present. |} == Evolucija == {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 360 | header = Vertebrate classes | header_align = | header_background = | footer = | footer_align = | footer_background = | background color = | image1 = Fish evolution.png | alt1 = | caption1 = Spindle diagram for the evolution of fish and other vertebrate classes.<ref>{{cite book |last=Benton |first=M. J. |date=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://books.google.com/books?id=VThUUUtM8A4C&q=Benton+2005+%22%27Vertebrate+Palaeontology%22 |publisher=John Wiley |edition=3rd |isbn=978-1-4051-4449-0 |page=14}}</ref> The earliest classes that developed jaws were the now extinct [[placoderm]]s and the [[spiny shark]]s. }} {{See also|Fish jaw|Evolution of fish}} Pojav čeljusti pri zgodnjih vretenčarjih je bil opisan kot »ključna inovacija«<ref>{{cite journal | last1 = Kimmel | first1 = C. B. | last2 = Miller | first2 = C. T. | last3 = Keynes | first3 = R. J. | date = 2001 | title = Neural crest patterning and the evolution of the jaw | journal = Journal of Anatomy | volume = 199 | issue = 1&2 | pages = 105–119 | doi = 10.1017/S0021878201008068 | pmid = 11523812 | pmc = 1594948 }}</ref> in »morda najgloblji in radikalni evolucijski korak v zgodovini vretenčarjev«.<ref name=Gai2012>{{cite journal | last1 = Gai | first1 = Z. | last2 = Zhu | first2 = M. | date = 2012 | title = The origin of the vertebrate jaw: Intersection between developmental biology-based model and fossil evidence | journal = Chinese Science Bulletin | volume = 57 | issue = 30| pages = 3819–3828 | doi = 10.1007/s11434-012-5372-z | bibcode = 2012ChSBu..57.3819G | doi-access = free }}</ref><ref name=Maisey2000>{{cite book | last = Maisey | first = J. G. | date = 2000 | url = {{google books|id=gAiAPwAACAAJ|plainurl=yes}} | title = Discovering Fossil Fishes | publisher = Westview Press | pages = 1–223 | isbn = 978-0-8133-3807-1 }}</ref> [[Brezčeljustnice|Ribe brez čeljusti]] so imele več težav s preživetjem kot ribe s čeljustmi, večina rib brez čeljusti pa je izumrla v triasu. Vendar pa študije [[Cyclostomata|ciklostomov]], brezčeljustnih [[Hagfish|slezenj]] in [[piškurji|piškurjev]], ki so preživele, niso dale veliko vpogleda v globoko preoblikovanje lobanje vretenčarjev, ki se je moralo zgoditi, ko so se razvile zgodnje čeljusti..<ref>{{cite book | last = Janvier | first = P. | date = 2007 | chapter-url = {{google books|id=WKDuAAAAMAAJ|page=57|plainurl=yes}} | chapter = Homologies and Evolutionary Transitions in Early Vertebrate History | editor1-first = J. S. | editor1-last = Anderson | editor2-last = Sues | editor2-first = H.-D. | title = Major Transitions in Vertebrate Evolution | publisher = Indiana University Press | pages = 57–121 | isbn = 978-0-253-34926-2 }}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Khonsari | first1 = R. H. | last2 = Li | first2 = B. | last3 = Vernier | first3 = P. | last4 = Northcutt | first4 = R. G. | last5 = Janvier | first5 = P. | s2cid = 56425436 | date = 2009 | title = Agnathan brain anatomy and craniate phylogeny | journal = Acta Zoologica | volume = 90 | issue = s1 | pages = 52–68 | doi = 10.1111/j.1463-6395.2008.00388.x }}</ref> Prednik vseh čeljustnih vretenčarjev je šel skozi dva kroga podvajanja celotnega genoma. Prvi se je zgodil pred ločitvijo gnatostoma in ciklostoma in je bil očitno avtopoliploidni dogodek (zgodilo se je znotraj iste vrste). Drugi se je zgodil po ločitvi in je bil alopoliploidni dogodek (rezultat hibridizacije med dvema linijama).<ref>{{cite journal |last1=Yu |first1=Daqi |last2=Ren |first2=Yandong |last3=Uesaka |first3=Masahiro |last4=Beavan |first4=Alan J. S. |last5=Muffato |first5=Matthieu |last6=Shen |first6=Jieyu |last7=Li |first7=Yongxin |last8=Sato |first8=Iori |last9=Wan |first9=Wenting |last10=Clark |first10=James W. |last11=Keating |first11=Joseph N. |last12=Carlisle |first12=Emily M. |last13=Dearden |first13=Richard P. |last14=Giles |first14=Sam |last15=Randle |first15=Emma |last16=Sansom |first16=Robert S. |last17=Feuda |first17=Roberto |last18=Fleming |first18=James F. |last19=Sugahara |first19=Fumiaki |last20=Cummins |first20=Carla |last21=Patricio |first21=Mateus |last22=Akanni |first22=Wasiu |last23=d'Aniello |first23=Salvatore |last24=Bertolucci |first24=Cristiano |last25=Irie |first25=Naoki |last26=Alev |first26=Cantas |last27=Sheng |first27=Guojun |last28=De Mendoza |first28=Alex |last29=Maeso |first29=Ignacio |last30=Irimia |first30=Manuel |display-authors=1 |title=Hagfish genome elucidates vertebrate whole-genome duplication events and their evolutionary consequences |journal=Nature Ecology & Evolution |date=2024 |volume=8 |issue=3 |pages=519–535 |doi=10.1038/s41559-023-02299-z |bibcode=2024NatEE...8..519Y |biorxiv=10.1101/2023.04.08.536076|hdl=10230/59091 |hdl-access=free }}</ref> Splošno prepričanje je, da so čeljusti [[homologija|homologne]] [[škržni lok|škržnim lokom]] .<ref>For example: (1) both sets of bones are made from [[neural crest]] cells (rather than [[mesoderm]]al tissue like most other bones); (2) both structures form the upper and lower bars that bend forward and are hinged in the middle; and (3) the musculature of the jaw seem homologous to the gill arches of jawless fishes. (Gilbert 2000)</ref> Pri ribah brez čeljusti se je za usti odprla vrsta [[Škrge|škrg]], ki so jih podpirali [[Hrustančevina|hrustančni]] elementi. Prvi sklop teh elementov je obdajal usta in tvoril čeljust. Zgornji del drugega embrionalnega loka, ki je podpiral škrge, je postal hiomandibularna kost čeljustnih rib, ki podpira lobanjo in tako povezuje čeljust z lobanjo.<ref name="Gilbert">{{cite book | last = Gilbert | date = 2000 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10049/ | title = Evolutionary Embryology | publisher = Sinauer Associates }}</ref> [[Hyomandibula|Hiomandibula]] je sklop kosti, ki se nahaja v [[Podjezičnica|podjezični]] kosti pri večini rib. Običajno igra vlogo pri obešanju čeljusti ali [[Operculum (fish)|operkuluma]] pri [[prave kostnice|teleostih]] .<ref>{{cite journal | last1 = Clack | first1 = J. A. | date = 1994 | title = Earliest known tetrapod braincase and the evolution of the stapes and fenestra ovalis | journal = Nature | volume = 369 | issue = 6479| pages = 392–394 | doi=10.1038/369392a0| bibcode = 1994Natur.369..392C | s2cid = 33913758 }}</ref> Čeprav so znani potencialno starejši [[Ordovicij|ordovicijski]] zapisi, so najstarejši nedvoumni dokazi o čeljustnih vretenčarjih ''[[Qianodus]]'' in ''[[Fanjingshania]]'' iz zgodnjega silura ( [[Aeronian|aeronija]] ) iz [[Guidžov|Guizhouja]] na Kitajskem pred približno 439 milijoni let, ki ju uvrščajo med [[Acanthodii|akantodske]] [[Stem-group|stebelne]] hondrihtije.<ref name=":12">{{cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103|url-access=subscription }}</ref><ref name=":02">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=2022-09-28 |title=The oldest gnathostome teeth |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |bibcode=2022Natur.609..964A |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |issn=0028-0836 |pmid=36171375 |s2cid=252569771 |url=https://research.birmingham.ac.uk/en/publications/1478b876-dc9b-431a-88ea-1f0f30614aea }}</ref> ==Sklici== {{Reflist|33em}} ==Zunanje povezave== * [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata] * [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage] {{Taxonbar|from=Q26214}} {{Authority control}} [[Category:Gnathostomata| ]] [[Category:Vertebrate taxonomy]] [[Category:Darriwilian first appearances]] [[Category:Extant Ordovician first appearances]] [[Category:Infraphyla]] ct1al48tgbs3pa4vm8i21g4v44s2z0t 6686361 6686354 2026-06-07T08:55:20Z Pinky sl 2932 6686361 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Infradeblo vretenčarjev}} {{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}} {{Automatic taxobox | name = Čeljustniki | fossil_range = <br />[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=<ref name="Brazeau-Friedman-2015">{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}</ref>}} | image = {{Multiple image | perrow = 2/2 | total_width = 280 | image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg | image2 = White shark.jpg | image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image4 = Nile crocodile head.jpg | border = infobox }} | image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]). | taxon = Gnathostomata | authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874 | display_parents = 2 | subdivision_ranks = Podskupine | subdivision = * {{extinct}}"[[Placodermi]]" * '''Eugnathostomata''' ** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes *** {{extinct}}"[[Acanthodii]]" *** [[Chondrichthyes]] <small>(hrustančnice)</small> ** [[Osteichthyes]] <small>(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])</small> }} '''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]] s [[Čeljust|čeljustjo]]. Raznolikost čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev, vključno z vsemi danes živečimi [[Kostnice|ribami]] [[Kostnice|kostnicami]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutaricami]] kot [[mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaricami]], in [[kopenska žival|kopenskimi]] [[tetrapodi]]) ter [[Hrustančnice|ribami hrustančnicami]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]], kot so [[Placodermi|plakodermi]] in [[Acanthodii|bodičasti morski psi]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]<ref>{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}</ref> in parne priveske (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).<ref name="ZacconeDabrowski2015" /> Druge lastnosti so [[elastin]],<ref>{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}</ref> horizontalni [[polkrožni kanal]] [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]] in [[Imunski sistem|prilagodljiv imunski sistem]], ki ima ločene [[Limfatični sistem|limfatične organe]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])<ref>{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish & Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}</ref> in uporablja [[V(D)J rekombinacija|V(D)J rekombinacijo]] za ustvarjanje mest za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]].<ref>{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}</ref> Zdaj se domneva, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].<ref name=":0">{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}</ref> Do nedavnega so mislili, da ti predniki, znani kot [[Antiarch|antiarchi]], niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.<ref name=":0" /> Poleg tega so pokazali, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.<ref>{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}</ref> [[Osteostraci|Osteostraki]] [[Brezčeljustnice|brez čeljusti]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrska skupina|sestrski takson]] Gnathostomata.<ref name="ZacconeDabrowski2015">{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}</ref><ref name="KeatingSansom2012">{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}</ref><ref name="SansomRandle2014">{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}</ref> Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj bi pomagal vsesavati vodo v usta z gibanjem čeljusti. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti bi sčasoma pri nekaterih čeljustnikih privedla do sposobnosti ugriza.<ref name=":2">{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title="Comparative Oral+ENT Biology" (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}</ref> Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednica današnjih čeljustnikov. 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'' je imel kostni ustni skelet in anatomske podrobnosti, povezane s hrustančnimi in kostnimi ribami, kar dokazuje, da je odsotnost kostnega skeleta pri hrustančnih ribah izpeljana lastnost.<ref name="nature.com" /> Fosilne najdbe primitivnih kostnih rib, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele sočasno z ''Entelognathusom'' in so imele medenični obroč bolj skupen s plakodermi kot z drugimi kostnimi ribami, kažejo, da je bil sorodnik in ne neposredni prednik obstoječih čeljustnikov.<ref>{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}</ref> To tudi kaže, da bodičasti morski psi in hrustančnice predstavljajo eno samo sestrsko skupino kostnih rib.<ref name="nature.com">{{cite journal|title = A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume = 502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}</ref> Fosilne najdbe mladih plakodermov, ki so imeli prave zobe, ki so rasli na površini čeljustne kosti in niso imeli korenin, zaradi česar jih ni bilo mogoče nadomestiti ali ponovno zrasti, ko so se s staranjem zlomili ali obrabili, dokazujejo, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe in izvor zob postavljajo skupaj z razvojem čeljusti ali kmalu po njem.<ref>{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}</ref> ==Klasifikacija== Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri najvišje skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], ki vključujejo znane razrede [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Je sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti). {{clade| style=font-size:100%;line-height:100% |label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata''' |1={{clade |1={{clade |state1=double |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&nbsp;&nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]] |label2='''Eugnathostomata''' |2={{clade |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) <span style="{{MirrorH}}">[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]</span> |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]] |2={{clade |1 =[[Actinopterygii]]&nbsp;&nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]] |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]] |2={{clade |1={{clade |1 =[[Amphibia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]] |label2=[[Amniota]] |2={{clade |label1=[[Sauropsida]] |1={{clade |1 =[[Sauria]]&nbsp;&nbsp;<span style="{{MirrorH}}">[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]</span> }} |label2=[[Synapsida]] |2={{clade |1 =[[Mammalia]]&nbsp;&nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} {{clear}} {| class="wikitable" |- ! colspan=5| Subgroups of jawed vertebrates |- ! colspan=2 | Subgroup ! Common name ! Example ! Comments |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Placodermi]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Armoured fish | [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}} | valign=top | <sup>†</sup>[[Placodermi]] ''(plate-skinned)'' is an [[Izumrtje|extinct]] [[Razred (biologija)|class]] of armoured [[prehistoric fish]], known from [[Fosil|fossils]], which lived from the late [[Silur|Silurian]] to the end of the [[Devon (geološka doba)|Devonian]] Period. Their [[Glava|head]] and [[Oprsje|thorax]] were covered by articulated armoured plates and the rest of the body was [[Luska|scaled]] or naked, depending on the species. Placoderms were among the first [[Čeljust|jawed]] [[Ribe|fish]]; their jaws likely evolved from the first of their [[Škrge|gill]] arches. A 380-million-year-old fossil of one species represents the oldest known example of live birth.<ref name="BBC">{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title = Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}</ref> The first identifiable placoderms evolved in the late Silurian; they began a dramatic decline during the [[Late Devonian extinction|Late Devonian extinctions]], and the class was entirely extinct by the end of the Devonian. |- ! colspan=2 | [[Chondrichthyes]] | align=center | Cartilaginous fishes | [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Great white shark]]}} | [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(cartilage-fish)'' or cartilaginous fishes are jawed fish with paired fins, paired [[nosnica|nares]], scales, a heart with its chambers in series, and skeletons made of [[Hrustančevina|cartilage]] rather than [[Kost|bone]]. The class is divided into two subclasses: [[Elasmobranchii]] ([[Morski psi|sharks]], [[Skati|rays]] and [[pravi skati|skates]]) and [[Holocephali]] ([[morske podgane|chimaeras]], sometimes called ghost sharks, which are sometimes separated into their own class). Within the infraphylum Gnathostomata, cartilaginous fishes are distinct from all other jawed vertebrates, the extant members of which all fall into [[Teleostomi]]. |- ! colspan=2 | [[extinction|<sup>†</sup>]] [[Acanthodii]]<br /><small>(extinct)</small> | align=center | Spiny sharks | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]</span>{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}} | <sup>†</sup>[[Acanthodii]], or spiny sharks are a class of extinct fishes, sharing features with both [[Kostnice|bony]] and [[Hrustančnice|cartilaginous fishes]], now understood to be a paraphyletic assemblage leading to modern [[Hrustančnice|Chondrichthyes]].<ref name="nature.com"/> In form they resembled sharks, but their [[Pokožnica|epidermis]] was covered with tiny rhomboid platelets like the scales of [[Holostei|holosteans]] ([[kljunati ščukci|gars]], [[Bowfin|bowfins]]). They may have been an independent phylogenetic branch of fishes, which had evolved from little-specialized forms close to recent [[Hrustančnice|Chondrichthyes]]. Acanthodians did, in fact, have a cartilaginous [[Okostje|skeleton]], but their fins had a wide, bony base and were reinforced on their anterior margin with a [[Zobovina|dentine]] spine. They are distinguished in two respects: they were the earliest known jawed [[Vretenčarji|vertebrates]], and they had stout [[Spine (zoology)|spines]] supporting their [[krilce|fins]], fixed in place and non-movable (like a [[Morski psi|shark]]'s [[hrbtna plavut|dorsal fin]]). The acanthodians' jaws are presumed to have evolved from the first [[škržni lok|gill arch]] of some ancestral jawless fishes that had a gill skeleton made of pieces of jointed cartilage. The common name "spiny sharks" is really a misnomer for these early jawed fishes. The name was coined because they were superficially shark-shaped, with a streamlined body, paired fins, and a strongly upturned tail; stout bony spines supported all the fins except the tail – hence, "spiny sharks". The earliest recorded acanthodian, ''[[Fanjingshania renovata]]'',<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> comes from the lower [[Silur|Silurian]] ([[Aeronian]]) of [[Ljudska republika Kitajska|China]] and it is also the oldest jawed [[Vretenčarji|vertebrate]] with known anatomical features.<ref name=":1" /> ''Coeval to [[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]] is the tooth-based acanthodian species [[Qianodus|Qianodus duplicis]]''<ref>{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}</ref> that represents the oldest unequivocal toothed vertebrate |- ! colspan=2 | [[Osteichthyes]] | align=center | Bony fishes | [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Blue runner]]}} | [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(bone-fish)'' or bony fishes are a [[taksonomija|taxonomic]] group of fish that have bone, as opposed to [[Hrustančnice|cartilaginous]] skeletons. The vast majority of fish are osteichthyans, which is an extremely diverse and abundant group consisting of 45 orders, with over 435 families and 28,000 species.<ref>[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.</ref> It is the largest class of vertebrates in existence today. Osteichthyes is divided into the ray-finned fish ([[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]]) and lobe-finned fish ([[mesnatoplavutarice|Sarcopterygii]]). The oldest known fossils of bony fish are about 420 million years ago, which are also [[Transitional fossil|transitional fossils]], showing a tooth pattern that is in between the tooth rows of sharks and bony fishes.<ref>[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]</ref> |- ! colspan=2 | [[Tetrapoda]] | align=center | Tetrapods | <span style="{{MirrorH}}">[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]</span>{{center|[[Fire salamander]]}} | [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(four-feet)'' or tetrapods are the group of all four-limbed [[Vretenčarji|vertebrates]], including living and extinct [[Dvoživke|amphibians]], [[Plazilci|reptiles]], [[Ptiči|birds]], and [[Sesalci|mammals]]. Amphibians today generally remain semi-aquatic, living the first stage of their lives as fish-like [[Paglavec|tadpoles]]. Several groups of tetrapods, such as the reptillian [[Kače|snakes]] and mammalian [[Kiti|cetaceans]], have lost some or all of their limbs, and many tetrapods have returned to partially aquatic or (in the case of cetaceans and [[Morske krave|sirenians]]) fully aquatic lives. The tetrapods evolved from the [[mesnatoplavutarice|lobe-finned fishes]] about 395 million years ago in the [[Devon (geološka doba)|Devonian]].<ref>{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}</ref> The specific aquatic ancestors of the tetrapods, and the process by which land colonization occurred, remain unclear, and are areas of active research and debate among [[Paleontologija|palaeontologists]] at present. |} == Evolucija == {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 360 | header = Vertebrate classes | header_align = | header_background = | footer = | footer_align = | footer_background = | background color = | image1 = Fish evolution.png | alt1 = | caption1 = Spindle diagram for the evolution of fish and other vertebrate classes.<ref>{{cite book |last=Benton |first=M. J. |date=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://books.google.com/books?id=VThUUUtM8A4C&q=Benton+2005+%22%27Vertebrate+Palaeontology%22 |publisher=John Wiley |edition=3rd |isbn=978-1-4051-4449-0 |page=14}}</ref> The earliest classes that developed jaws were the now extinct [[placoderm]]s and the [[spiny shark]]s. }} {{See also|Fish jaw|Evolution of fish}} Pojav čeljusti pri zgodnjih vretenčarjih je bil opisan kot »ključna inovacija«<ref>{{cite journal | last1 = Kimmel | first1 = C. B. | last2 = Miller | first2 = C. T. | last3 = Keynes | first3 = R. J. | date = 2001 | title = Neural crest patterning and the evolution of the jaw | journal = Journal of Anatomy | volume = 199 | issue = 1&2 | pages = 105–119 | doi = 10.1017/S0021878201008068 | pmid = 11523812 | pmc = 1594948 }}</ref> in »morda najgloblji in radikalni evolucijski korak v zgodovini vretenčarjev«.<ref name=Gai2012>{{cite journal | last1 = Gai | first1 = Z. | last2 = Zhu | first2 = M. | date = 2012 | title = The origin of the vertebrate jaw: Intersection between developmental biology-based model and fossil evidence | journal = Chinese Science Bulletin | volume = 57 | issue = 30| pages = 3819–3828 | doi = 10.1007/s11434-012-5372-z | bibcode = 2012ChSBu..57.3819G | doi-access = free }}</ref><ref name=Maisey2000>{{cite book | last = Maisey | first = J. G. | date = 2000 | url = {{google books|id=gAiAPwAACAAJ|plainurl=yes}} | title = Discovering Fossil Fishes | publisher = Westview Press | pages = 1–223 | isbn = 978-0-8133-3807-1 }}</ref> [[Brezčeljustnice|Ribe brez čeljusti]] so imele več težav s preživetjem kot ribe s čeljustmi, večina rib brez čeljusti pa je izumrla v triasu. Vendar pa študije [[Cyclostomata|ciklostomov]], brezčeljustnih [[Hagfish|slezenj]] in [[piškurji|piškurjev]], ki so preživele, niso dale veliko vpogleda v globoko preoblikovanje lobanje vretenčarjev, ki se je moralo zgoditi, ko so se razvile zgodnje čeljusti..<ref>{{cite book | last = Janvier | first = P. | date = 2007 | chapter-url = {{google books|id=WKDuAAAAMAAJ|page=57|plainurl=yes}} | chapter = Homologies and Evolutionary Transitions in Early Vertebrate History | editor1-first = J. S. | editor1-last = Anderson | editor2-last = Sues | editor2-first = H.-D. | title = Major Transitions in Vertebrate Evolution | publisher = Indiana University Press | pages = 57–121 | isbn = 978-0-253-34926-2 }}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Khonsari | first1 = R. H. | last2 = Li | first2 = B. | last3 = Vernier | first3 = P. | last4 = Northcutt | first4 = R. G. | last5 = Janvier | first5 = P. | s2cid = 56425436 | date = 2009 | title = Agnathan brain anatomy and craniate phylogeny | journal = Acta Zoologica | volume = 90 | issue = s1 | pages = 52–68 | doi = 10.1111/j.1463-6395.2008.00388.x }}</ref> Prednik vseh čeljustnih vretenčarjev je šel skozi dva kroga podvajanja celotnega genoma. Prvi se je zgodil pred ločitvijo gnatostoma in ciklostoma in je bil očitno avtopoliploidni dogodek (zgodilo se je znotraj iste vrste). Drugi se je zgodil po ločitvi in je bil alopoliploidni dogodek (rezultat hibridizacije med dvema linijama).<ref>{{cite journal |last1=Yu |first1=Daqi |last2=Ren |first2=Yandong |last3=Uesaka |first3=Masahiro |last4=Beavan |first4=Alan J. S. |last5=Muffato |first5=Matthieu |last6=Shen |first6=Jieyu |last7=Li |first7=Yongxin |last8=Sato |first8=Iori |last9=Wan |first9=Wenting |last10=Clark |first10=James W. |last11=Keating |first11=Joseph N. |last12=Carlisle |first12=Emily M. |last13=Dearden |first13=Richard P. |last14=Giles |first14=Sam |last15=Randle |first15=Emma |last16=Sansom |first16=Robert S. |last17=Feuda |first17=Roberto |last18=Fleming |first18=James F. |last19=Sugahara |first19=Fumiaki |last20=Cummins |first20=Carla |last21=Patricio |first21=Mateus |last22=Akanni |first22=Wasiu |last23=d'Aniello |first23=Salvatore |last24=Bertolucci |first24=Cristiano |last25=Irie |first25=Naoki |last26=Alev |first26=Cantas |last27=Sheng |first27=Guojun |last28=De Mendoza |first28=Alex |last29=Maeso |first29=Ignacio |last30=Irimia |first30=Manuel |display-authors=1 |title=Hagfish genome elucidates vertebrate whole-genome duplication events and their evolutionary consequences |journal=Nature Ecology & Evolution |date=2024 |volume=8 |issue=3 |pages=519–535 |doi=10.1038/s41559-023-02299-z |bibcode=2024NatEE...8..519Y |biorxiv=10.1101/2023.04.08.536076|hdl=10230/59091 |hdl-access=free }}</ref> Splošno prepričanje je, da so čeljusti [[homologija|homologne]] [[škržni lok|škržnim lokom]] .<ref>For example: (1) both sets of bones are made from [[neural crest]] cells (rather than [[mesoderm]]al tissue like most other bones); (2) both structures form the upper and lower bars that bend forward and are hinged in the middle; and (3) the musculature of the jaw seem homologous to the gill arches of jawless fishes. (Gilbert 2000)</ref> Pri ribah brez čeljusti se je za usti odprla vrsta [[Škrge|škrg]], ki so jih podpirali [[Hrustančevina|hrustančni]] elementi. Prvi sklop teh elementov je obdajal usta in tvoril čeljust. Zgornji del drugega embrionalnega loka, ki je podpiral škrge, je postal hiomandibularna kost čeljustnih rib, ki podpira lobanjo in tako povezuje čeljust z lobanjo.<ref name="Gilbert">{{cite book | last = Gilbert | date = 2000 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10049/ | title = Evolutionary Embryology | publisher = Sinauer Associates }}</ref> [[Hyomandibula|Hiomandibula]] je sklop kosti, ki se nahaja v [[Podjezičnica|podjezični]] kosti pri večini rib. Običajno igra vlogo pri obešanju čeljusti ali [[Operculum (fish)|operkuluma]] pri [[prave kostnice|teleostih]] .<ref>{{cite journal | last1 = Clack | first1 = J. A. | date = 1994 | title = Earliest known tetrapod braincase and the evolution of the stapes and fenestra ovalis | journal = Nature | volume = 369 | issue = 6479| pages = 392–394 | doi=10.1038/369392a0| bibcode = 1994Natur.369..392C | s2cid = 33913758 }}</ref> Čeprav so znani potencialno starejši [[Ordovicij|ordovicijski]] zapisi, so najstarejši nedvoumni dokazi o čeljustnih vretenčarjih ''[[Qianodus]]'' in ''[[Fanjingshania]]'' iz zgodnjega silura ( [[Aeronian|aeronija]] ) iz [[Guidžov|Guizhouja]] na Kitajskem pred približno 439 milijoni let, ki ju uvrščajo med [[Acanthodii|akantodske]] [[Stem-group|stebelne]] hondrihtije.<ref name=":12">{{cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103|url-access=subscription }}</ref><ref name=":02">{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=2022-09-28 |title=The oldest gnathostome teeth |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |bibcode=2022Natur.609..964A |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |issn=0028-0836 |pmid=36171375 |s2cid=252569771 |url=https://research.birmingham.ac.uk/en/publications/1478b876-dc9b-431a-88ea-1f0f30614aea }}</ref> ==Sklici== {{Reflist|33em}} ==Zunanje povezave== * [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata] * [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage] {{Taxonbar|from=Q26214}} {{Authority control}} [[Category:Gnathostomata| ]] [[Category:Vertebrate taxonomy]] [[Category:Darriwilian first appearances]] [[Category:Extant Ordovician first appearances]] [[Category:Infraphyla]] avnha0vm5cyubqcg7vr6o1szhobmq16 Magozd 0 118034 6686156 6550393 2026-06-06T16:39:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Glej tudi */ 6686156 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=manjkajo notranje povezave, nekoliko preveč poetično}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10141010_b4 | latd = 46 |latm = 16 |lats = 11.05 |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = 32.37 |longEW = E |najdisi=Magozd |slika=27 Magozd von hinten (28862435543).jpg |povrsina=11,15 |prebivalstvo=63 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=463,4 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Magozd - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 9935 <!--slika--> | lokacija = | občina = Kobarid <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Magozd''' je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Je gručasto naselje na terasastem terenu pod Morizno in podnožjem Krasjega vrha. Vas in polja ki mu pripadajo, se štejejo za »deželo«. Z nadmorsko višino 460 metrov je daleč najnižji svet na Drežniškem, z največ sonca in najtoplejšo klimo. Od tu je krasen pogled protivzhodu na Drežnico in Krn v ozadju, proti severozahodu po dolini Soče proti Trnovu. Iz imena nekateri sklepajo, da je vas nastala med gozdom, ko so tod širili pašno površino. Dostop v Magozd je po cesti iz Drežnice, ki se nato kot makadamska pot nadaljuje proti vasi Trnovo. Kolovozna pot se iz Magozda vijuga tudi proti Kobaridu in najbrž predstavlja prvo povezavo vasi z dolino. Pod vasjo je obnovljena cerkev sv. Ane. Zgrajena je bila nekje v času med 1450 in 1500. Prva dokumentirana poročila najdemo v vizitacijskem zapisu iz leta 1751. Cerkev meri v tlorisu 10,5 dolžine in 6,10m širine s pravilno lego. Od vzhoda proti zahodu si sledita prezbiterij in ladja. Nad zahodno steno se dviga zvonik na preslico, ki je sestavljen iz dveh delov: širšega, zgoraj porezanega spodnjega in ožjega zgornjegas preprosto polkrožno zaključeno lino. Na vrhu je trkotniško zaključen. Cerkev je pravokotnega tlorisa in meri v višino od 4,50m do 6,70m. Rebrast strop prezbiterija skriva še stare poslikave, ki so prikazana le v manjšem obsegu. Na enem izmed tramov lesenega kora je vrezana letnica 1797. Po potresu leta 1998 restavrirani oltar izvira iz 17. stoletja. V zvoniku je bronast zvon, visok 41&nbsp;cm, širok 44&nbsp;cm ter težak 120&nbsp;kg, z napisom: PIETRO FRANCHO/MDCXXVIII/ Iin dvema reliefnima podobama: Križ in mater božjo z detetom. V času okrog leta 1976 so bili mladi iz Magozda glavni pobudniki za večkratno organiziranje državnega prvenstva Jugoslavije v motokrosu. Prireditev je bila vedno množično obiskana (ob progi za vasjo se je takrat zbrala več kot štiri tisoč glava množica) in zares škoda je, da se ni nadaljevala. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Krn|Krn (gora)]] * [[Soča]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Kobarid}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] 3x8znbquwti65lbzx8hxp69thboy8rm Vlasto Kopač 0 118230 6686268 6620869 2026-06-06T21:30:07Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vlasto Kopač''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[grafika|grafični]] [[oblikovalec]], konservator, [[ilustrator]] in [[planinec]], * [[3. junij]] [[1913]], [[Žiri]], † [[27. april]] [[2006]], [[Ljubljana]]. Arhitekt Vlasto Kopač se je rodil v družini slovenskega [[akademski slikar|akademskega slikarja]]. Po očetu, šolanem slikarju in pedagogu, je podedoval dar risanja in oblikovanja. Leta 1934 se je vpisal na arhitekturo Ljubljanske univerze in bil v letih 1937 do 1940 pri mentorju [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] zaposlen kot [[risar]]. Zaradi širjenja [[komunizem|komunistične]] propagande je bil leta 1936 obsojen na 4 mesece zapora. Od leta 1938 je bil član [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]. Nadaljeval je svoje delo in študij pri Plečniku, za katerega je marljivo risal pokopališke objekte na Žalah in Tržnico. Oktobra 1943 ga je aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] politična policija in od januarja 1944 je bil taboriščnik v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]. Delal je v knjigoveški delavnici in na skrivaj risal prizore iz taborišča in posamezne portrete. Uspelo mu je ohraniti skoraj 80 risb. Po končani vojni se je pred sredino junija 1945 iz taborišča vrnil v Slovenijo. Postal je prvi predsednik [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. Kot [[alpinist]] je bil aktiven že pred letom 1941. Zaslužen je za pripravo in izdajo prvih dveh povojnih planinskih [[zemljevid]]ov. Oblikoval je tudi spomenik padlim planincem in drugim žrtvam v Kamniški Bistrici. Novi oblastniki so ga jeseni 1947 zaprli in grobo zasliševali. Avgusta 1948 je bil na t. i. [[Dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Aprila [[1952]] je bil pogojno izpuščen, nato pa šele leta 1971 rehabilitiran. Nekaj let po izpustitvi iz zapora je dobil zaposlitev pri spomeniški službi v Ljubljani. Od 1963 do 1969 je bil ravnatelj medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Zavod je tedaj segal od Bele krajine do robov Gorenjske. Sodeloval je pri prenovah številnih gradov in risal načrte srednjeveških stavb, cerkva, planin ter starih mestnih jeder. Načrtoval je tudi bele kamnite spominske prizme Poti ob žici v Ljubljani. S spomeniško službo je sodeloval celo po upokojitvi. Svetoval je pri prenovi Plečnikovih Žal in Tržnic, ki jih je odlično poznal kot Plečnikov asistent. Kopač, velik ljubitelj planin, predvsem [[Velika Planina|Velike planine]], je že leta 1934 postal med prvimi najemnik pastirske koče na Veliki planini. Po vojni se je zavzemal za strokovno urejanje Velike planine, da bi le ta tako ohranila svojo prvotno podobo in je načrtoval obliko značilnih stanov, ki so še danes znamenitost Velike in Male planine. Ob urejenem stanu so mu posvetili manjšo spominsko ploščo. O njegovem življenju in delu so posneli dokumentaren film. Avtorici filma sta Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden. == Nagrade in priznanja == * 1996: [[Steletovo priznanje]] za prenovo [[Plečnikova tržnica|tržnice arhitekta Jožeta Plečnika]] (kot del ekipe)<ref>"Konservatorjem današnje razmere niso naklonjene?". ''Delo'' (6. marec 1996), letnik 38, številka 54. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U01YJ683}}</ref> * 1999: [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|138}} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175220553 Arhitekt Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina]«. ''Pogled v znanost'' (2. 3. 2026). RTV Slovenija. {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopač, Vlasto}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] e52vym4a4j3nseqt6fzauy5v0quy273 6686269 6686268 2026-06-06T21:30:43Z TadejM 738 6686269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vlasto Kopač''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[grafika|grafični]] [[oblikovalec]], konservator, [[ilustrator]] in [[planinec]], * [[3. junij]] [[1913]], [[Žiri]], † [[27. april]] [[2006]], [[Ljubljana]]. Arhitekt Vlasto Kopač se je rodil v družini slovenskega [[akademski slikar|akademskega slikarja]]. Po očetu, šolanem slikarju in pedagogu, je podedoval dar risanja in oblikovanja. Leta 1934 se je vpisal na arhitekturo Ljubljanske univerze in bil v letih 1937 do 1940 pri mentorju [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] zaposlen kot [[risar]]. Zaradi širjenja [[komunizem|komunistične]] propagande je bil leta 1936 obsojen na 4 mesece zapora. Od leta 1938 je bil član [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]. Nadaljeval je svoje delo in študij pri Plečniku, za katerega je marljivo risal pokopališke objekte na Žalah in Tržnico. Oktobra 1943 ga je aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] politična policija in od januarja 1944 je bil taboriščnik v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]. Delal je v knjigoveški delavnici in na skrivaj risal prizore iz taborišča in posamezne portrete. Uspelo mu je ohraniti skoraj 80 risb. Po končani vojni se je pred sredino junija 1945 iz taborišča vrnil v Slovenijo. Postal je prvi predsednik [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. Kot [[alpinist]] je bil aktiven že pred letom 1941. Zaslužen je za pripravo in izdajo prvih dveh povojnih planinskih [[zemljevid]]ov. Oblikoval je tudi spomenik padlim planincem in drugim žrtvam v Kamniški Bistrici. Novi oblastniki so ga jeseni 1947 zaprli in grobo zasliševali. Avgusta 1948 je bil na t. i. [[Dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Aprila [[1952]] je bil pogojno izpuščen, nato pa šele leta 1971 rehabilitiran. Nekaj let po izpustitvi iz zapora je dobil zaposlitev pri spomeniški službi v Ljubljani. Od 1963 do 1969 je bil ravnatelj medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Zavod je tedaj segal od Bele krajine do robov Gorenjske. Sodeloval je pri prenovah številnih gradov in risal načrte srednjeveških stavb, cerkva, planin ter starih mestnih jeder. Načrtoval je tudi bele kamnite spominske prizme Poti ob žici v Ljubljani. S spomeniško službo je sodeloval celo po upokojitvi. Svetoval je pri prenovi Plečnikovih Žal in Tržnic, ki jih je odlično poznal kot Plečnikov asistent. Kopač, velik ljubitelj planin, predvsem [[Velika Planina|Velike planine]], je že leta 1934 postal med prvimi najemnik pastirske koče na Veliki planini. Po vojni se je zavzemal za strokovno urejanje Velike planine, da bi le ta tako ohranila svojo prvotno podobo in je načrtoval obliko značilnih stanov, ki so še danes znamenitost Velike in Male planine. Ob urejenem stanu so mu posvetili manjšo spominsko ploščo. O njegovem življenju in delu so posneli dokumentaren film. Avtorici filma sta Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden. == Nagrade in priznanja == * 1996: [[Steletovo priznanje]] za prenovo [[Plečnikova tržnica|tržnice arhitekta Jožeta Plečnika]] (kot del ekipe)<ref>"Konservatorjem današnje razmere niso naklonjene?". ''Delo'' (6. marec 1996), letnik 38, številka 54. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U01YJ683}}</ref> * 1999: [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|138}} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175202843 Arhitekt Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina]«. ''Pogled v znanost'' (2. 3. 2026). RTV Slovenija. {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopač, Vlasto}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] lz3qcw9s90cgrg8ldyh01nvf5gslfp8 Kategorija:Žarkoplavutarice 14 119205 6686214 3964901 2026-06-06T18:25:09Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686214 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Actinopterygii}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] vsebuje članke o taksonih razreda [[Actinopterygii]], žarkoplavutaric. Med žarkoplavutarice uvrščamo večino vrst rib, delimo pa jih na 46 redov. [[Kategorija:Ribe kostnice]] lyzoh3g3rzocr3s1nb4jm8q27yvsuf6 Kategorija:Ribe kostnice 14 119206 6686220 3981566 2026-06-06T18:32:52Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Čeljustniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686220 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Osteichthyes}} [[Ribe kostnice]] ali Osteichthyes so nadrazred, ki ga delimo v dva razreda: * [[:Kategorija:Žarkoplavutarice|Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) * [[:Kategorija:Mesnatoplavutarice|Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice) [[Kategorija:Ribe]] [[Kategorija:Čeljustniki]] 33dx520tyi5zflrlj7l4n0rlynwmjnn Predloga:X3 10 120057 6686412 5977117 2026-06-07T11:52:51Z Janezdrilc 3152 noinclude 6686412 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}</noinclude> 1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np Loče, Brežice 0 120533 6686010 6579426 2026-06-06T12:40:46Z Gregorspv 174919 6686010 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Loče}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Loče |geopedia=#L410_T13_F10085250_b4 | latd = 45 |latm = 53 |lats = 3.88 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 51.44 |longEW = E |najdisi=Loče+Dobova |nadmorska=139,9 |povrsina=3,59 |prebivalstvo=177 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=8257 |posta=Dobova |obcina=Brežice |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Loče''' so [[vas]] v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]. Dokler so še obstajale dežele, so bile Loče najjužnejše [[Štajerska|štajersko]] naselje.<ref>[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition=549785.940898345,84111.1122931442,13.16105 Loče v Atlasu okolja]</ref> == Prebivalstvo == Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 246 (94,6 %) * [[Hrvati]]: 14 (5,4 %) == Opombe == {{sklici}} {{Brežice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Brežice]] ocd201e8m1h3i4y9960y63x0t8wueon Zgoša 0 121892 6686202 6551220 2026-06-06T18:11:26Z Tjazi11 261239 /* */ 6686202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10127521_b4 | latd = 46 |latm = 22 |lats = 8.91 |latNS = N | longd = 14 |longm = 11 |longs = 47.88 |longEW = E |najdisi=Zgoša |nadmorska=552,7 |povrsina=0,56 |prebivalstvo=390 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4275 |posta=Begunje na Gorenjskem |obcina=Radovljica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Zgoša - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 11129 | občina = Radovljica }} }} '''Zgoša''' je [[naselje]] v [[občina Radovljica|Občini Radovljica]]. Kraj Zgoša je poimenovan po istoimenskem potoku ([[Zgoša (potok)|Zgoša]]), ki se danes krajevno imenuje tudi [[Begunjščica (potok)|Begunjščica]].Med domačini kroži teorija, da je naselje dobilo ime po gozdu (narečno "goši"), ki je tukaj stal preden je naselje obstajalo. Spada v KS Begunje. == Sklici in opombe == {{Sklici}} {{Radovljica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Radovljica]] qkner1azkqqzyh9hn01rfjll2v6kmj6 Socialni demokrati 0 127969 6686083 6664494 2026-06-06T14:39:05Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +opozicijska stranka 6686083 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = SD | logo = Socialni demokrati Logo.svg | logo_size = 160px | flag = Flag of the Social Democrats (Slovenia).svg | leader = [[Matjaž Han]] | foundation = 29. maj 1993 | merger = Združena lista, prej Zveza komunistov Slovenije | headquarters = Nazorjeva ulica 6, [[Ljubljana]] | ideology = [[socialna demokracija]]<ref>{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |isbn=9780754678403 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26 }}</ref><ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref> | position = [[leva sredina]]<ref name="Connor2011">{{Citation |first=Richard |last=Connor |title=Center-left wins power in Croatia, Slovenian poll delivers surprise |publisher=DW |date=5 December 2011 |url=http://www.dw-world.com/dw/article/0,,15578038,00.html}}</ref><ref name="freedom">{{Citation |title=Slovenia |work=Freedom in the World 2009 |publisher=Freedom House |url=http://www.freedomhouse.org/report/freedom-world/2009/slovenia |access-date=17 March 2012}}</ref> | youth_wing = [[Mladi forum Socialnih demokratov]] | membership = 11.000<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | colors = {{Color box|{{party color|Social Democrats (Slovenia)}}|border=darkgray}} [[rdeča]] | international = [[Progresivno zavezništvo]] | european = [[Stranka evropskih socialistov]] | europarl = [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[Rdeča]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|14|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{Composition bar|302|2750|hex={{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Socialni demokrati''' (kratica '''SD''') so [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala iz nekdanje [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov]], kasneje preimenovane v ZKS-SDP; današnje ime si je nadela na kongresu leta [[2005]]. SD je polnopravna članica dveh mednarodnih političnih skupin – [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] (Party of European Socialists) in Progresivne alianse (Progressive Alliance). V Evropskem parlamentu deluje v [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|zavezništvu socialistov in demokratov]] (Socialists & Democrats). Poslanska skupina SD je trenutno četrta najštevilčnejša v Državnem zboru RS. V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] ima stranka trenutno enega poslanca. Stranka SD je bila do zdaj članica devetih slovenskih vlad; [[2. vlada Republike Slovenije|druge]], [[3. vlada Republike Slovenije|tretje]], [[6. vlada Republike Slovenije|šeste]], [[7. vlada Republike Slovenije|sedme]], [[9. vlada Republike Slovenije|devete]], [[11. vlada Republike Slovenije|enajste]], [[12. vlada Republike Slovenije|dvanajste]], [[13. vlada Republike Slovenije|trinajste]] in [[15. vlada Republike Slovenije|petnajste]]. S tem spada med stranke z najdaljšim obdobjem v slovenskih vladah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo prišel v parlament? 14 predsednikov strank verjame v uspeh.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-prisel-v-parlament-14-predsednikov-strank-verjame-v-uspeh/452489|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Po zmagi na državnozborskih volitvah je stranka SD oblikovala [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlado Republike Slovenije]], ki jo je vodil takratni predsednik stranke [[Borut Pahor]]. Aktualni predsednik stranke je [[Matjaž Han]], izvoljen na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu stranke 13. aprila 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/iran-napad-na-izrael-droni/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-14|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === 1990–2008: Ustanovitev in razvoj === Današnja stranka Socialnih demokratov ima svoje začetke v nekdanji [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]] (ZKS), kasneje ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove). Stranka ZKS-SDP, ki jo je vodil [[Ciril Ribičič]], se je maja 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DESUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen predsednik je postal [[Janez Kocijančič]].<ref name="socialnidemokrati.si">[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/2/zgodovina/ Spletna stran Socialnih demokratov - ustanovitev stranke, 13.8.2008]</ref> ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko Socialni demokrati in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredinskih demokratičnih gibanj v Evropi.{{Citation needed}} Na prvih [[večstrankarski sistem|večstrankarskih]] volitvah v Sloveniji aprila [[1990]] leta je od ustanoviteljic ZLSD nastopila SDP (Stranka demokratične prenove oziroma pozneje preimenovana v Socialdemokratsko prenovo). Dosegla je najvišji rezultat med posameznimi političnimi strankami (17,28 %) in prešla v opozicijo.<ref name="socialnidemokrati.si"/> Na parlamentarnih volitvah decembra 1992 je že omenjena volilna koalicija »Združena lista« z doseženimi 13,58 % vstopila v [[velika koalicija|veliko koalicijo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] - ZLSD - [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. V vladi je pokrivala štiri [[ministrstvo|ministrstva]] - [[Ministrstvo za gospodarstvo|gospodarstvo]], [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|delo, družino in socialne zadeve]] ter [[Ministrstvo za znanost|znanost]] in [[Ministrstvo za kulturo|kulturo]]. Vendar je v januarju [[1996]] izstopila iz [[vlada|vlade]] zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do [[upokojenec|upokojencev]] in ukrepi na področju [[socialna politika|socialne politike]]. === 2008–2011: Pahorjeva era === Na 3. kongresu marca [[1997]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Predsednik Združene liste socialnih demokratov je postal [[Borut Pahor]], ki je bil na 4. kongresu junija [[2001]] v [[Koper|Kopru]] ponovno izvoljen. Vse do oblikovanja nove vlade po državnozborskih volitvah v oktobru [[2000]] je ZLSD delovala v opoziciji. Po uspešnem nastopu na volitvah 2000 je [[15. november|15. novembra]] 2000 skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije, SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije podpisala »[[Koalicijski sporazum]] o sodelovanju v vladi [[Republika Slovenija|Republike Slovenije«]]. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je v vladi pokrivala tri področja - delo, družino in socialne zadeve, kulturo, [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranje zadeve]]. Po nastopu na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah leta 2004]] je ZLSD ohranila pozicijo tretje najmočnejše stranke in ponovno prešla v opozicijo. Na 5. kongresu, ki je potekal 2. aprila [[2005]] v Ljubljani, se je stranka preimenovala v Socialne demokrate (SD). S pristopom novih poslancev v poslansko skupino leta [[2007]] je SD postala najmočnejša opozicijska stranka.<ref>[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/3/volilni-rezultati/ Spletna stran socialnih demokratov - volitve, 17.5.2007]</ref> ==== 2008–2011: Vlada Boruta Pahorja ==== [[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|sličica|[[9. vlada Republike Slovenije|Pahorjeva vlada]]]] Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka zmagala in osvojila 29 sedežev v parlamentu. Dotlej vladajoča stranka, [[Slovenska demokratska stranka]], je pristala na drugem mestu z 28 poslanskimi mandati. [[Janez Janša|Janeza Janšo]] je na premierskem stolčku zamenjal [[Borut Pahor]]. Na volilnem kongresu 22. marca 2009 so spremenili status, s katerim so uvedli štiri podpredsedniška mesta (do zdaj le dve mesti) in spremenili logotip stranke; novi logotip stranke je kratica SD v beli barvi na rdeči podlagi.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/03/socialna_demokracija_sd_volilni_kongres.aspx Siol.net - Pahor na kongresu napovedal večje reforme ]</ref> Po padcu Pahorjeve vlade je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011]] stranka osvojila 10 poslanskih mest.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> === 2012–2020: Pod vodstvom Igorja Lukšiča in Dejana Židana === Na 8. kongresu SD, ki je potekal 2. junija 2012 v Kočevju, je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika stranke v drugem krogu premagal [[Igor Lukšič]], nekdanji minister za šolstvo in šport.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Foto: Novi predsednik SD-ja je postal Lukšič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-novi-predsednik-sd-ja-je-postal-luksic/284401|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lukšič postal novi predsednik SD|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/luksic-postal-novi-predsednik-sd|website=old.slovenskenovice.si|date=2012-06-02|accessdate=2021-04-24|language=sl-si|first=D. P.|last=STA}}</ref> Na isti dan je Borut Pahor uradno najavil kandidaturo za [[predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] in bil na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|volitvah 2. decembra]] na položaj tudi izvoljen.<ref name=":7" /> Stranka je na volitvah 2014 z 5,98 % odstotki glasov prejela 6 poslanskih mandatov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci|accessdate=28.7.2014|date=21.7.2014|format=|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Ob enem je [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament leta 2014]] je stranka z osvojenim enim poslanskim mandatom dosegla bistveno slabši rezultat od pričakovanega, zaradi česar je naslednji dan odstopil njen takratni predsednik [[Igor Lukšič]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-luksic-odstopil-kot-predsednik-sd-ja/337799 |title=Igor Lukšič odstopil kot predsednik SD-ja |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=26.5.2014 |accessdate=27.5.2014}}</ref> Vodenje je ponudil [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]], ki je bila izvoljena za evropsko poslanko, a ga ta ni sprejela.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6zDf_HOg6Ac|title=FAKTOR #448: FAKTOR TEDNA DEJAN ŽIDAN (mag. Dejan Židan, Aljuš Pertinač)|date=3. 6. 2020|accessdate=29.10.2020|website=YouTube.com|publisher=TV3 Slovenija|last=|first=}}</ref> [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709859686).jpg|sličica|Židan je bil predsednik stranke šest let, dve leti tudi [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik državnega zbora]].]] [[28. maj|28. maja]] [[2014]] je Lukšiča nasledil [[Dejan Židan]]. Pod njegovim vodstvom je stranka na volitvah leta 2018 osvojila deset poslanskih mest, na evropskih volitvah leta 2019 pa dva mandata; osvojila sta ju [[Tanja Fajon]] in [[Milan Brglez]]. Pod Židanom je stranka SD vstopila v [[12. vlada Republike Slovenije|vlado Mira Cerarja]], kjer so stranki, kot najmanjši koalicijski partnerici, pripadli trije ministrski resorji. Septembra 2018 je stranka vstopila tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vlado Marjana Šarca]], kjer so stranki zopet pripadli trije resorji, Dejan Židan pa je zasedel mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Židan je z mesta predsednika stranke sestopil na obletnico prevzema predsedovanja, 28. maja 2020 in položaj predal [[Evropski poslanec|evropski poslanki]] [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-05-28|title=Židan: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|date=2020-05-28|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === 2020–2024: Pod vodstvom Tanje Fajon === Mnogi člani, nekdanji člani in politični opazovalci so bili kritični do predaje oblasti Fajonovi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Židan odstopil: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-odstopil-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Ta bi naj bila favorizirana (Židan jo je ob odstopu orisal kot bodočo premierko Slovenije), njeno imenovanje za predsednico pa v neskladju s statutom stranke, saj lahko predsednika določi le kongres.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: ni še predsednica SD, pa se že sestaja s sindikalistko Lidijo Jerkič #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tanja-fajon-se-ni-predsednica-sd-pa-ze-sprejema-lidijo-jerkic-526686|website=siol.net|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi pozivi članov SD naj Tanja Fajon odstopi! {{!}} e-Maribor na najdi.si novicah|url=http://novice.najdi.si/predogled/novica/bb192cad5c18518743a883df75539569/e-Maribor/Podravje/Novi-pozivi-%C4%8Dlanov-SD-naj-Tanja-Fajon-odstopi|website=novice.najdi.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel|url=https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|website=www.portalplus.si|accessdate=2020-10-29|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101004237/https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|url-status=dead}}</ref> Fajonovo so tako v času do kongresa imenovali predvsem kot "predsedujočo SD" in "voditeljico SD".<ref>{{Navedi splet|title=Evropska poslanka in voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon na obisku v Velenju {{!}} SD Velenje|url=https://sd-velenje.si/blog/evropska-poslanka-in-voditeljica-socialnih-demokra/|website=sd-velenje.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=(KONGRES) Nova predsednica SD je favoritka Tanja Fajon, Jani Prednik ji je odščipnil slabo tretjino glasov|url=https://www.vecer.com/slovenija/nova-predsednica-socialnih-demokratov-je-evropska-poslanka-tanja-fajon-10223810|website=www.vecer.com|date=2020-10-10|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref name="#1"/> Na kongresu stranke, [[10. oktober|10. oktobra]] [[2020]], je bila [[Tanja Fajon]] z 276 delegatskimi glasovi izvoljena za predsednico stranke. Protikandidat, poslanec [[Jani Prednik]] jih je prejel 107.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Na mesto podpredsednice je bila z 238 glasov delegatov izvoljena [[Dominika Švarc Pipan]]. Prednik je na kongresu stranki in vodstvu očital predvsem premalo programa in preveč polaganja pozornosti na Janeza Janšo. Prav tako je okrcal odločitev stranke, tedaj že pod predsedstvom Fajonove, da se vključi v t. i. Koalicijo ustavnega loka.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon z 72-odstotno podporo nova predsednica SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dddd/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Po odstopu Dejana Židana je podpora stranki naglo narasla, tudi na dobrih 20 %, po oktobrski izvolitvi Fajonove na mesto predsednice stranke pa se ustalila na okrog 16 %.<ref>{{Navedi splet|title=Velik skok SD, LMŠ padla krepko pod Fajonovo|url=https://siol.net/novice/slovenija/velik-skok-socialnih-demokratov-po-fajonovi-lms-padla-krepko-pod-sd-527823|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Podpora je v prve pol leta fluktuirala med 12 % in 18 % in na drugem mestu prehitela [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: NSi izgublja, DeSUS raste|url=https://siol.net/novice/slovenija/vox-populi-nsi-izgublja-desus-raste-541843|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Na pobudo [[Mladi forum SD|Mladega foruma Socialnih demokratov]] je nadzorni odbor stranke januarja 2021 iz SD izključil [[Občina Ilirska Bistrica|župana Ilirske Bistrice]] [[Emil Rojc (politik)|Emila Rojca]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=SD iz stranke izključila Emila Rojca|url=https://www.mladina.si/204313/sd-iz-stranke-izkljucila-emila-rojca/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-16}}</ref> K izključitvi Rojca, ki je bil med prvimi člani SD, je botrovala označitev novinark Primorskih novic za "kure nesnice".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/zupan-rojc-z-zalitvami-nad-novinarke|title=Župan Rojc z žalitvami nad novinarke|date=11. 11. 2020|accessdate=|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Rupnik Ženko|first=Veronika}}</ref> Rojc je bil pred tem večkrat kritičen do lastne stranke, da ni prisluhnila lokalnemu obmejnemu prebivalstvu, prav tako naj bi vodstvo SD motilo sodelovanje občine s [[14. vlada Republike Slovenije|Tretjo Janševo vlado]] in koalicija SD in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na občinskem nivoju v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]].<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Župana Ilirske Bistrice Emila Rojca vrgli iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupana-ilirske-bistrice-emila-rojca-vrgli-iz-stranke-sd-543369|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župan Emil Rojc znova udaril: Prepotentneži me ne bodo podili iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupan-rojc-ostro-nad-svoje-strankarske-kolege-539897|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Po Rojčevi izključitvi je stranke izstopilo 16 članov, med njimi tudi celotna svetniška skupina v občinskem svetu Ilirske Bistrice.<ref>{{Navedi splet|title=Težave za Fajonovo? Po izključitvi Rojca iz stranke izstopilo več članov.|url=https://siol.net/novice/slovenija/tezave-za-fajonovo-po-izkljucitvi-rojca-iz-stranke-izstopilo-vec-clanov-544079|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po izključitvi Rojca iz ilirskobistriškega SD izstopilo vseh sedem občinskih svetnikov|url=https://www.dnevnik.si/1042947645|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-16}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predsedstvo stranke je 29. decembra 2020 na potrdilo podporo [[Karl Erjavec|Karlu Erjavcu]] za mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo SD-ja podprlo Erjavčevo kandidaturo. Zorčič: SMC ne bo zgolj porok za potrebne glasove|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedstvo-sd-ja-podprlo-erjavcevo-kandidaturo-zorcic-smc-ne-bo-zgolj-porok-za-potrebne-glasove/547299|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD za vložitev konstruktivne nezaupnice, Erjavca podprli za mandatarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sd-za-vlozitev-konstruktivne-nezaupnice-erjavca-podprli-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki na glasovanju ni uspela.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref><ref name="#2"/> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} [[Slika:1. redna seja vlade - 52114494792.jpg|sličica|240x240_pik|Ministra SD [[Aleksander Jevšek]] in [[Tanja Fajon]] na 1. seji Golobove vlade]] 16. oktobra 2021 je zasedala konferenca stranke, ki je obravnavala volilni program, imenovan ''Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030''.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=SD napoveduje deset velikih sprememb. Fajonova: 'Slovenija drvi v napačno smer'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/konferenca-sd-napovedujejo-deset-velikih-sprememb.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Fajonova je med predlogi izpostavila minimalno pokojnino 700 evrov neto in brezplačen vrtec. Na področju gospodarstva je napovedala ukrepe za višjo dodano vrednost gospodarstva, dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto ter postopno krajšanje delovnega časa na 32 ur na teden.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD je prva izmed strank opozicije, ki je predstavila osnutek programa|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/616b069d81317/stranka-sd-je-prva-izmed-strank-opozicije-ki-je-predstavila-osnutek-programa|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Socialni demokrati imamo načrt|url=https://socialnidemokrati.si/tanja-fajon-socialni-demokrati-imamo-nacrt/|website=SD|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Konferenca SD: je novi program sploh izvedljiv, ali bodo ostale le obljube in boj proti Janši?|url=https://www.domovina.je/konferenca-sd-je-program-sploh-izvedljiv-ali-bodo-ostale-le-obljube-in-boj-proti-jansi/|website=Domovina|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI|first=Rok|last=Frelih}}</ref> Nekateri kritiki so zastavljene cilje označili za težko izvedljive.<ref name=":9" /> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve leta 2022]] se je stranka SD podala z geslom "Drugače". Osvojili so 79.709 oz. 6,69 % glasov, s čimer so se uvrstili na četrto mesto. S tem so dobili sedem poslanskih mest, kar so tri manj kot na volitvah leta 2018. Predsednica stranke [[Tanja Fajon]] je izrazila zadovoljstvo nad rezultatom volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/sd-ju-se-obetajo-tri-poslanska-mesta-manj-kot-doslej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Iz parlamenta sta med drugim izpadla tudi nekdanji predsednik stranke [[Dejan Židan]] in podpredsednik [[Matjaž Nemec]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Po dveh dneh je z mesta podpredsednika stranke odstopil [[Jernej Pikalo]], ki na volitvah sicer ni kandidiral. Komentiral je, da gre za drugi najslabši rezultati v zgodovini stranke in da se mu zdi ideja socialne demokracije najboljše in si tako zasluži več podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata stranke SD odstopil z mesta podpredsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-stranke-sd-odstopil-z-mesta-podpredsednika/625369|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Odstop je tako komentiral kot upoštevanje lastnih standardov, ob vprašanjih, ali bi mogla odstopiti tudi Tanja Fajon pa je dejal, da ima vsakdo svoje standarde.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata SD odstopil kot njen podpredsednik|url=https://www.sta.si/3030764/pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-sd-odstopil-kot-njen-podpredsednik|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-26}}</ref> Tanja Fajon se je dva dni po volitvah kot prva od vodij strank sestala z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob in Fajonova po neformalnem srečanju zadovoljna s pogovori|url=https://www.sta.si/3030591/golob-in-fajonova-po-neformalnem-srecanju-zadovoljna-s-pogovori|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-27}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52343006874).jpg|sličica|Predstavitev rezultatov Golobove vlade po prvih 100 dneh]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":92">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Ministrska ekipa je bila izglasovana 1. junija 2022. Stranka SD je v koalicijskem razrezu dobila štiri ministrska mesta; ministrica za zunanje zadeve in podpredsednica vlade je postala Tanja Fajon, ministrica za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo [[Matjaž Han]] ter minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo [[Aleksander Jevšek]], ki mu je z imenovanjem prenehal mandat župana [[Mestna občina Murska Sobota|Mestne občine Murska Sobota]]. Po dobrem letu od nastopa vlade Roberta Goloba je stranka SD izrazila zaskrbljenost nad padajočo javnomnenjsko podporo vladi. Predsednica stranke Tanja Fajon je ob tem spomnila na to, da vladi ni uspelo doseči minimalnih pričakovanih premikov na področju zdravstvene reforme, ki jo je vlada ob nastopu zagovarjala kot prioriteto.<ref>{{Navedi splet|title=SD zaskrbljen zaradi padanja podpore vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-zaskrbljen-zaradi-padanja-podpore-vladi/675021|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dodala je, da bo morala vlada v jeseni 2023 bolj zavihati rokave, nad delom ministrov iz SD in njihovimi rezultati pa je izrazila zadovoljstvo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SD skrbi padanje podpore vladi in odsotnost minimalnih pričakovanih premikov v zdravstvu|url=https://www.sta.si/3192466/sd-skrbi-padanje-podpore-vladi-in-odsotnost-minimalnih-pricakovanih-premikov-v-zdravstvu|website=www.sta.si|accessdate=2023-07-15}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== [[Slika:Milan Brglez 02 (cropped).jpg|sličica|237x237_pik|[[Milan Brglez]], skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika države|levo]] Pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniškimi volitvami leta 2022]] je Tanja Fajon dejala, da bo SD nastopil z lastnim kandidatom, saj ''"Da se glede na zgodovino, tradicijo in terensko mrežo stranke spodobi''."<ref name=":4">{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je bila napoved Tanje Fajon o kandidatu SD za predsednika preveč dokončna?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/je-bila-napoved-tanje-fajon-o-kandidatu-sd-za-predsednika-prevec-dokoncna/|website=N1|date=2022-07-04|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je dodala, da "''Socialni demokrati nismo nova stranka, zato nam ni treba iskati in brskati po svojih vrstah, imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov, da lahko gremo na volitve.''"<ref name=":4" /> 23. avgusta 2022 je po seji sveta stranke Tanja Fajon sporočila, da SD svojega predsedniškega kandidata ne bo imela.<ref>{{Navedi splet|title=SD v predsedniški tekmi brez svojega kandidata|url=https://www.domovina.je/sd-v-predsedniski-tekmi-brez-svojega-kandidata/|website=Domovina|date=2022-08-23|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|title=SD ne bo imel svojega kandidata na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-ne-bo-imel-svojega-kandidata-na-predsedniskih-volitvah/637980|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> Stranka naj bi evidentirala 71 kandidatov, največji konsenz naj bi bil glede evropskega poslanca [[Milan Brglez|Milana Brgleza]], a ta soglasja h kandidaturi ni podal.<ref name=":10" /> Fajonova je ob tem dejala, da se bo stranka osredotočila na kasnejše lokalne volitve.<ref name=":10" /> Septembra 2022 je Milan Brglez naposled sprejel kandidaturo za predsednika Republike Slovenije in se odpovedal funkcijam v stranki SD, ki ga je podprla kot svojega kandidata. Po odstopu njihove kandidatke [[Marta Kos|Marte Kos]] iz predsedniške tekme ga je za svojega kandidata podprlo tudi [[Gibanje Svoboda]], takrat največja parlamentarna in vladna stranka. Kandidaturo je vložil 26. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brglez vložil predsedniško kandidaturo s podpisi poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglez-vlozil-predsednisko-kandidaturo-s-podpisi-poslancev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedel 3. mesto in se ni uvrstil v drugi krog. Prejel je 134.726 oz. 15,45 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Stranka je v drugem krogu javno podprla kandidatko [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD bo v drugem krogu volitev podprla Natašo Pirc Musar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-sd-bo-v-drugem-krogu-volitev-podprla-nataso-pirc-musar/|website=N1|date=2022-10-28|accessdate=2022-11-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD tudi uradno potrdila, da bo v drugem krogu podprla Natašo Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/stranka-sd-tudi-uradno-potrdila-da-bo-v-drugem-krogu-podprla-nataso-pirc-musar/645451|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD v drugem krogu predsedniških volitev podpira Natašo Pirc Musar|url=https://www.dnevnik.si/1042999863|website=Dnevnik|accessdate=2022-11-10|archive-date=2022-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221110225439/https://www.dnevnik.si/1042999863|url-status=dead}}</ref> Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke. Na mesta podpredsednikov so delegati izvolili [[Jani Prednik|Janija Prednika]], [[Matjaž Nemec|Matjaža Nemca]], [[Meira Hot|Meiro Hot]] in [[Mija Javornik|Mijo Javornik]], pravosodna ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] in kohezijski minister [[Aleksander Jevšek]] za podpredsednika nista bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. "Socialni demokrati smo za vedno."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bo-se-naprej-vodila-sd-socialni-demokrati-smo-za-vedno/642959|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Tekom kongresa je eden od govorcev, delegat delavske zveze SD [[Branko Cajnko]] na odru dejal, da sta glavna krivca [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|vojne v Ukrajini]] [[Združene države Amerike]] in zveza NATO.<ref>{{Navedi splet|title=Na kongresu SD: "Za vojno v Ukrajini so krive ZDA in zveza Nato" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/kongres-sd-brglez-fajon-ukrajina-589624|website=siol.net|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Stranka se je na besede odzvala na Twitterju in zapisala: ''"Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. Vendar to ne pomeni, da člani in članice ne smejo imeti drugačnih pogledov. Nasprotno, črka D v kratici SD pomeni namreč ravno to. #VednoSD"''<ref>{{Navedi tvit| user=strankasd |number=1578747319251439623 |title=Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. [...] |date=2022-10-08 }}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Predsedstvo Socialnih demokratov je na srečanju dne 29. januarja 2024 odločilo, da zaradi [[15. vlada Republike Slovenije#Afera sodna stavba|afere sodna stavba]] oz. nepravilnosti pri postopkih nakupa le-te, ministrici za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominiki Švarc Pipan]] odreka podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> Pozvali so jo k odstopu, prvi odziv ministrice je bil, da oditi ne namerava, saj bi to pomenilo nadaljevanje spornih poslov na ministrstvu. Kasneje se je večkrat sestala s premierjem Robertom Golobom in dejala, da bo odstopila, če jo k temu pozove tudi on. Tanja Fajon, predsednica stranke, je bila ogorčena nad izjavo ministrice, da je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica premierju ponudila svoj odstop, ta naj bi ga sprejel v naslednjih dneh, ministrstvo pa začasno prevzel sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika stranke odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Napetosti se s tem niso končale; do ministrice je bil v Državnem zboru oster poslanec in njen strankarski kolega [[Jani Prednik]], dejal je, da je Švarc Pipanova "ena od glavnih osumljenk pri izpeljavi spornega posla in da je sedaj spregledala kot Esmeralda".<ref>{{Navedi splet|title=Spopad v parlamentu: ministrica Švarc Pipan poslancu Predniku zagrozila s tožbo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/spopad-v-parlamentu-ministrica-svarc-pipan-poslancu-predniku-zagrozila-s-tozbo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference in sestanka predsedstva potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> Švarc Pipan je 12. februarja 2024 po tem, ko ni bila vabljena ne na konferenco, ne na predsedstvo stranke, izstopila iz Socialnih demokratov.<ref>{{navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan izstopila iz SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-izstopila-iz-sd-hvala-za-roze-in-srecno-sd-626824|website=siop.net|accessdate=2024-02-13|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja 2024 je premier odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Državni zbor se je z odstopom seznanil na seji dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 6.jpg|sličica|Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan med primopredajo poslov]] Anketa, ki jo je med 5. in 8. februarjem za časopis [[Delo (časopis)|Delo]] izvedla agencija Mediana, je pokazala velik padec podpore stranki. Ta bi prejela le 2,6 % glasov, s čimer bi se uvrstila na peto mesto in prvič po letu 2005 ne bi prestopila parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Dela: SD strmoglavil, vlada z najslabšo oceno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-dela-sd-strmoglavil-vlada-z-najslabso-oceno/698110|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki stranke, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> V sredini marca so se zaključili postopki evidentiranja kandidatov za novega predsednika SD, izvoljenega na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu 13. aprila]]. Dotedanja predsednica Tanja Fajon soglasja h kandidaturi ni podala in se v pismu članstvu poslovila od vodenja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova ne bo kandidirala za predsednico SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-ne-bo-kandidirala-za-predsednico-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Kandidaturo so napovedali vodja poslanske skupine [[Jani Prednik]], župan Ajdovščine [[Tadej Beočanin]] ter evroposlanec [[Milan Brglez]].<ref>{{Navedi splet|title=Prednik bi pomladil ekipo, Beočanin obljublja vzpon socialne demokracije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prednik-bi-pomladil-ekipo-beocanin-obljublja-vzpon-socialne-demokracije.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Za predsednika je bil na kongresu izvoljen Matjaž Han, ki je le za nekaj 10 glasov premegal Brgleza.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han v pogovoru za N1: “En kongres ne sme razbiti enotnosti stranke” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/matjaz-han-v-pogovoru-za-n1-en-kongres-ne-sme-razbiti-enotnosti-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> === 2024– : Pod vodstvom Matjaža Hana === [[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Matjaž Han - 12.9.2024.jpg|sličica|[[Matjaž Han]]]] Dan po izvolitvi [[Matjaž Han|Matjaža Hana]] za predsednika Socialnih demokratov je iz stranke izstopil njen nekdanji glavni tajnik, Uroš Jauševec. V sporočilu za javnost je zapisal, da je bil do nje že dlje časa kritičen, a da so stranko s Hanovo izvolitvijo dokončno prevzeli "primitivizem, nesposobnost in nenačelnost".<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji glavni tajnik SD Uroš Jauševec izstopil iz stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-glavni-tajnik-sd-uros-jausevec-izstopil-iz-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> Zaradi že drugega poraza na volilnem kongresu je svoj odstop z mesta vodje poslanske skupine ponudil Jani Prednik, a so v stranki njegovo ponudbo zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Prednik ponudil odstop, a uživa podporo Matjaža Hana in poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prednik-ponudil-odstop-a-uziva-podporo-matjaza-hana-in-poslancev/705070|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Volilna konvencija in predsedstvo SD sta kandidatno listo potrdila 25. aprila 2024. Za nosilca je bil potrjen [[Matjaž Nemec]], zadnje mesto je zasedel [[Milan Brglez]], na listo pa sta bila uvrščena tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj [[Aleksander Jevšek]] ter nekdanja evroposlanka stranke, [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]].<ref>{{Navedi splet|title=SD potrdil listo za evropske volitve, nosilec bo aktualni poslanec Matjaž Nemec|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nosilec-evropske-liste-pri-sd-aktualni-evropski-poslanec-matjaz-nemec.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> Na evropske volitve 2024 se je stranka podala s sloganom ''Močna Evropa, močna Slovenija''. Listo so vložili v ponedeljek, 6. maja.<ref>{{Navedi splet|title=SD vložil listo kandidatov za evropske volitve – aktualna evroposlanca na prvem in zadnjem mestu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sd-vlozil-listo-kandidatov-za-evropske-volitve-aktualna-evroposlanca-na-prvem-in-zadnjem-mestu/707284|accessdate=2024-05-06|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> # '''[[Matjaž Nemec]]''' # [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] # [[Aleksander Jevšek]] # Lucija Karnelutti # [[Matevž Frangež]] # Aleksandra Vasiljević # Primož Brvar # Neva Grašič # [[Milan Brglez]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,76 % glasov, s čimer je zasedla 4. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matjaž Nemec.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-25|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Po tem, ko sta koalicijski stranki [[Gibanje Svoboda]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] pozvali k bojkotu [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referenduma o dodatkih h pokojninam za izjemne umetniške dosežke]], je SD takšen poziv označila za neprimeren. Predsednik stranke Matjaž Han je dejal, bi bilo to politično neodgovorno in kratkoročno je všečno.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Gre za zmago razuma. Asta Vrečko: Referendum je sklican za preštevanje desnih volivcev.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/janez-jansa-gre-za-zmago-razuma-asta-vrecko-referendum-je-sklican-za-prestevanje-desnih-volivcev/745356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-11|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Po tem, ko je več institucij znatno znižalo gospodarsko napoved za Slovenijo, med drugim [[Banka Slovenije]] in [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], je Matjaž Han podprl vrnitev na prejšnji sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in s tem zavrnil novo ureditev, ki jo je pred tem sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Han za izboljšanje položaja normirancev in udeležbo delavcev pri dobičku|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/han-za-izboljsanje-polozaja-normirancev-in-udelezbo-delavcev-pri-dobicku/747978|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han podpira vrnitev starega sistema normirancev|url=https://www.finance.si/9037449|website=Finance|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Normiranci sprli SD in svobodnjake - Domovina|url=https://www.domovina.je/normiranci-sprli-sd-in-svobodnjake|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-22|language=en}}</ref> Zavrnil je tudi zavezo zvezi NATO, da bi Slovenija obrambne izdatke dvignila na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Septembra 2025 je nepovezana poslanka, prej poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]] potrdila prestop v poslansko skupino SD.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=N1|date=2025-09-20|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref> 6. januarja 2026 je iz Levice k Socialnim demokratom prestopil tudi [[Matej Tašner Vatovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka SD se je na državnozborske volitve odpravljala s samostojno kandidatno listo. Pogovori o sodelovanju so potekali s stranko [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]; pobudnik ideje o skupni listi je bil Matjaž Han, javno pa jo je podprl prvi predsednik Slovenije [[Milan Kučan]].<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}</ref> Svet Preroda je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo na volitvah, v SD pa so se na to odzvali z besedami, da odločitev spoštujejo, a »ostajajo odprti za pogovore z vsemi strankami, s katerimi delijo programske vrednote, saj to zahteva čas, v katerem živimo.«<ref name=":22" /> Kučan sam je idejo o povezovanju, ki naj bi preprečila drobljenje glasov na levi sredini, znova obudil v intervjuju, objavljenem 26. januarja 2026 v tedniku Reporter.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Han je 28. januarja v intervjuju poudaril, da je »malo verjetnosti, da še pride do skupne liste«, a vendar da če tega ne storijo, je to »ene vrste napaka«.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj na levi ne zmorejo brez Milana Kučana?|url=https://info360.si/politika/zakaj-na-levi-ne-zmorejo-brez-milana-kucana/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Listo so kot prva stranka predstavili na volilni konvenciji dne 4. februarja 2026.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaokrožil s pozivom: »Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati!«, ob tem pa javno obljubil, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev: [[Damijan Zrim|Damijan]] [[Damijan Zrim|Bezjak Zrim]] (Murska Sobota I), [[Jonas Žnidaršič]] (Vič Rudnik II), Bojana Muršič (Ruše), Soniboj Knežak (Hrastnik), Janja Rednjak (Velenje II), [[Meira Hot]] (Piran), skupaj s pridruženima Mojco Šetinc Pašek (Vič Rudnik III) in Matejem T. Vatovcem (Kopet I). Na listo so uvrstili tudi vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: Tanja Fajon (Ljubljana Center), Matjaž Han (Laško), [[Andreja Kokalj]] (Moste Polje III), [[Aleksander Jevšek]] (Slovenj Gradec).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> Kandidatno listo so vložili v ponedeljek, 16. februarja 2026, Han je v izjavi za medije napovedal »izogibanje populizmu in praznim obljubam«.<ref>{{Navedi splet|title=Han: "Če se to ne bo zgodilo, se bo moral najmočnejši pogovarjati tudi z drugimi strankami"|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ce-se-to-ne-bo-zgodilo-se-bo-moral-najmocnejsi-pogovarjati-tudi-z-drugimi-strankami/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Slogan in hkrati ime programa stranke je bil ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.<ref name=":19" />''<ref>{{Navedi splet|title='Za mir, razvoj in blaginjo'. Han: Potrebujemo dogovor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-mir-razvoj-in-blaginjo-han-potrebujemo-dogovor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-18|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:30 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:2 start:0 PlotData= bar:Sedežev color: red width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color: red from:start till:14 text:14 bar:1992 from:start till:14 text:14 bar:1996 from:start till:9 text:9 bar:2000 from:start till:11 text:11 bar:2004 from:start till:10 text:10 bar:2008 from:start till:29 text:29 bar:2011 from:start till:10 text:10 bar:2014 from:start till:6 text:6 bar:2018 from:start till:10 text:10 bar:2022 from:start till:7 text:7 bar:2026 from:start till:6 text:6 </timeline> Od leta 1990 dalje ima stranka poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 161.349 | 13,58 | {{steady}} | {{Composition bar|14|90|hex=#ff0000}} | {{steady}} | 3. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 96.597 | 9,03 | {{decrease}} 4,55 | {{Composition bar|9|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 5 | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 130.079 | 12,08 | {{Increase}} 3,05 | {{Composition bar|11|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 2 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2000)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2000-2004)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 98.527 | 10,17 | {{Decrease}} 1,91 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 320.248 | 30,45 | {{Increase}} 20,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 19 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 115.952 | 10,52 | {{Decrease}} 19,93 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 19 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 52.249 | 5,98 | {{Decrease}} 4,54 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 4 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 87.234 | 9,92 | {{Increase}} 3,94 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 4 | 3. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 79.709 | 6,69 | {{Decrease}} 3,23 | {{Composition bar|7|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 3 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 79.175 | 6,71 | {{increase}} 0,02 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 1 | 4. | {{no|Opozicija}} |- |} === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 61.672 | 14,15 | {{steady}} | {{Composition bar|1|7|hex=#FF0000}} | {{steady}} | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 85.407 | 18,43 | {{Increase}} 4,28 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 32.484 | 8,08 | {{Decrease}} 4,35 | {{Composition bar|1|8|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 89.936 | 18,66 | {{Increase}} 10,58 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 52.390 | 7,76 | {{Decrease}} 10,90 | {{Composition bar|1|9|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 4. |- |} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje ! rowspan="2" |Opombe |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]] |- ![[Borut Pahor]] |bgcolor=red | | | | | |do 2008, ko postane premier |- ![[Aurelio Juri]] |bgcolor=red | | | | | |od 2008, ko nadomesti Boruta Pahorja |- ![[Zoran Thaler]] | |bgcolor=red | | | | |do 2011, ko odstopi zaradi obtožb |- ![[Mojca Kleva]] | |bgcolor=red | | | | |od 2011, ko nadomesti Zorana Thalerja |- ![[Tanja Fajon]] | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |bgcolor=red | | |do 2022, ko postane ministrica v Vladi RS |- ![[Milan Brglez]] | | | |bgcolor=red | | |/ |- ![[Matjaž Nemec]] | | | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |od 2022, ko nadomesti Tanjo Fajon |- |} == Seznam predsednikov == {{Socialni demokrati|Predloga:Socialni demokrati=}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Portret ! rowspan="2" |Predsednik<br><small>(rojstvo–smrt)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Ime stranke |- !Začetek !Konec |- !1. | |<center>[[Ciril Ribičič|'''Ciril Ribičič''']]<br><small>(1947)</small> </center> |<center>(1989) 1990</center> |<center>1993<center> |Stranka demokratične prenove |- !2. | |<center>[[Peter Bekeš|'''Peter Bekeš''']] <small>(1946-2015)</small></center> |<center>1993</center> |<center>1993<center> |Socialdemokratska prenova |- !3. |[[Slika:Janez Kocijančič 2012.jpg|brezokvirja|104x104_pik]] |<center>'''[[Janez Kocijančič]]'''<br><small>(1941-2020)</small> </center> |<center>1993</center> |<center>1997<center> | rowspan="2" |Združena lista socialnih demokratov |- ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[Slika:Borut Pahor 3 (cropped).jpg|brezokvirja|118x118_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Borut Pahor]]'''<br><small>(1963)</small> </center> | rowspan="2" |<center>1997</center> | rowspan="2" |<center>2012 |- | rowspan="6" |Socialni demokrati (SD) |- !5. |[[Slika:Igor Lukšič 2010-03-11 (cropped).jpg|brezokvirja|123x123_pik]] |<center>'''[[Igor Lukšič]]'''<br><small>(1961)</small> </center> |<center>2012</center> |<center>2014<center> |- !6. |[[Slika:Dejan Židan 2015-04-10.jpg|brezokvirja|97x97_pik]] |<center>'''[[Dejan Židan]]'''<br><small>(1967)</small> </center> |<center>28. maj 2014</center> |<center>28. maj 2020<center> |- !v. d. | rowspan="2" |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_11._1._2024_-_Tanja_Fajon_(cropped).jpg|brezokvirja|113x113_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Tanja Fajon]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>''28. maj 2020''<center> |<center>''10. oktober 2020''<center> |- !7. |<center>10. oktober 2020</center> |<center>13. april 2024<center> |- !8. |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped).jpg|brezokvirja|110x110px]] |<center>'''[[Matjaž Han]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>13. april 2024</center> |<center>''danes''<center> |- |} == Kritike in kontroverze == === Vrnitev vile Moskovič === Leta 2005 je v javnost prišlo dejstvo, da stranka Socialnih demokratov domuje v vili Moskovič, ki jo je [[Komunistična partija Slovenije|komunistična]] oblast po vojni odvzela [[Feliks Moskovič|Feliksu Moskoviču]], [[Judje|Judu]], ki je umrl v [[Holokavst|Holokavstu]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-28 |archive-date=2011-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110829104310/http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |url-status=dead }}</ref>{{Cn}} z izgovorom, da je sodeloval z okupatorjem. Desno-sredinska koalicija pod vodstvom [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je ustanovila komisijo za vrnitev zaplenjene judovske imovine in zahtevala vrnitev vile Moskovič [[Judovska skupnost Slovenije|judovski skupnosti Slovenije]]. Zahteva je bila zavrnjena s strani glavne opozicijske stranke, SD.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-11 |archive-date=2011-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064345/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |url-status=dead }}</ref> Leta 2021 je Evropska judovska skupnost s pismom Rabbija Menachema Margolina zahtevala vrnitev hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/evropska-judovska-skupnost-zeli-nazaj-stavbo-sd-550199|title=Evropska judovska skupnost želi nazaj stavbo SD|date=15.4.2021|accessdate=15.4.2021|website=SiolNET}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropska-judovska-skupnost-tanjo-fajon-poziva-k-vrnitvi-stavbe-stranke-sd/576953|title=Evropska judovska skupnost Tanjo Fajon poziva k vrnitvi stavbe stranke SD|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> Predsednica Tanja Fajon je predsednika povabila na pogovor in ogled dejstev.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/fajonova-zavrnila-poziv-naj-judovski-skupnosti-vrne-stavbo-sd-550271|title=Fajonova zavrnila vračanje stavbe SD judovski skupnosti|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=SiolNET}}</ref> Julija 2023 je stranka SD vložila tožbo proti [[Janez Janša|Janezu Janši]]. Očitali so mu "zavestno in zlonamerno širjenje laži", da je vila ukradena oz. da je lastništvo sporno.<ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati s tožbo proti Janši 'zaradi laži o ukradeni judovski vili'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/socialni-demokrati-s-tozbo-proti-jansi-zaradi-lazi-o-ukradeni-judovski-vili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> 17. avgusta 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] pritrdilo sodbi [[Okrajno sodišče v Velenju|okrajnega sodišča v Velenju]], da se mora Janez Janša stranki SD na svojem Twitter profilu opravičiti za neresnične navedbe in plačati 10 tisoč evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče zavrnilo pritožbo: Janša se mora SD opravičiti za laži o “ukradeni židovski vili” in plačati 10.000 € odškodnine|url=https://socialnidemokrati.si/visje-sodisce-zavrnilo-pritozbo-jansa-se-mora-sd-opraviciti-za-lazi-o-ukradeni-zidovski-vili-in-placati-10-000-e-odskodnine/|website=SD|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI|first=Miha|last=Damiš}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravnomočno: Janša se mora opravičiti stranki SD in plačati 10.000 evrov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pravnomocno-jansa-se-mora-opraviciti-stranki-sd-in-placati-10-000-evrov/|website=N1|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče: Janša mora SD plačati 10.000 evrov odškodnine in se opravičiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/visje-sodisce-potrdilo-jansa-mora-sd-placati-10000-evrov-odskodnine.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> Janša je skenirano sodbo z opravičilom na Twitterju objavil 20. septembra 2022, kasneje pa plačal tudi denarno kazen.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Janez Janša stranki SD nakazal še več denarja, kot je zahtevalo sodišče|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-stranki-sd-nakazal-se-vec-denarja-kot-je-zahtevalo-sodisce-595059|website=siol.net|accessdate=2023-01-27|language=sl}}</ref> Stranka SD je sporočila, da bo sredstva namenila v dobrodelne namene.<ref name=":11" /> === TEŠ 6 === ''Glavni članek: [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6]]'' [[Slika:Sostanj, view of the thermal power plant.jpg|sličica|Termoelektrarna Šoštanj. ]] Pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj so imeli ključno vlogo vidni člani SD-ja, med njimi takratni predsednik stranke in vlade [[Borut Pahor]], minister za finance [[Franc Križanič]], ter velenjski župan [[Bojan Kontič]]. Projekt TEŠ 6, s skupno ceno 1,41 milijarde evrov, danes velja za največji infrastrukturni projekt.<ref>{{Navedi splet|title=Končna cena Teš 6 dosegla 1,41 milijarde evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042834887|website=Dnevnik|accessdate=2020-01-15}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ugotovilo se je, da je bil krepko preplačan, saj se je s sprva 600-700 milijonske vrednosti le-ta povečala na skoraj pol drugo milijardo. Prav tako naj bi bil močno prežet s korupcijo. Stranka SD je kritik o dvoličnosti deležna tudi zaradi zelenih in okoljevarstvenih iniciativ, ki kljubujejo projektu, ki so ga sami podpirali.<ref>{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za zeleno socialistično prihodnost – s Titom in TEŠ6 naprej {{!}} Domovina|url=https://www.domovina.je/za-zeleno-socialisticno-prihodnost-s-titom-in-tes6-naprej/|accessdate=2020-01-15|language=sl-SI|first=Martin|last=Nahtigal}}</ref> === Afera ''Veberkom''=== Afera je povezana z nekdanjim obrambnim ministrom iz vrst Socialnih demokratov [[Janko Veber|Jankom Vebrom]], ki je Obveščevalno-varnostni službi naročil, da preveri tveganja prodaje Telekoma Slovenije, česar pa kot obrambni minister ne bi smel. 19. decembra 2017 je zato odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title="Afera Veberkom je dimna zavesa za druge pomembnejše rabote"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/afera-veberkom-je-dimna-zavesa-za-druge-pomembnejse-rabote/362583|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Afera Veberkom: prvak SD je izvedel politično figuro Žerjav|url=https://www.delo.si/novice/politika/afera-veberkom-prvak-sd-je-izvedel-politicno-figuro-zerjav.html|website=www.delo.si|date=2015-03-31|accessdate=2020-01-15|language=sl-si|first=Z. P. , notranja|last=politika}}</ref> === Nezakonito financiranje kampanje leta 2014 === [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] je ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0" /> === Odnos do komunizma === Pravnoformalno je stranka naslednica SDP Slovenije ter njenih predhodnic (Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije).{{Nezanesljiv vir?|date=junij 2024}}<ref>{{Navedi splet|url=https://socialnidemokrati.si/statut/|title=Statut SD. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.|accessdate=18. 6. 2024|publisher=SD}}</ref> Na seji državnega zbora marca 2019 je poslanec SD [[Marko Koprivc]] dejal, da so Socialni demokrati ''"ponosni nasledniki zveze komunistov"'' a dodal, da so nedvoumno obsodili povojne poboje.<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/escp-drzave-lahko-ukinejo-stranke-ki-se-ne-distancirajo-od-nekdanjih-komunisticnih-strank-568911 |title= ESČP: Države lahko ukinejo stranke, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank |date=2021-12-22 |work=Siol.net |accessdate=2024-02-24}}</ref> Na volilnem zborovanju pred evropskimi volitvami 2019 je tedaj poslanec in kasneje evropski poslanec Milan Brglez nosil rdečo majico s podobo argentinsko-kubanskega revolucionarja [[Che Guevara|Ernesta Che Guevare]].<ref>{{Cite tweet |user=prstansi |number=1124954424596684801 |title=Ko padejo zadnji kriteriji normalnosti in dobrega okusa 😥 https://t.co/PPGZ6c2TTu| date=2019-05-05}}</ref> 4. maja 2020 so se predstavniki stranke SD, predsednik [[Dejan Židan]], evropska poslanka [[Tanja Fajon]] in poslanec [[Marko Koprivc]], poklonili kipu jugoslovanskega politika in predsednika prve slovenske povojne vlade [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]].{{Navedi vir}} === Ostalo === Na božični večer [[2019]] je [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]] iz vrst SD [[Jernej Štromajer]] na svojem Twitter računu objavil fotografijo s citatom "Merry Christmas you filthy animals" (slo.: "Vesel božič, ve umazane živali") iz filma [[Sam doma]]. Tvit je razburil del slovenske javnosti, saj naj bi žalil [[Kristjani|kristjane]] oz. tiste, ki praznujejo [[božič]]. Štromajer se je kasneje opravičil in dejal, da njegov namen ni bil kogarkoli žaliti ter da je to stavek iz [[Film|filma]], ki so ga številni gledali ob božičnih večerjah.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Ob protestih za njegov odstop se je Štromajer še enkrat opravičil za sporen tvit|url=https://www.vecer.com/ob-protestih-za-njegov-odstop-se-je-stromajer-se-enkrat-opravicil-za-sporen-tvit-10115895|website=www.vecer.com|date=2020-01-15|accessdate=2020-01-15|language=sl-si}}</ref>{{Navedi vir}} V bran mu je stopila tudi stranka in minister [[Jernej Pikalo]], med tem ko je predsednik vlade [[Marjan Šarec]] dejal, da bi Štromajerja, če bi bil član LMŠ, nemudoma razrešil.<ref>{{Navedi splet|title="Če bi bil Štromajer funkcionar stranke LMŠ, bi bil nemudoma razrešen"|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-bi-bil-stromajer-funkcionar-stranke-lms-bi-bil-nemudoma-razresen-516268|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Predsednik NSi [[Matej Tonin]] je v javnem pismu predsedniku vlade objavo označil za "provokacijo" in sovražni govor do kristijanov.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin v javnem pismu Marjanu Šarcu: Zakaj ste v primeru sovražnega govora dr. Štromajerja odstopili od svojih moralnih in etičnih kriterijev? – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/matej-tonin-v-odprtem-pismu-marjanu-sarcu-zakaj-ste-v-primeru-sovraznega-govora-dr-stromajerja-odstopili-od-svojih-moralnih-in-eticnih-kriterijev/|accessdate=2020-05-15|language=sl-SI}}</ref> Pričeta je bila spletna peticija za njegov odstop, ki jo je podpisalo več kot 5.000 ljudi. 15. januarja 2020 je pred stavbo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade]] potekal protest, na katerem je več sto udeležencev zahtevalo Štromajerjev odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Pred vlado protest proti Štromajerju, ki se bo na Planetu soočil z Metko Zevnik|url=http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|website=Times.si|accessdate=2020-01-15|language=sl|archive-date=2020-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200115230321/http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|url-status=dead}}</ref> 18. maja [[2020]] je nadomestni poslanec [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] [[Gregor Židan]] zapustil [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslansko skupino SMC]] in prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslansko skupino SD]]. Vodja poslanske skupine SMC [[Janja Sluga]] je na novinarski konferenci dejala, da Židan za prestop ni navedel političnih razlogov, omenil pa je "sanjsko ponudbo, ki je pač ni mogel zavrniti."<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|accessdate=2020-05-19|date=2020-05-18|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V medijih je zaokrožilo, da naj bi stranka Socialni demokrati Židanu ponudila nekaj sto tisoč evrov oz. delovno mesto na [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometni zvezi Slovenije]]. Sam je podkupnino označil za polresnice in laž ter da mu je odhod iz SMC narekovala vest. Zanikal je tudi, da bi bil prestop povezan z njegovim gostinskim podjetjem Gregorino, ki je bilo takrat v slabi finančni kondiciji.<ref>{{Navedi splet|title=Gregor Židan zanika, da bi mu za prestop iz SMC v SD obljubili funkcijo v NZS; iz SMC izstopajo člani na Obali|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/gregor-zidan-zanika-da-bi-mu-za-prestop-iz-smc-v-sd-obljubili-funkcijo-v-nzs-iz-smc-izstopajo-clani-na-obali-780197|website=Revija Reporter|accessdate=2020-05-26}}</ref> "Sanjska ponudba" naj bi po njegovih besedah bila obljuba Socialnih demokratov, da gredo skupaj na naslednje volitve in poskusijo zmagati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zidan-ne-bom-izdajal-tistega-kar-se-je-dogajalo-za-stirim-stenami.html|title=Židan: Ne bom izdajal tistega, kar se je dogajalo za štirimi stenami|date=21.5.2020|accessdate=21.5.2020|website=24ur.com|publisher=Pro Plus|last=STA|first=M.V.}}</ref> Podkupovanje je zavrnil{{Pojasni}} tudi vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]]. == Organi stranke == [[Slika:Vladni_obisk_v_Savinjski_regiji_-_21_Oktober_2023_-_Matjaž_Han.jpg|sličica|238x238_pik|[[Matjaž Han]], predsednik stranke|alt=]] * '''Predsednik:''' [[Matjaž Han]] * '''Podpredsedniki:''' [[Matjaž Nemec]], [[Andreja Katič]], [[Meira Hot]], [[Luka Goršek]] * '''Vodja poslanske skupine:''' Meira Hot * '''Namestnica vodje poslanske skupine:''' [[Bojana Muršič]] * '''Predsednik konference:''' [[Jernej Štromajer]] * '''Predsednik nadzornega odbora:''' [[Bogdan Čepič]] * '''Glavni tajnik:''' [[Živa Živkovič]] * '''Sveti stranke:''' 14. sestav == Vidnejši člani/poslanci == * [[Samo Bevk]] (nekdanji kandidat za ministra za kulturo) * [[Rado Bohinc]] (nekdanji rektor Univerze na Primorskem, nekdanji minister za notranje zadeve, nekdanji minister za znanost in tehnologijo) * [[Mirko Brulc]] (nekdanji župan Mestne občine Nova Gorica) * [[Milan M. Cvikl]] (član Evropskega računskega sodišča, nekdanji generalni sekretar Vlade) * [[Andreja Črnak Meglič]] (državna sekretarka) * [[Tanja Fajon]] (novinarka RTV SLO, nekdanja evropska poslanka, predsednica stranke, podpredsednica Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu) * [[Matevž Frangež]] (nekdanji državni sekretar) * [[Matjaž Han]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Radeče, minister za gospodarstvo, turizem in šport) * [[Ljubica Jelušič]] (nekdanja ministrica za obrambo) * [[Andreja Katič]] (ministrica za obrambo, nekdanja podpredsednica DZ RS) * [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] (nekdanja evropska poslanka, nekdanja stalna predstavnica DZ pri Evropskem parlamentu) * [[Janez Kocijančič]] (nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik Mednarodne Smučarske zveze, podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev) * [[Bojan Kontič]] (župan Mestne občine Velenje)[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sličica|176x176_pik|Dominika Švarc Pipan]] * [[Anja Kopač Mrak]] (nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekdanja državna sekretarka, univerzitetna profesorica) *[[Franc Križanič]] (nekdanji minister za finance) * [[Dušan Kumer]] (nekdanji državni sekretar) * [[Darja Lavtižar Bebler]] (nekdanja kandidatka za predsednico Republike) * [[Dejan Levanič]] (nekdanji glavni tajnik SD, nekdanji poslanec in nekdanji državni sekretar) * [[Igor Lukšič]] (nekdanji minister za visoko šolstvo, nekdanji predsednik stranke, univerzitetni profesor) * [[Bojana Muršič]] (poslanka, bivša podpredsednica DZ RS) * [[Borut Pahor]] (nekdanji predsednik Republike, nekdanji predsednik stranke, nekdanji premier, nekdanji predsednik DZ, nekdanji evropski poslanec) * [[Miloš Pavlica]] (nekdanji državni sekretar) *[[Sonja Lokar]] (prva predsednica Ženskega foruma /ZL/SD) *[[Breda Pečan]] (nekdanja županja Občine Izola) * [[Majda Potrata]] (nekdanja podpredsednica stranke) * [[Miran Potrč]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji podpredsednik DZ) * [[Slika:Jernej Pikalo-za splet (cropped).jpg|sličica|224x224_pik|Jernej Pikalo]][[Ciril Ribičič]] (nekdanji ustavni sodnik, predsednik ZKS) * [[Anton Rop]] (član Evropske investicijske banke, nekdanji premier, nekdanji minister za finance, nekdanji državni sekretar) * [[Danica Simšič]] (nekdanja županja Mestne občine Ljubljana) * [[Janko Veber]] (podpredsednik stranke, nekdanji minister za obrambo, nekdanji predsednik DZ, nekdanji vodja poslanske skupine, predsednik ZŠAM Slovenije, nekdanji župan Občine Kočevje) * [[Patrick Vlačič]] (nekdanji minister za promet) * [[Dejan Židan]] (nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekdanji predsednik stranke in Državnega zbora) *[[Boris Sovič]] (nekdanji župan Mestne občine Maribor, nekdanji veleposlanik Slovenije v Izraelu) * Franc Hočevar (predsednik Foruma starejših SD, nekdanji direktor centra [[Soča (razločitev)|SOČA]], nekdanji direktor [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC]] Ljubljana, nekdanji svetovalec predsednikov republike) *[[Jernej Pikalo]] (dvakrat minister za izobraževanje, znanost in šport) == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.socialnidemokrati.si}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)|*]] {{normativna kontrola}} 0sadg73crmek4el8kebo5f0d3fogvmk Seznam mest v Bolgariji 0 128861 6686041 6664374 2026-06-06T13:27:19Z Upwinxp 126544 pnp [[Krdžali]] -> [[Krdžali (mesto)]] 6686041 wikitext text/x-wiki To je seznam vseh naselij v [[Bolgarija|Bolgariji]], ki imajo status [[Mesto|mesta]]. Najmanjša mesta niso nujno večja od vseh [[vas]]i. Prestolnice [[Oblasti Bolgarije|oblasti]] so označene krepko. {|class="sortable wikitable" |- !# !Mesto !Oblast !Prebivalstvo<br/><small>popis 1946<ref name="BAN">{{Navedi splet|url=http://www.prokarstterra.bas.bg/geo21/2009/1-09/13-17.pdf|format=PDF|title=УРБАНИЗАЦИЯТА В БЪЛГАРИЯ ОТ ОСВОБОЖДЕНИЕТО ДО КРАЯ НА ВТОРАТА СВЕТОВНА ВОЙНА|website=Prokarstterra.bas.bg|language=bg|accessdate=17. 10. 2017|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name="pop-stat">{{Navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/bulgaria-cities.htm|title=България / Bălgarija|website=Pop-stat.mashke.org|language=bg|accessdate=17. 10. 2017|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016140135/http://pop-stat.mashke.org/bulgaria-cities.htm|url-status=dead}}</ref></small> !Prebivalstvo<br/><small>popis 1992</small> !Prebivalstvo<br/><small>popis 2001</small> !Prebivalstvo<br/><small>popis 2011</small><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nsi.bg/EPDOCS/Census2011final.pdf|title=ПРЕБРОЯВАНЕ 2011|date=|website=nsi.bg|publisher=Национален статистически институт|language=bg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120324013157/http://www.nsi.bg/EPDOCS/Census2011final.pdf|archivedate=24. 3. 2012}}</ref><ref name="statistika">{{Navedi splet|title=Bulgarian National Statistical Institute - POPULATION BY TOWNS AND SEX AS OF 31.12.2010|url=http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588|website=Web.archive.org|date=13. 10. 2010|accessdate=17. 10. 2017|url-status=bot: unknown|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113165731/http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588|archivedate=13. 10. 2010|df=|publisher=|last=|first=}}</ref>''' !Slika |-align="center" | 1 ||'''[[Sofija]]''' || [[Sofija|mesto Sofija]] || 366.801|| 1.114.925 || 1.091.772 || 1.204.685 || [[Slika:1-Sofia-parliament-square-ifb.JPG|250px]] |-align="center" | 2 ||'''[[Plovdiv]]''' || [[oblast Plovdiv|Plovdiv]] ||126.563|| 341.058 || 338.224 || 338.153 || [[Slika:Roman Theatre Plovdiv.jpg|250px]] |-align="center" | 3 ||'''[[Varna, Bolgarija|Varna]]''' || [[oblast Varna|Varna]] ||76.954|| 308.432 || 312.889 || 334.870 || [[Slika:Euxinograd -panorama.JPG|250px]] |-align="center" | 4 ||'''[[Burgas]]''' || [[oblast Burgas|Burgas]] ||44.449|| 195.686 || 192.390 || 200.271 || [[Slika:Burgas, Bulgaria - panoramio (14).jpg|250px]] |-align="center" | 5 ||'''[[Ruse]]''' || [[oblast Ruse|Ruse]] ||57.509|| 170.038 || 161.453 || 149.642 || [[Slika:03-08-2006-Rousse 066.jpg|250px]] |-align="center" | 6 ||'''[[Stara Zagora]]''' || [[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] ||38.325|| 150.518 || 143.420 || 138.272 || [[Slika:Samarsko Zname Panorama.jpg|250px]] |-align="center" | 7 ||'''[[Pleven]]''' || [[oblast Pleven|Pleven]] ||39.059|| 130.812 || 122.149 || 106.954 || [[Slika:Pleven TodorBozhinov October 2009 (4).jpg|250px]] |-align="center" | 8 ||'''[[Sliven]]''' || [[oblast Sliven|Sliven]] ||34.291|| 106.212 || 100.366 || 91.620 || [[Slika:Clock-tower-of-Sliven.jpg|250px]] |-align="center" | 9 ||'''[[Dobrič, Bolgarija|Dobrič]]''' || [[oblast Dobrič|Dobrič]] ||30.522|| 104.494 || 100.000 || 91.030|| [[Slika:Dobicrh-chirch.jpg|250px]] |-align="center" | 10 ||'''[[Šumen]]''' || [[oblast Šumen|Šumen]] ||31.327|| 93.390 || 89.054 || 80.855 || [[Slika:Shumen chitalishte Dobri Voynikov.jpg|250px]] |-align="center" | 11 ||'''[[Pernik]]''' || [[oblast Pernik|Pernik]] ||28.545|| 90.549 || 86.133 || 80.191 || [[Slika:2013 Surva, Pernik, Bulgaria 159.JPG|250px]] |-align="center" | 12 ||'''[[Haskovo]]''' || [[oblast Haskovo|Haskovo]] ||27.435|| 80.700 || 80.870 || 76.397 || [[Slika:Haskovo-theater-Ivan-Dimov.JPG|250px]] |-align="center" | 13 ||'''[[Jambol]]''' || [[oblast Jambol|Jambol]] ||30.576|| 91.497 || 82.924 || 74.132 || [[Slika:Theatre Yambol.jpg|250px]] |-align="center" | 14 ||'''[[Pazardžik]]''' || [[oblast Pazardžik|Pazardžik]] ||30.376|| 82.578 || 78.855 || 71.979 || [[Slika:Pazardzhik city centre.jpg|250px]] |-align="center" | 15 ||'''[[Blagoevgrad]]''' || [[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] ||14.200|| 71.476 || 71.361 || 70.881 || [[Slika:The Presentation of Virgin Mary.jpg|250px]] |-align="center" | 16 ||'''[[Veliko Trnovo]]'''|| [[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] ||16.223|| 67.540 || 66.998 || 68.783 || [[Slika:Fortress at Veliko Tarnovo.JPG|250px]] |-align="center" | 17 ||'''[[Vraca]]''' || [[oblast Vraca|Vraca]] ||19.620|| 75.518 || 69.423 || 60.692 || [[Slika:Vratsa001.png|250px]] |-align="center" | 18 ||'''[[Gabrovo, Bolgarija|Gabrovo]]''' || [[oblast Gabrovo|Gabrovo]] ||21.180|| 76.522 || 67.350 || 58.930 || [[Slika:Априловска гимназия.JPG|250px]] |-align="center" | 19 ||[[Asenovgrad]] || [[oblast Plovdiv|Plovdiv]] ||20.952|| 52.360 || 52.116 || 50.846 || [[Slika:Church of the Holy Mother of God, Asen's Fortress, Bulgaria 07.JPG|250px]] |-align="center" | 20 ||'''[[Vidin]]''' || [[oblast Vidin|Vidin]] ||18.481|| 62.691 || 57.614 || 48.071 || [[Slika:Center street in v galleryfull.jpg|250px]] |-align="center" | 21 ||[[Kazanlak]]|| [[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] ||20.096|| 60.095 || 54.021 || 47.325 || [[Slika:Kazanluk 1.jpg|250px]] |-align="center" | 22 ||'''[[Kjustendil]]''' || [[oblast Kjustendil|Kjustendil]] ||19.238|| 54.431 || 50.243 || 44.532 || [[Slika:Kyustendil 25.jpg|250px]] |-align="center" | 23 ||'''[[Krdžali (mesto)|Krdžali]]'''|| [[Oblast Krdžali|Krdžali]]||10.502|| 45.793 || 45.729 || 43.880 || [[Slika:Регионален исторически музей - Кърджали.jpg|250px]] |-align="center" | 24 ||'''[[Montana, Bolgarija|Montana]]''' || [[oblast Montana|Montana]] ||8.049|| 52.476 || 49.368 || 43.781 || [[Slika:Montana-Bulgaria-lapidarium-2.jpg|250px]] |-align="center" | 25 ||[[Dimitrovgrad, Bolgarija|Dimitrovgrad]]||[[oblast Haskovo|Haskovo]] || - || 50.977 || 45.918 || 38.785 || [[Slika:Dimitrovgrad-d blagoev blvd.jpg|250px]] |-align="center" | 26 ||'''[[Trgovište (Bolgarija)|Trgovište]]'''|| [[oblast Trgovište|Trgovište]] ||10.561|| 43.016 || 40.775 || 37.611 || [[Slika:Targovishte hub.jpg|250px]] |-align="center" | 27 ||'''[[Loveč]]''' || [[oblast Loveč|Loveč]] ||11.829|| 48.242 || 44.262 || 36.600 || [[Slika:Bulgaria-Lovech-06.jpg|250px]] |-align="center" | 28 ||'''[[Silistra]]''' || [[oblast Silistra|Silistra]] ||15.951|| 48.360 || 42.153 || 35.607 || [[Slika:Silistra-art-gallery-Minkov.jpg|250px]] |-align="center" | 29 ||[[Dupnica]]||[[oblast Kjustendil|Kjustendil]] ||19.301|| 41.398 || 38.323 || 35.506 || [[Slika:Mosque in Dupnitsa.jpg|250px]] |-align="center" | 30 ||[[Svištov]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] ||13.093|| 30.404 || 30.591 || 34.842 || [[Slika:Sveta Troitca Svistov.jpg|250px]] |-align="center" | 31 ||'''[[Razgrad]]''' || [[oblast Razgrad|Razgrad]] ||15.010|| 40.933 || 39.036 || 33.880 || [[Slika:Razgrad Bulgaria 1864 clock tower.jpg|250px]] |-align="center" | 32 ||[[Gorna Orjahovica]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] ||10.488|| 38.914 || 35.621 || 32.079 || [[Slika:GO centre.png|250px]] |-align="center" | 33 ||'''[[Smoljan]]''' || [[oblast Smoljan|Smoljan]] ||5.406|| 34.086 || 33.153 || 30.642 || [[Slika:Visarion-smolyan-imagesfrombulgaria2.JPG|250px]] |-align="center" | 34 ||[[Petrič (mesto)|Petrič]]||[[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] ||13.493|| 27.659 || 29.785 || 29.836 || [[Slika:Petrich01.jpg|250px]] |-align="center" | 35 ||[[Sandanski]] || [[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] ||7.447|| 26.096 || 26.695 || 26.959 || [[Slika:Bulgaria-Sandanski-02.jpg|250px]] |-align="center" | 36 ||[[Samokov]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] ||13.218|| 28.608 || 27.664 || 26.061 || [[Slika:Samokov-History-museum-monument-Zahari-Zograf.jpg|250px]] |-align="center" | 37 ||[[Sevlievo]] || [[oblast Gabrovo|Gabrovo]] ||9.827|| 25.494 || 24.775 || 23.908 || [[Slika:Batoshevo-Assumption-of-Mary-Monastery.jpg|250px]] |-align="center" | 38 ||[[Lom, Bolgarija|Lom]]||[[oblast Montana|Montana]] ||15.255|| 31.133 || 27.897 || 23.836 || [[Slika:Lom main square.jpg|250px]] |-align="center" | 39 ||[[Karlovo]] || [[oblast Plovdiv|Plovdiv]] ||8.903|| 27.291 || 25.715 || 23.797 || [[Slika:Karlovo, Sankta Nikolao.jpg|250px]] |-align="center" | 40 ||[[Velingrad]] || [[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || 25.634 || 25.009 || 23.479 || [[Slika:Panorama Velingrad.JPG|250px]] |-align="center" | 41 ||[[Nova Zagora]] || [[oblast Sliven|Sliven]] ||10.988|| 26.260 || 25.453 || 23.325 || [[Slika:Nova-Zagora-history-museum-01.jpg|250px]] |-align="center" | 42 ||[[Trojan]]||[[oblast Loveč|Loveč]] ||5.206|| 25.104 || 23.332 || 21.723 || [[Slika:Troyan-monastery-imagesfrombulgaria.JPG|250px]] |-align="center" | 43 ||[[Ajtos]]||[[oblast Burgas|Burgas]] ||9.929|| 22.401 || 21.339 || 20.930 || [[Slika:Aytos from Hisarya.jpg|250px]] |-align="center" | 44 ||[[Botevgrad]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] ||6.079|| 23.006 || 21.545 || 20.444 || [[Slika:Botevgrad-centre.jpg|250px]] |-align="center" | 45 ||[[Goce Delčev (mesto)|Goce Delčev]]||[[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] ||14.358|| 20.454 || 20.426 || 19.721 || [[Slika:GotseDelchevMonument.jpg|250px]] |-align="center" | 46 ||[[Peštera]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] ||8.938|| 19.280 || 19.411 || 19.288 || [[Slika:Peshtera--downtown.jpg|250px]] |-align="center" | 47 ||[[Harmanli]] || [[oblast Haskovo|Haskovo]] ||9.225|| 21.349 || 19.927 || 18.360 || [[Slika:Harmanli chitalishte.jpg|250px]] |-align="center" | 48 ||[[Karnobat]] || [[oblast Burgas|Burgas]] ||10.265|| 21.917 || 20.587 || 18.214 || [[Slika:Izgled ot Karnobat.jpg|250px]] |-align="center" | 49 ||[[Svilengrad]] || [[oblast Haskovo|Haskovo]] ||9.686|| 18.643 || 18.982 || 18.005 || [[Slika:Bukelon Fortress Matochina Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 50 ||[[Panagjurište]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] ||12.014|| 21.131 || 19.994 || 17.675 || [[Slika:Panagyrishte-history-museum.jpg|250px]] |-align="center" | 51 ||[[Čirpan]]||[[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] ||13.220|| 19.940 || 18.022 || 16.133 || [[Slika:Галерия Манев.jpg|250px]] |-align="center" | 52 ||[[Popovo, Bolgarija|Popovo]]||[[oblast Trgovište|Trgovište]] ||6.525|| 19.722 || 17.791 || 15.286 || [[Slika:Novata carkva Popovo.jpg|250px]] |-align="center" | 53 ||[[Rakovski, Bolgarija|Rakovski]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || 15.799 || 16.184 || 15.052 || [[Slika:Rakovski E1.jpg|250px]] |-align="center" | 54 ||[[Radomir, Bolgarija|Radomir]]||[[oblast Pernik|Pernik]] || 5.783|| 16.909 || 15.631 || 13.873 || [[Slika:Radomir3.jpg|250px]] |-align="center" | 55 ||[[Novi Iskar]]||[[Sofija|mesto Sofija]]|| - || - || - || 13.855 || [[Slika:Novi.Iskar.Kurilo.jpg|250px]] |-align="center" | 56 ||[[Kozloduj]]||[[oblast Vraca|Vraca]] || - || 13.632 || 14.871 || 13.752 || [[Slika:Radetzky steamship.JPG|250px]] |-align="center" | 57 ||[[Prvomaj]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] ||5.050|| 16.809 || 15.266 || 13.733 || [[Slika:St. Georges Church.JPG|250px]] |-align="center" | 58 ||[[Berkovica]]||[[oblast Montana|Montana]] ||6.876|| 16.146 || 15.459 || 13.721 || [[Slika:Rojdestvo.jpg|250px]] |-align="center" | 59 ||[[Červen Brjag]]||[[oblast Pleven|Pleven]] ||5.244|| 18.003 || 15.792 || 13.634 || [[Slika:Cherven bryag church.JPG|250px]] |-align="center" | 60 ||[[Pomorie]]|| [[oblast Burgas|Burgas]] ||4.823|| 13.946 || 13.641 || 13.432 || [[Slika:Town of Pomorie aerial Boby Dimitrov.jpg|250px]] |-align="center" | 61 ||[[Ihtiman]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] ||6.526|| 12.926 || 13.615 || 13.297 || [[Slika:Golf ihtiman.jpg|250px]] |-align="center" | 62 ||[[Radnevo]] || [[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || - || 14.447 || 14.595 || 13.207 || [[Slika:Раднево - panoramio (2).jpg|250px]] |-align="center" | 63 ||[[Provadija]]||[[oblast Varna|Varna]] ||8.729|| 15.251 || 14.141 || 12.766 || [[Slika:Provadia fortress1.jpg|250px]] |-align="center" | 64 ||[[Novi Pazar, Bolgarija|Novi Pazar]]||[[oblast Šumen|Šumen]] ||5.477|| 14.284 || 13.542 || 12.613 || [[Slika:Novi-pazar-clocktower-2.jpg|250px]] |-align="center" | 65 ||[[Razlog]] || [[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] ||6.912|| 13.422 || 12.614 || 12.472 || [[Slika:Razlog Kapustin ifb.jpg|250px]] |-align="center" | 66 ||[[Bjala Slatina]]||[[oblast Vraca|Vraca]] ||9.324|| 15.995 || 13.832 || 12.289 || [[Slika:Chital-bsl.JPG|250px]] |-align="center" | 67 ||[[Nesebar]] || [[oblast Burgas|Burgas]] ||2.286|| 8.604 || 8.789 || 12.133 || [[Slika:Nesebar-oldtown-imagesfrombulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 68 ||[[Balčik]]||[[oblast Dobrič|Dobrič]] ||6.131|| 12.235 || 12.448 || 12.127 || [[Slika:Balchik Bulgaria aerial photo from the Black Sea.jpg|250px]] |-align="center" | 69 ||[[Kostinbrod]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || 12.123 || 12.120 || 11.896 || [[Slika:Kostinbrod-church-4.jpg|250px]] |-align="center" | 70 ||[[Stambolijski]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || 13.015 || 12.490 || 11.575 || [[Slika:Monument of Aleksandar Stamboliiski in Stamboliiski.JPG|250px]] |-align="center" | 71 ||[[Kavarna, Bolgarija|Kavarna]]||[[oblast Dobrič|Dobrič]] ||5.652|| 12.139 || 11.479 || 11.340 || [[Slika:Kavarna Bulgaria aerial photo from the Black Sea.jpg|250px]] |-align="center" | 72 ||[[Kneža, Bolgarija|Kneža]]||[[oblast Pleven|Pleven]] ||13.035|| 13.690 || 12.658 || 11.063 || [[Slika:Knezha Town hall.JPG|250px]] |-align="center" | 73 ||[[Pavlikeni]] || [[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] ||6.383|| 13.996 || 12.879 || 10.850 || [[Slika:Museum in Pavlikeni,Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 74 ||[[Mezdra]] || [[oblast Vraca|Vraca]] || - || 13.006 || 12.387 || 10.769 || [[Slika:Mezdra-school-Hristo-Botev.jpg|250px]] |-align="center" | 75 ||[[Etropole]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] ||3.021|| 12.078 || 11.371 || 10.750 || [[Slika:Etropole-historical-museum.jpg|250px]] |-align="center" | 76 ||[[Levski (mesto)|Levski]]||[[oblast Pleven|Pleven]] ||5.122|| 13.178 || 12.166 || 10.528 || [[Slika:Levski train station.jpg|250px]] |-align="center" | 77 ||[[Teteven]] || [[oblast Loveč|Loveč]] ||4.817|| 12.567 || 11.427 || 10.429 || [[Slika:Sv.Iliya.Teteven.1.JPG|250px]] |-align="center" | 78 ||[[Elhovo]] || [[oblast Jambol|Jambol]] ||6.720|| 13.776 || 12.070 || 10.367 || [[Slika:Church in Elhovo, Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 79 ||[[Bankja]]||[[Sofija|mesto Sofija]]|| - || - || - || 10.126 || [[Slika:БАНКЯ APRIL 2011 Mineral Baths in Bankya - panoramio (2).jpg|250px]] |-align="center" | 80 ||[[Trjavna]]||[[oblast Gabrovo|Gabrovo]] ||4.355|| 12.491 || 11.131 || 9.569 || [[Slika:Tryavna-imagesfrombulgaria.JPG|250px]] |-align="center" | 81 ||[[Lukovit]] || [[oblast Loveč|Loveč]] ||7.751|| 10.505 || 10.002 || 9.535 || [[Slika:Lukovit-chitalishte.JPG|250px]] |-align="center" | 82 ||[[Tutrakan]] || [[oblast Silistra|Silistra]] ||7.183|| 11.573 || 10.322 || 9.371 || [[Slika:Tutrakan - street sceen..JPG|250px]] |-align="center" | 83 ||[[Sredec]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || 10.464 || 9.548 || 9.122 || [[Slika:All-Saints-Church-Sredets.jpg|250px]] |-align="center" | 84 ||[[Sopot, Plovdiv|Sopot]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] ||3.644|| 11.774 || 9.926 || 9.076 || [[Slika:View of Sopot.jpg|250px]] |-align="center" | 85 ||[[Bjala, Ruse|Bjala]]||[[oblast Ruse|Ruse]] ||6.352|| 11.222 || 10.006 || 8.890 || [[Slika:Бяла - мостът на Кольо Фичето през нощта.jpg|250px]] |-align="center" | 86 ||[[Veliki Preslav]] || [[oblast Šumen|Šumen]] ||4.127|| 9.969 || 9.328 || 8.886 || [[Slika:Preslav fortress 11.jpg|250px]] |-align="center" | 87 ||[[Isperih]] || [[oblast Razgrad|Razgrad]] || - || 10.494 || 9.953 || 8.829 || [[Slika:Tomb sveshtari2-1-.jpg|250px]] |-align="center" | 88 ||[[Belene]] || [[oblast Pleven|Pleven]] || - || 10.453 || 9.903 || 8.761 || [[Slika:Град Белене.JPG|250px]] |-align="center" | 89 ||[[Omurtag, Bolgarija|Omurtag]]||[[oblast Trgovište|Trgovište]] ||4.233|| 8.938 || 8.893 || 8.612 || [[Slika:Omurtag-ot-Panicishte.jpg|250px]] |-align="center" | 90 ||[[Bansko]] || [[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] ||6.161|| 9.385 || 9.204 || 8.562 || [[Slika:Sveta troica bansko.jpg|250px]] |-align="center" | 91 ||[[Kričim]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || 8.761 || 8.544 || 8.463 || [[Slika:Krichim-Vatcha-river.jpg|250px]] |-align="center" | 92 ||[[Galabovo]]|| [[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || - || 9.507 || 9.166 || 8.425 || [[Slika:Galabovo.jpg|250px]] |-align="center" | 93 ||[[Devnja]]||[[oblast Varna|Varna]] || - || 8.412 || 8.648 || 8.369 || [[Slika:Bulgaria-Pobiti Kamani-05.jpg|250px]] |-align="center" | 94 ||[[Septemvri]] || [[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || 9.361 || 8.937 || 8.320 || [[Slika:Septemvri-municipality-PZ.jpg|250px]] |-align="center" | 95 ||[[Rakitovo]] || [[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || 8.417 || 8.442 || 8.277 || [[Slika:Rakitovo-chitalishte-Budilnik.jpg|250px]] |-align="center" | 96 ||[[Ljaskovec]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] ||5.541|| 10.050 || 9.109 || 8.164 || [[Slika:Lyaskovets monastery-tower 780x585 ttonkov.jpg|250px]] |-align="center" | 97 ||[[Svoge]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || 8.410 || 8.559 || 8.033 || [[Slika:Svoge-station.jpg|250px]] |-align="center" | 98 ||[[Aksakovo]] || [[oblast Varna|Varna]] || - || 7.039 || 7.283 || 7.978 || |-align="center" | 99 ||[[Kubrat (mesto)|Kubrat]]||[[oblast Razgrad|Razgrad]] || - || 9.906 || 9.045 || 7.898 || [[Slika:Община Кубрат.jpg|250px]] |-align="center" | 100 ||[[Drjanovo]]||[[oblast Gabrovo|Gabrovo]] ||3.764|| 9.673 || 8.655 || 7.892 || [[Slika:Dryanovo church kf.jpg|250px]] |-align="center" | 101 ||[[Beloslav]] || [[oblast Varna|Varna]] || - || 7.970 || 8.071 || 7.878 || |-align="center" | 102 ||[[Pirdop]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || 8.566 || 8.372 || 7.651 || [[Slika:Anton Elenska.jpg|250px]] |-align="center" | 103 ||[[Ljubimec, Bolgarija|Ljubimec]]||[[oblast Haskovo|Haskovo]] || - || 8.499 || 8.163 || 7.587 || |-align="center" | 104 ||[[Momčilgrad]]||[[oblast Krdžali|Krdžali]] || 3.143 || 7.266 || 7.948 || 7.542 || [[Slika:Momchilgrad-square.JPG|250px]] |-align="center" | 105 ||[[Slivnica, Bolgarija|Slivnica]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || 8.455 || 7.878 || 7.333 || [[Slika:Slivnica.JPG|250px]] |-align="center" | 106 ||[[Hisarja, Bolgarija|Hisarja]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || 9.149 || 8.299 || 7.239 || [[Slika:Hisarq krepost.jpg|250px]] |-align="center" | 107 ||[[Zlatograd]] || [[oblast Smoljan|Smoljan]] ||4.182|| 8.831 || 7.887 || 7.077 || [[Slika:20100213 Zlatograd Bulgaria 3.jpg|250px]] |-align="center" | 108 ||[[Kostenec]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || 10.866 || 9.954 || 7.018 || [[Slika:Kostenski-waterfall-01.jpg|250px]] |-align="center" | 109 ||[[Devin, Bolgarija|Devin]]||[[oblast Smoljan|Smoljan]] || 2.695 || 6.411 || 7.485 || 6.996 || [[Slika:Devin Bulgaria2.jpg|250px]] |-align="center" | 110 ||[[General Toševo]]||[[oblast Dobrič|Dobrič]] || - || 8.955 || 8.042 || 6.979 || [[Slika:Chitalishte Svetlina.JPG|250px]] |-align="center" | 111 ||[[Simeonovgrad]] || [[oblast Haskovo|Haskovo]] ||4.261|| 8.294 || 7.648 || 6.941 || [[Slika:View of Simeonovgrad.JPG|250px]] |-align="center" | 112 ||[[Simitli]] || [[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] || - || 7.466 || 7.127 || 6.781 || [[Slika:Simitli-church-front.jpg|250px]] |-align="center" | 113 ||[[Elin Pelin (mesto)|Elin Pelin]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || 6.646 || 6.700 || 6.705 || [[Slika:Elin Pelin municipality building.jpg|250px]] |-align="center" | 114 ||[[Dolni Čiflik]]||[[oblast Varna|Varna]] || - || 7.126 || 6.863 || 6.698 || |-align="center" | 115 ||[[Tervel, Bolgarija|Tervel]]||[[oblast Dobrič|Dobrič]] || - || 7.859 || 7.178 || 6.682 || |-align="center" | 116 ||[[Dulovo, Bolgarija|Dulovo]]||[[oblast Silistra|Silistra]] || - || 7.618 || 7.001 || 6.568 || |-align="center" | 117 ||[[Vršec, Bolgarija|Vršec]]||[[oblast Montana|Montana]] || - || 7.635 || 7.199 || 6.428 || [[Slika:St George Church - Varshets - 3.jpg|250px]] |-align="center" | 118 ||[[Kotel, Bolgarija|Kotel]]||[[oblast Sliven|Sliven]] ||3.674|| 7.781 || 6.893 || 6.066 || [[Slika:Bulgaria-Kotel-04.jpg|250px]] |-align="center" | 119 ||[[Madan, Bolgarija|Madan]]||[[oblast Smoljan|Smoljan]] || - || 8.545 || 6.573 || 6.026 || [[Slika:Madan Mosque.jpg|250px]] |-align="center" | 120 ||[[Straldža]]||[[oblast Jambol|Jambol]] || - || 6.613 || 6.176 || 5.977 || [[Slika:Straldzha - chitalishte Prosveta -1.jpg|250px]] |-align="center" | 121 ||[[Saedinenje]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || 6.801 || 6.364 || 5.951 || [[Slika:Saedinenie Pametnik na Saedinenieto.jpg|250px]] |-align="center" | 122 ||[[Bobov Dol]] || [[oblast Kjustendil|Kjustendil]] || - || 7.655 || 6.915 || 5.891 || [[Slika:Image Bobov Dol Chapel Kiak.jpg|250px]] |-align="center" | 123 ||[[Carevo]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || 1.960 || 6.005 || 5.854 || 5.882 || [[Slika:Tsarevo Vasiliko-Lazarov-IFB.JPG|250px]] |-align="center" | 124 ||[[Kuklen]] || [[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || 5.647 || 5.907 || 5.837 || [[Slika:Chitalishte in Kuklen.JPG|250px]] |-align="center" | 125 ||[[Tvrdica, Sliven|Tvrdica]]||[[oblast Sliven|Sliven]] || - || 7.196 || 5.983 || 5.651 || [[Slika:Tvurditsa-Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 126 ||[[Jakoruda]]||[[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] || - || 6.455 || 6.139 || 5.627 || [[Slika:Yakoruda Klearchos.jpg|250px]] |-align="center" | 127 ||[[Elena (mesto)|Elena]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] ||2.658|| 7.226 || 6.412 || 5.623 || [[Slika:Bulgaria-Elena-04.jpg|250px]] |-align="center" | 128 ||[[Topolovgrad]] || [[oblast Haskovo|Haskovo]] ||6.668|| 7.386 || 6.618 || 5.542 || [[Slika:Topolovgrad3.JPG|250px]] |-align="center" | 129 ||[[Božurište]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || - || 4.822 || 5.439 || [[Slika:Bojurishte Culture Home.JPG|250px]] |-align="center" | 130 ||[[Čepelare]]||[[oblast Smoljan|Smoljan]] || - || 6.264 || 5.633 || 5.344 || [[Slika:Chepelare school Iankov.JPG|250px]] |-align="center" | 131 ||[[Orjahovo]]||[[oblast Vraca|Vraca]] ||6.985|| 6.767 || 6.088 || 5.331 || [[Slika:Oryahovo1TB.jpg|250px]] |-align="center" | 132 ||[[Sozopol]] || [[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 4.679 || 5.286 || [[Slika:Sozopol Bulgaria beach by Jeroen Kransen.jpg|250px]] |-align="center" | 133 ||[[Belogradčik]]||[[oblast Vidin|Vidin]] ||2.192|| 6.635 || 5.838 || 5.242 || [[Slika:Belogradchik fortress 2009.jpg|250px]] |-align="center" | 134 ||[[Peruštica]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || 5.586 || 5.385 || 5.149 || [[Slika:Red Church, Bulgaria 2013.jpg|250px]] |-align="center" | 135 ||[[Zlatica, Bolgarija|Zlatica]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || 5.636 || 5.757 || 5.090 || [[Slika:Zlatitsa-central-square.jpg|250px]] |-align="center" | 136 ||[[Stražica, Bolgarija|Stražica]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || 5.554 || 5.279 || 5.085 || |-align="center" | 137 ||[[Krumovgrad]] || [[oblast Krdžali|Krdžali]] ||1.514|| 5.286 || 5.239 || 4.861 || [[Slika:Krumovgrad-View from the hill imagesfrombulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 138 ||[[Kameno, Bolgarija|Kameno]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || 5.391 || 5.094 || 4.784 || [[Slika:Община Камено.jpg|250px]] |-align="center" | 139 ||[[Dalgopol]]|| [[oblast Varna|Varna]] || - || 5.304 || 5.319 || 4.781 || [[Slika:ЖП Гара Дългопол.jpg|250px]] |-align="center" | 140 ||[[Vetovo, Bolgarija|Vetovo]]||[[oblast Ruse|Ruse]] || - || 5.287 || 4.991 || 4.758 || [[Slika:Vetovo station.jpg|250px]] |-align="center" | 141 ||[[Suvorovo]] || [[oblast Varna|Varna]] || - || 4.799 || 4.702 || 4.745 || [[Slika:Suvorovo.jpg|250px]] |-align="center" | 142 ||[[Dolni Dabnik]] || [[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 4.891 || 4.706 || [[Slika:Dolni-Dubnik-church.JPG|250px]] |-align="center" | 143 ||[[Dolna Banja]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || - || 4.911 || 4.665 || [[Slika:Old-bath-from-dolna-banya.jpg|250px]] |-align="center" | 144 ||[[Pravec]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || - || 4.430 || 4.621 || [[Slika:Autumn in Pravets.jpg|250px]] |-align="center" | 145 ||[[Nedelino]] || [[oblast Smoljan|Smoljan]] || - || - || 5.071 || 4.529 || [[Slika:Nedelino, panorama 2004.jpg|250px]] |-align="center" | 146 ||[[Polski Trambeš]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || 5.471 || 5.160 || 4.470 || [[Slika:Church in Polski Trambesh.jpg|250px]] |-align="center" | 147 ||[[Trstenik, Bolgarija|Trstenik]]||[[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 4.784 || 4.460 || [[Slika:Trastenik-centre-yankov-ifb.JPG|250px]] |-align="center" | 148 ||[[Bracigovo]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || - || 4.529 || 4.386 || [[Slika:Bratsigovo-church-St-John-Precursor-door.jpg|250px]] |-align="center" | 149 ||[[Kojnare]]||[[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 5.115 || 4.383 || |-align="center" | 150 ||[[Godeč]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || - || 4.801 || 4.355 || [[Slika:Godech central square.jpg|250px]] |-align="center" | 151 ||[[Slavjanovo]]||[[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 4.763 || 4.342 || [[Slika:Slavyanovo TodorBozhinov 1.jpg|250px]] |-align="center" | 152 ||[[Dve Mogili]] || [[oblast Ruse|Ruse]] || - || - || 4.790 || 4.314 || [[Slika:Къщата музей на Филип Тотю.jpg|250px]] |-align="center" | 153 ||[[Kostandovo]] || [[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || - || 4.535 || 4.277 || [[Slika:Kostandovo church.jpg|250px]] |-align="center" | 154 ||[[Debelec]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || - || 4.128 || 4.254 || [[Slika:Debelets-bridge.jpg|250px]] |-align="center" | 155 ||[[Strelča]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || - || 4.678 || 4.240 || [[Slika:Thracian-tumulus-Strelcha.jpg|250px]] |-align="center" | 156 ||[[Sapareva Banja]]||[[oblast Kjustendil|Kjustendil]] || - || - || 4.328 || 4.069 || [[Slika:Sv.Nikola.Sapareva.Banya.1.JPG|250px]] |-align="center" | 157 ||[[Ignatjevo]]|| [[oblast Varna|Varna]] || 1.442 || 3.711 || 3.963 || 4.026 || |-align="center" | 158 ||[[Smjadovo]]||[[oblast Šumen|Šumen]] || - || - || 4.331 || 3.986 || [[Slika:Smyadovo School 1.jpg|250px]] |-align="center" | 159 ||[[Breznik, Bolgarija|Breznik]]||[[oblast Pernik|Pernik]] || - || - || 4.394 || 3.940 || [[Slika:Saint George Church in Breznik.JPG|250px]] |-align="center" | 160 ||[[Sveti Vlas]] || [[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 2.311 || 3.886 || [[Slika:Pano vlas.jpg|250px]] |-align="center" | 161 ||[[Nikopol, Bolgarija|Nikopol]]||[[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 4.758 || 3.832 || [[Slika:Church of Saints Peter and Paul, Nikopol, Bulgaria, Tsvetan Tsolov.jpg|250px]] |-align="center" | 162 ||[[Šivačevo]]||[[oblast Sliven|Sliven]] || - || - || 4.303 || 3.795 || [[Slika:Shivachevo.JPG|250px]] |-align="center" | 163 ||[[Belovo, Bolgarija|Belovo]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || - || 4.592 || 3.794 || [[Slika:Belovo-Bulgaria-school-monument.jpg|250px]] |-align="center" | 164 ||[[Car Kalojan (mesto)|Car Kalojan]]||[[oblast Razgrad|Razgrad]] || - || - || 4.848 || 3.782 || |-align="center" | 165 ||[[Ivajlovgrad]]||[[oblast Haskovo|Haskovo]] || - || - || 4.442 || 3.704 || [[Slika:Ivailovgrad PD 2011 08.JPG|250px]] |-align="center" | 166 ||[[Valčedram]]||[[oblast Montana|Montana]] || - || - || 4.176 || 3.696 || [[Slika:Valchedram-Church-Iankov-IFB.JPG|250px]] |-align="center" | 167 ||[[Marten, Bolgarija|Marten]]||[[oblast Ruse|Ruse]] || - || - || 3.759 || 3.673 || |-align="center" | 168 ||[[Glodževo]]||[[oblast Ruse|Ruse]] || - || - || 4.366 || 3.596 || |-align="center" | 169 ||[[Srnica, Bolgarija|Srnica]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || - || 3.803 || 3.579 || [[Slika:Sarnitsa-panorama.jpg|250px]] |-align="center" | 170 ||[[Letnica, Bolgarija|Letnica]]||[[oblast Loveč|Loveč]] || - || - || 4.389 || 3.577 || [[Slika:Letnitsa-center.jpg|250px]] |-align="center" | 171 ||[[Vrbica, Bolgarija|Vrbica]]||[[oblast Šumen|Šumen]] || - || - || 4.204 || 3.560 || [[Slika:Varbitca Iz3.jpg|250px]] |-align="center" | 172 ||[[Iskar (mesto)|Iskar]]||[[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 3.925 || 3.539 || |-align="center" | 173 ||[[Ardino]] || [[oblast Krdžali|Krdžali]] || - || 3.663 || 3.733 || 3.530 || [[Slika:Dyavolski bridge.jpg|250px]] |-align="center" | 174 ||[[Šabla]]||[[oblast Dobrič|Dobrič]] || - || - || 3.945 || 3.505 || [[Slika:Cape Shabla Lighthouse 3.jpg|250px]] |-align="center" | 175 ||[[Rudozem]] || [[oblast Smoljan|Smoljan]] || - || - || 4.361 || 3.499 || [[Slika:Ulica Vtora 2.JPG|250px]] |-align="center" | 176 ||[[Vetren, Pazardžik|Vetren]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || - || 3.554 || 3.463 || [[Slika:Vetren-PZ-church-St.Nikolay-1.jpg|250px]] |-align="center" | 177 ||[[Kresna]] || [[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] || - || - || 3.882 || 3.428 || [[Slika:Kresna Church.JPG|250px]] |-align="center" | 178 ||[[Banja, Plovdiv|Banja]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || - || 3.882 || 3.427 || [[Slika:Royal Vila in Banya.JPG|250px]] |-align="center" | 179 ||[[Batak, Bolgarija|Batak]]||[[oblast Pazardžik|Pazardžik]] || - || - || 3.806 || 3.422 || [[Slika:Batak-Church-StNedelya.jpg|250px]] |-align="center" | 180 ||[[Magliž]]||[[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || - || - || 3.610 || 3.398 || [[Slika:Muglij-church.jpg|250px]] |-align="center" | 181 ||[[Valči Dol]]||[[oblast Varna|Varna]] || - || - || 3.670 || 3.392 || [[Slika:Valchi dol 4.jpg|250px]] |-align="center" | 182 ||[[Guljanci]]||[[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 3.817 || 3.372 || |-align="center" | 183 ||[[Dragoman, Bolgarija|Dragoman]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || - || 3.551 || 3.332 || [[Slika:Dragoman-center.JPG|250px]] |-align="center" | 184 ||[[Zavet]]||[[oblast Razgrad|Razgrad]] || - || - || 4.208 || 3.316 || [[Slika:Obshtina-zavet.JPG|250px]] |-align="center" | 185 ||[[Kran, Stara Zagora|Kran]]||[[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || 1.214 || 3.682 || 3.636 || 3.295 || [[Slika:National Archaeological Museum Sofia - Golden Funeral Mask from the Svetitsata Tumulus (King Teres?).jpg|250px]] |-align="center" | 186 ||[[Mizija]]||[[oblast Vraca|Vraca]] || - || - || 3.810 || 3.289 || [[Slika:Ogosta between Glozhene and Mizia.JPG|250px]] |-align="center" | 187 ||[[Primorsko, Bolgarija|Primorsko]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 3.461 || 3.282 || [[Slika:Town of Primorsko aerial Boby Dimitrov.jpg|250px]] |-align="center" | 188 ||[[Sungurlare]] || [[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 3.756 || 3.282 || [[Slika:Museum Sungurlare.JPG|250px]] |-align="center" | 189 ||[[Dolna Mitropolija]]||[[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 3.669 || 3.260 || [[Slika:Church of St Demetrius Dolna Mitropoliya Bulgaria.png|250px]] |-align="center" | 190 ||[[Krivodol, Bolgarija|Krivodol]]||[[oblast Vraca|Vraca]] || - || - || 3.683 || 3.250 || [[Slika:Krivodol-municipality-and-library.jpg|250px]] |-align="center" | 191 ||[[Kula, Bolgarija|Kula]]||[[oblast Vidin|Vidin]] || - || - || 3.802 || 3.220 || [[Slika:Kula kastra martis.jpg|250px]] |-align="center" | 192 ||[[Kalofer]] || [[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || - || 3.475 || 3.191 || [[Slika:Kalofer.JPG|250px]] |-align="center" | 193 ||[[Slivo Pole]] || [[oblast Ruse|Ruse]] || - || - || 3.867 || 3.179 || |-align="center" | 194 ||[[Kaspičan]]||[[oblast Šumen|Šumen]] || - || - || 3.749 || 3.175 || [[Slika:Kaspichan-centre-1.jpg|250px]] |-align="center" | 195 ||[[Aprilci]]||[[oblast Loveč|Loveč]] || - || - || 3.122 || 3.121 || [[Slika:Централен балкан.JPG|250px]] |-align="center" | 196 ||[[Belica, Bolgarija|Belica]]||[[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] || - || - || 3.582 || 3.091 || [[Slika:Belica station.JPG|250px]] |-align="center" | 197 ||[[Roman, Bolgarija|Roman]]||[[oblast Vraca|Vraca]] || - || - || 3.602 || 3.088 || [[Slika:Roman Basic School.JPG|250px]] |-align="center" | 198 ||[[Džebel]]||[[oblast Krdžali|Krdžali]] || - || 2.294 || 2.871 || 2.982 || [[Slika:Center-of-Dzhebel.jpg|250px]] |-align="center" | 199 ||[[Dolna Orjahovica]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || - || 3.227 || 2.969 || [[Slika:Dolna-oryahovitsa-chitalishte.jpg|250px]] |-align="center" | 200 ||[[Buhovo]] || [[Sofija|mesto Sofija]] || - || - || 3.227 || 2.952 || [[Slika:Buhiovo-main-street.jpg|250px]] |-align="center" | 201 ||[[Gurkovo]] || [[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || - || - || 3.159 || 2.917 || [[Slika:Gurkovo-donkey.JPG|250px]] |-align="center" | 202 ||[[Pavel Banja]]||[[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || - || - || 3.060 || 2.914 || [[Slika:358 003 Pavel Banya.jpg|250px]] |-align="center" | 203 ||[[Nikolaevo]] || [[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || - || - || 3.167 || 2.864 || [[Slika:Nikolaevo-war-memorial-centre.jpg|250px]] |-align="center" | 204 ||[[Jablanica, Bolgarija|Jablanica]]||[[oblast Loveč|Loveč]] || - || - || 3.080 || 2.855 || [[Slika:Yablanica-Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 205 ||[[Kableškovo, Burgas|Kableškovo]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 2.905 || 2.820 || [[Slika:Kableshkovo municipality.jpg|250px]] |-align="center" | 206 ||[[Opaka]] || [[oblast Trgovište|Trgovište]] || - || - || 3.224 || 2.817 || [[Slika:Opaka-view-2.jpg|250px]] |-align="center" | 207 ||[[Rila (mesto)|Rila]]||[[oblast Kjustendil|Kjustendil]] || - || - || 2.959 || 2.807 || [[Slika:Saint Nicolas church in Rila town.JPG|250px]] |-align="center" | 208 ||[[Ugarčin]]||[[oblast Loveč|Loveč]] || - || - || 2.960 || 2.774 || [[Slika:Ugarchin-municipality.jpg|250px]] |-align="center" | 209 ||[[Dunavci]]||[[oblast Vidin|Vidin]] || - || - || 2.834 || 2.730 || [[Slika:"Рождество на Пресвета Богородица" в Дунавци.jpg|250px]] |-align="center" | 210 ||[[Dobrinište]]||[[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] || - || - || 2.919 || 2.681 || [[Slika:Dobrinishte TodorBozhinov (2).JPG|250px]] |-align="center" | 211 ||[[Hadžidimovo]]||[[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] || - || - || 3.045 || 2.610 || [[Slika:Hadjidimovo - Sveti Georgi monastery.jpg|250px]] |-align="center" | 212 ||[[Bregovo]] || [[oblast Vidin|Vidin]] || - || - || 2.809 || 2.552 || [[Slika:„Успение на Пресвета Богородица“ 1855 в Брегово.jpg|250px]] |-align="center" | 213 ||[[Bjala Čerkva]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || - || 2.952 || 2.547 || [[Slika:Belfry Byala Cherkva,Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 214 ||[[Zlatarica]]||[[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || - || 2.845 || 2.544 || [[Slika:Zlataritza-museum.jpg|250px]] |-align="center" | 215 ||[[Kočerinovo]]||[[oblast Kjustendil|Kjustendil]] || - || - || 2.210 || 2.542 || [[Slika:Kocherinovo-church.jpg|250px]] |-align="center" | 216 ||[[Dospat]] || [[oblast Smoljan|Smoljan]] || - || - || 2.693 || 2.540 || [[Slika:Dospat Dam, Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 217 ||[[Tran, Bolgarija|Tran]]||[[oblast Pernik|Pernik]] || - || - || 2.838 || 2.492 || [[Slika:Tran townhall.JPG|250px]] |-align="center" | 218 ||[[Sadovo]] || [[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || - || 2.613 || 2.491 || |-align="center" | 219 ||[[Laki, Bolgarija|Laki]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || - || 2.432 || 2.406 || |-align="center" | 220 ||[[Koprivštica, Bolgarija|Koprivštica]]||[[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || - || 2.567 || 2.377 || [[Slika:Град Копривщица.jpg|250px]] |-align="center" | 221 ||[[Malko Trnovo]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 2.801 || 2.377 || [[Slika:Bulgaria-Malko Tarnov-03.jpg|250px]] |-align="center" | 222 ||[[Loznica, Bolgarija|Loznica]]||[[oblast Razgrad|Razgrad]] || - || - || 3.004 || 2.361 || |-align="center" | 223 ||[[Obzor]] || [[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 2.033 || 2.351 || [[Slika:Obzor2007 1.jpg|250px]] |-align="center" | 224 ||[[Kilifarevo]] || [[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || - || 2.470 || 2.292 || [[Slika:Килифарево - Горната Църква.jpg|250px]] |-align="center" | 225 ||[[Borovo, Ruse|Borovo]]||[[oblast Ruse|Ruse]] || - || - || 2.613 || 2.275 || [[Slika:Thracian treasure Borovo 1.JPG|250px]] |-align="center" | 226 ||[[Batanovci]]||[[oblast Pernik|Pernik]] || - || - || 2.447 || 2.247 || [[Slika:Batanovtsi-library.jpg|250px]] |-align="center" | 227 ||[[Černomorec]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || - || 2.204 || [[Slika:Chernomorets-3.jpg|250px]] |-align="center" | 228 ||[[Aheloj]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || - || 2.183 || [[Slika:Aheloi dam.jpg|250px]] |-align="center" | 229 ||[[Bjala, Varna|Bjala]]||[[oblast Varna|Varna]] || - || - || 2.081 || 2.130 || [[Slika:Byala1.jpg|250px]] |-align="center" | 230 ||[[Pordim]] || [[oblast Pleven|Pleven]] || - || - || 2.189 || 2.086 || [[Slika:Museum pordim.jpg|250px]] |-align="center" | 231 ||[[Suhindol]] || [[oblast Veliko Trnovo|Veliko Trnovo]] || - || - || 2.182 || 2.086 || |-align="center" | 232 ||[[Meričleri]]||[[oblast Haskovo|Haskovo]] || - || - || 2.043 || 1.915 || [[Slika:NUMERICAL ROWS - EAST FIELD 2010 a.jpg|250px]] |-align="center" | 233 ||[[Glavinica]]||[[oblast Silistra|Silistra]] || - || - || 2.133 || 1.891 || [[Slika:Glavinitsa school.JPG|250px]] |-align="center" | 234 ||[[Čiprovci]]||[[oblast Montana|Montana]] || - || - || 2.267 || 1.862 || [[Slika:Chiprovski-monastery-church-and-monks-cloister.jpg|250px]] |-align="center" | 235 ||[[Kermen]] || [[oblast Sliven|Sliven]] || - || - || 2.082 || 1.859 || |-align="center" | 236 ||[[Brezovo, Bolgarija|Brezovo]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || - || 1.976 || 1.858 || [[Slika:ChurchBrezovo.JPG|250px]] |-align="center" | 237 ||[[Plačkovci]]||[[oblast Gabrovo|Gabrovo]] || - || - || 2.043 || 1.854 || [[Slika:Plachkovtsi-carkva.JPG|250px]] |-align="center" | 238 ||[[Zemen]] || [[oblast Pernik|Pernik]] || - || - || 1.892 || 1.834 || [[Slika:Zemen-monastery-church.jpg|250px]] |-align="center" | 239 ||[[Balgarovo]]|| [[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 2.094 || 1.819 || [[Slika:Bulgarovo mayors office.jpg|250px]] |-align="center" | 240 ||[[Alfatar]] || [[oblast Silistra|Silistra]] || - || - || 1.761 || 1.668 || |-align="center" | 241 ||[[Bojčinovci]]||[[oblast Montana|Montana]] || - || - || 1.804 || 1.615 || |-align="center" | 242 ||[[Gramada, Bolgarija|Gramada]]||[[oblast Vidin|Vidin]] || - || - || 1.730 || 1.580 || |-align="center" | 243 ||[[Senovo, Bolgarija|Senovo]]||[[oblast Ruse|Ruse]] || - || - || 1.616 || 1.550 || [[Slika:Senovo station.jpg|250px]] |-align="center" | 244 ||[[Momin Prohod]] || [[Sofijska oblast|Sofijska]] || - || - || 1.790 || 1.543 || [[Slika:The-old-baths.jpg|250px]] |-align="center" | 245 ||[[Kaolinovo]] || [[oblast Šumen|Šumen]] || - || - || 3.073 || 1.492 || |-align="center" | 246 ||[[Šipka]]||[[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] || - || - || 1.348 || 1.466 || [[Slika:Shipka Memorial Church 7.jpg|250px]] |-align="center" | 247 ||[[Antonovo]] || [[oblast Trgovište|Trgovište]] || - || - || 1.796 || 1.429 || [[Slika:Antonovo - Bulgaria.jpg|250px]] |-align="center" | 248 ||[[Ahtopol]] || [[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 1.328 || 1.310 || [[Slika:Achtopol 1982 012.jpg|250px]] |-align="center" | 249 ||[[Boboševo]]||[[oblast Kjustendil|Kjustendil]] || - || - || 1.383 || 1.291 || [[Slika:Sv.Bogoroditsa.Boboshevo.1.JPG|250px]] |-align="center" | 250 ||[[Boljarovo]]||[[oblast Jambol|Jambol]] || - || - || 1.350 || 1.264 || [[Slika:Останки от крепост „Калето" основи от далеч.jpg|250px]] |-align="center" | 251 ||[[Brusarci]]||[[oblast Montana|Montana]] || - || - || 1.444 || 1.264 || [[Slika:Brusartsi staton.jpg|250px]] |-align="center" | 252 ||[[Klisura, Bolgarija|Klisura]]||[[oblast Plovdiv|Plovdiv]] || - || - || 1.404 || 1.241 || [[Slika:Klisura gledka ot Sredna Gora.jpg|250px]] |-align="center" | 253 ||[[Dimovo]] || [[oblast Vidin|Vidin]] || - || - || 1.343 || 1.188 || [[Slika:Dimovo Primary School and Orthodox Church.jpg|250px]] |-align="center" | 254 ||[[Kiten, Burgas|Kiten]]||[[oblast Burgas|Burgas]] || - || - || 1.075 || 1.127 || [[Slika:Hotel Kiten Beach, Bulgaria.JPG|250px]] |-align="center" | 255 ||[[Pliska]] || [[oblast Šumen|Šumen]] || - || - || 1.034 || 1.045 || [[Slika:Pliska - Gate.JPG|250px]] |-align="center" | 256 ||[[Madžarovo]]||[[oblast Haskovo|Haskovo]] || - || - || 696 || 613 || [[Slika:Madzharovo.jpg|250px]] |-align="center" | 257 ||[[Melnik, Bolgarija|Melnik]]||[[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] || 472 || 287 || 252 || 347 || [[Slika:Meleniko.jpg|250px]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://citypopulation.de/Bulgaria.html Bolgarija – citypopulation.de] * {{navedi splet|url=http://www.world-gazetteer.com/s/p_bg.htm|title=Map of Bulgarian towns at the World Gazetteer website|archiveurl=https://archive.today/20121210070744/http://www.world-gazetteer.com/|archivedate=2012-12-10|accessdate=2007-03-27|url-status=dead}} *[http://www.bulmaps.bg/en Zemljevid Bolgarije] {{Evropska mesta}} [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Bolgarija]] [[Kategorija:Mesta v Bolgariji| ]] 6yfdtxqlmtc2xpt6x0alp7w7w3drsmq İzmir 0 128864 6686043 6679409 2026-06-06T13:28:10Z Upwinxp 126544 pnp [[Krdžali]] -> [[Krdžali (mesto)]] 6686043 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--more fields are available for this Infobox--See Template:Infobox Settlement--> |settlement_type = Metropolitanska občina |official_name = İzmir |other_name = Smyrna |nickname = Biser Egejskega morja |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{TUR}} |timezone = TRT |utc_offset = +3 |map_caption = Lega İzmirja v Turčiji. |image_skyline = Izmir-new-montage.jpg |image_caption = İzmir ponoči iz Narlıdere, Trg Gündoğdu, Asansör Karataş, İzmirski zaliv, Karşıyaka |imagesize = 280px |image_seal = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Egej |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = [[İzmir (provinca)|İzmir]] |seat_type = glavno mesto |seat = Konak <small>(de facto; turške metropole nimajo uradnih prestolnic)</small> |leader_title = |leader_name = |established_title = Ustanovljen |established_date = c. 6500 pr. n. št. (Yeşilova gomila v okrožju Bornova)<br /><br />c. 11. st. pr. n. št. (antična Smirna) |population_as_of = 2019 |population_urban = 3.025.000 | population_urban_footnotes = <ref>https://www.citypopulation.de/en/world/agglomerations/</ref> |population_metro = 4.493.242 | population_metro_footnotes = <ref name=tuik-population>{{cite web|title=Population of Province/District Centers, Towns/Villages by Provinces and Districts and Annual Growth Rate Of Population|url=http://www.turkstat.gov.tr/PreIstatistikTablo.do?istab_id=2305|publisher=Turkish Statistical Institute|access-date=26 April 2019}}</ref><ref name=izmir-stats>{{cite web|title=İstatistiklerle İzmir|url=http://www.izmir.gov.tr/istatistiklerle-izmir|website=T.C. İzmir Valiliği|access-date=26 April 2019|archive-date=20 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820033503/http://www.izmir.gov.tr/istatistiklerle-izmir|url-status=dead}}</ref><ref name=density>{{cite web|title=Population of Province / District Centers and Towns / Villages by Province and Sex, Population Density by Province|url=http://www.turkstat.gov.tr/PreIstatistikTablo.do?istab_id=943|publisher=Turkish Statistical Institute|access-date=26 April 2019}}</ref> |population_density_urban_km2 = 4761 |population_density_metro_km2 = 364 |population_demonym = |area_urban_km2 = 944 |area_metro_km2 = 2259 |elevation_m = 2 |pushpin_map = Turkey |pushpin_relief = 1 |pushpin_map_caption = Lega v Turčiji |pushpin_mapsize = 280px |coordinates = {{coord|38|42|N|27|14|E|region:TR|display=inline,title}} | demographics_type2 = BDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref>{{Cite web|title=Statistics by Theme > National Accounts > Regional Accounts|url=https://biruni.tuik.gov.tr/ilgosterge/?locale=tr|access-date=11 May 2023|website=www.turkstat.gov.tr}}</ref> | demographics2_title1 = mesto | demographics2_info1 = [[Turška lira|₺]]2,563 trilijon<br />([[US$]]78,172 mrd) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = ₺556.376<br />(US$16.969) |postal_code_type = |postal_code = 35xxx |blank_info = 35 |blank_name = |area_code = (+90) 232 |website = [http://www.izmir.bel.tr/ www.izmir.bel.tr]<br />[http://www.izmir.gov.tr/ www.izmir.gov.tr] }} '''İzmir''' ({{IPA|tr|ˈizmiɾ|audio=LL-Q256 (tur)-Sezgin İbiş-İzmir.wav}}}; osmanska turščina إزمير ''İzmir'', {{langx|el|Σμύρνη|Smýrnē}}, {{langx|ar|Իզմիր|Izmir}}, {{langx|la|İzmir}}, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]]. Je tretje najbolj naseljeno mesto v [[Turčija|Turčiji]] za [[Carigrad]]om in [[Ankara|Ankaro]] ter drugo največje urbano naselje ob [[Egejsko morje|Egejskem morju]] za [[Atene|Atenami]] v [[Grčija|Grčiji]]. Leta 2019 je mesto İzmir imelo 3.025.000 prebivalcev, medtem ko je imela [[İzmir (provinca) |provinca İzmir]] skupno število prebivalcev 4.493.242. [[Metropolitansko območje]] İzmirja se razprostira ob İzmirskem zalivu in v notranjost proti severu čez delto reke Gediz, proti vzhodu vzdolž aluvialne ravnine, ki jo ustvarja več majhnih potokov, na nekoliko bolj razgiban teren na jugu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Izmir|title=İzmir {{!}} Turkey|website=Encyclopedia Britannica|language=en|access-date=2019-04-02}}</ref> Izmir ima več kot 3000 let zabeležene urbane zgodovine in do 8500 let zgodovine človeškega naselja od neolitika. V klasični antiki je bilo mesto znano kot [[Smirna]] - ime, ki je v različnih jezikih ostalo v uporabi do leta 1930, ko so vladna prizadevanja vodila v smer, da se je ime postopno odpravilo na mednarodni ravni v prid njenega turškega imena İzmir.<ref>Romein, Jan (translated by R. T. Clark). ''The Asian Century: A History of Modern Nationalism in Asia'' (''De eeuw van Azie''). University of California Press, 1962. p. [https://books.google.com/books?id=OXaIQZMevjcC&pg=PA170 170]. "In 1930 geographical names were 'turkicized'. [...] Smyrna, Ismir{{sic}},[...]"</ref> Vendar se zgodovinsko ime ''Smirna'' še danes uporablja v nekaterih jezikih, kot so grščina (Σμύρνη, Smýrni / Smýrnē), armenščina (Զմյուռնիա, Zmyurnia), italijanščina (Smirne), ter katalonsko, portugalsko in špansko (Esmirna). Leži na ugodni lokaciji na čelu zaliva, ki teče v globoki vdolbini, na sredini vzdolž zahodne Anatolske obale in je bil že večino svoje zgodovine eno glavnih trgovskih mest Sredozemskega morja. Izmir je gostil Sredozemske igre leta 1971 in Svetovne univerzitetne igre (Univerzijada) leta 2005. Mesto je sodelovalo na Climathonu leta 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://climathon.climate-kic.org/en/izmir|title=Climathon, Climate-KIC, Izmir|accessdate=November 16, 2019|archive-date=2019-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191116083222/https://climathon.climate-kic.org/en/izmir|url-status=dead}}</ref> Današnji Izmir je pomembno pristanišče in je dom številnih univerz. == Ime in etimologija == Sodobno ime İzmir je turško upodabljanje izvirnega grškega imena ''Smyrna'' in ''Smyrne'' (Σμύρνη), saj so mesto ustanovili Grki. V srednjeveških časih so zahodnjaki uporabljali oblike, kot so ''Smire'', ''Zmirra'', ''Esmira'', ''Ismira'', ki so jih kot İzmir prevedli v turški jezik, originalno zapisano kot ايزمير z osmansko turško pisavo.<ref>{{navedi knjigo |last=Bosworth |first=Clifford Edmund |date=2007 |title=Historic Cities of the Islamic World |url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA218&lpg=PA218&dq=izmir+smirre&source=bl&ots=FDJ6rN7nxO&sig=Jys1r8AvhtX8r4H-cMNZP2ZeyXw&hl=en&sa=X&ved=0CBsQ6AEwAWoVChMIyLiD39yByQIVyDk-Ch2-5AHl#v=onepage&q&f=false |location=Leiden, Boston |publisher=Brill Publishers |page=218 |isbn=978 90 04 15388 2}}</ref> V starodavni Anatoliji se ime kraja, ki se imenuje ''Ti-smurna'', omenja v nekaterih tablah Level II iz [[Asirija|asirske]] kolonije v [[Kültepe]]ju (prva polovica 2. tisočletja pred našim štetjem), pri čemer je predpona ''ti-'' označila pravilno ime, čeprav ni z gotovostjo ugotovljeno, da se to ime nanaša na novodobni Izmir. Regija Izmir je bila v pradavnini Anatolije na južnih mejah Jortanske kulture, o kateri skoraj vse vedenje izhaja iz grobišč.<ref>{{cite journal |jstor=3642952 |journal=Anatolian Studies |volume=42 |year=1992 |pages=75–78 |title=Preliminary survey and core sampling on the Aegean coast of Turkey |author=K. Lambrianides |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3642952 }}</ref> V drugi polovici 2. tisočletja pred našim štetjem je bilo na zahodnem koncu razširitve še vedno precej nejasnega kraljestva Arzawa, običajno odvisnega od [[Hetiti|Hetitov]], ki so sami širili svoje neposredno vladanje do obale v času Velikega kraljestva. Da se je kraljevina [[Luvijci|luvijskega]] vladarja iz 13. stoletja pred našim štetjem, ki je upodobljen na skalni rezbariji Karabel v Kemalpaşa le 50 km (31 milj) od İzmirja, imenovalo Kraljevina Myra, je prav tako lahko razlog za povezavo z imenom mesta.<ref>{{cite journal |jstor=3643046 |journal=Anatolian Studies |volume=48 |year=1998 |pages=1–31 |title=Tarkasnawa King of Mira |author=J.D.Hawkins |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3643046 }}</ref> Najnovejša znana upodobitev grškega imena mesta je eolska grščina ''Μύρρα, Mýrrha'', kar ustreza poznejšim jonskim in atiškim Σμύρνα (''Smýrna'') ali Σμύρνη (''Smýrnē''), obe domnevno potomca proto grške oblike ''*Smúrnā''. Nekateri bi v imenu mesta videli [[Amazonke|Amazonkino]] ime Smyrna, ki naj bi zapeljala [[Tezej]]a, zaradi česar se je mesto poimenovalo v njeno čast.<ref>{{navedi knjigo | title = The Thalassocracies| url = https://archive.org/details/thalassocracies0000mill|ISBN=978-0-87395-062-6|author= Molly Miller|publisher=State University of New York Press| year= 1971}}. See also Life of Homer (Pseudo-Herodotus) and Cadoux.</ref> Drugi povezujejo ime z grmičevjem ''Myrrha commifera'', rastlino, ki proizvaja aromatično smolo, imenovano [[Mira (kadilo)|mira]], ki je avtohtona na Bližnjem vzhodu in severovzhodni Afriki in je bila glavni izvoz mesta v antiki. Rimljani so to ime prevzeli kot Smirna. V osmanskem turškem jeziku se je mesto imenovalo ايزمير ''Izmīr''. == Zgodovina == === Predzgodovina === [[File:NejdetDuzen KarabelHittiteLuwianMonumentCarvedinRockKemalpasaTurkey.jpg|thumb|200px|Skalna rezbarija Karabel lujskega vladarja "Tarkasnava, kralj Myra" blizu Kemalpaşa v bližini İzmirja.]] Mesto je eno najstarejših naselij sredozemske kotline. Odkritje Yeşilova Höyük in sosednjega Yassıtepeja leta 2004 v majhni delti reke Meles, ki je zdaj planota Bornova, ponastavi datum začetka preteklosti mesta, kot je bilo prej znano. Najdbe iz dveh letnih izkopavanj, ki jih je v Yeşilovi Höyük izvedla skupina arheologov iz İzmirske univerze Ege, kažejo na tri stopnje, od katerih sta dve prazgodovinski. Na nivoju 2 so zapisane sledi naselbin v zgodnji do srednji [[bakrena doba|bakreni dobi]] in na ravni 3 [[neolitik]]a. Ti dve ravni bi naseljevali avtohtoni prebivalci tega območja in to približno od 7. do 4. tisočletja pred našim štetjem. Ker se je morska obala s časom umaknila, je bilo mesto pozneje uporabljeno kot pokopališče. Najdeno je bilo več grobov, ki so vsebovali artefakte iz leta 3000 pr. n. št., ki so sodobni s prvim mestom [[Troja|Trojo]]. [19] Prva naselbina, ki je poveljevala Izmirskemu zalivu kot celoti, je bila ustanovljena na gori Yamanlar, severovzhodno od notranjega zaliva. V povezavi z muljem, ki ga prinašajo potoki, ki se povezujejo z morjem ob obali, je nastalo naselje, ki je kasneje nastalo jedro ''Stare Smirne'' na pobočju iste gore, na hribu (takrat je bil majhen polotok povezan z kopnim z majhno zemeljsko ožino) v današnji četrti Bayraklı. Mislijo, da se je naselje Bayraklı v preteklosti razširilo že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Arheološke najdbe pozne bronaste dobe kažejo na določen sklep o mikenskem vplivu v naselju in okolici, čeprav bi bila potrebna nadaljnja izkopavanja, da bi staro Smyrno tistega časa predlagali kot mikensko naselje. V 13. stoletju pred našim štetjem so napadi tako imenovanih [[Ljudstva z morja |morskih ljudstev]] uničili Trojo VII, srednja in zahodna Anatolija kot celota pa sta padli v tako imenovano obdobje ''anatolske'' in ''[[Grška temna doba |grške temne dobe'' propada bronaste dobe. === Smirna === {{glavni|Smirna|}} Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije. Smirna je postala pomembna zaradi ugodnih pristaniških razmer, enostavnosti obrambe in dobrih notranjih povezav. Dve lokaciji starodavnega mesta sta danes znotraj meja Izmirja. V praksi se med njima pogosto razlikuje. '''Stara Smirna''' je bila prvotna naselbina, ustanovljena okoli 11. stoletja pr. n. št., najprej kot eolska naselbina, kasneje pa so jo prevzeli in razvili v času arhaičnega obdobja Jonci. Stara Smirna je bila na majhnem polotoku, povezanem s kopnim z ožjim prelivom v severovzhodnem vogalu notranjega zaliva Izmir na robu plodne ravnice in ob vznožju gore Yamanlar. To anatolsko naselje je nadziralo zaliv. Danes je arheološko najdišče, imenovano Bayraklı Höyüğü, približno 700 metrov v notranjosti, v okolici Tepekule Bayraklı na {{coord|38|27|51|N|27|10|13|E|type:landmark_region:TR|display=inline}}. Grško naselje v Stari Smirni dokazuje prisotnost lončarskih izdelkov iz približno leta 1000 pred našim štetjem. Najstarejše ruševine, ohranjene do našega časa, segajo v leto 725–700 pr. n. št. Smirna je bila zgrajena po hipodamskem sistemu, v katerem ulice vodijo sever-jug in vzhod-zahod in sekajo pod pravim kotom, po vzoru, ki je bil poznan na Bližnjem vzhodu, vendar je tu najzgodnejši primer v zahodnem mestu. Nova Smirna se je razvila na pobočjih planine Pagos (danes Kadifekale) in ob obalnem toku, v 4. stoletju pred našim štetjem in čigar temelj je navdihnil [[Aleksander Veliki]]. Jedro pozne helenistične in zgodnje rimske Smirne je ohranjeno na velikem območju ''Muzeja na prostem Izmir Agora'' na tej lokaciji. Raziskave potekajo tako v starem kot v novem mestu. Te so bile izvedene leta 1997 v Stari Smirni in od leta 2002 v mestu klasičnega obdobja v sodelovanju med Izmirskim arheološkim muzejem in mestno občino Izmir.<ref>{{navedi splet |url=http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |title=The Agora of İzmir and Cultural Tourism |author=Eti Akyüz Levi |publisher=The International Committee for Documentation of Cultural Heritage (CIPA), 2003 Antalya Symposium |year=2003 |url-status=dead |archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20090205191014/http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |archivedate=February 5, 2009 |df= }}</ref> ===Srednji vek === Turki so prvič zavzeli Smirno pod [[Seldžuki|seldžuškim]] poveljnikom Çaka begom leta 1076, skupaj s Klazomenai, Foço in številnimi Egejskimi otoki. Çaka beg (znan kot ''Tzachas'' med Bizantinci) je uporabljal Izmir kot oporišče za svoje pomorske operacije. Leta 1097 je bizantinski poveljnik John Doukas povrnil mesto in sosednjo regijo. Pristaniško mesto so nato zavzeli vitezi [[Malteški viteški red|Ivanovci]], ko so [[Konstantinopel]] osvojili [[križarji]] med [[četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204, a je [[Nikejsko cesarstvo]] kmalu zatem povrnilo posest mesta, čeprav po obsežnih koncesijah svojim [[Genovska republika|genovskim]] zaveznikom, ki so obdržali enega od mestnih gradov. Smirno so Turki v začetku 14. stoletja spet zajeli. Umur beg, sin ustanovitelja bejlika Aydın, je zavzel najprej zgornjo trdnjavo gore Pagos (v nadaljevanju [[Kadifekale]]), nato pa spodnji pristaniški grad Neon Kastron (Sveti Peter so ga imenovali Genovežani in ''Ok Kalesi'' Turki). Kot je to storil Tzachas dve stoletji pred tem, je Umur beg grad uporabil kot osnovo za mornariške napade. Leta 1344 je koalicija sil, ki jo je koordiniral [[papež Klemen VI.]], v presenetljivem napadu zavzel spodnji grad. Smrti Umurja bega je sledilo šestdesetletno obdobje nelagodnega sobivanja med obema silama, Turki, ki so držali zgornji grad in vitezi spodnji. === Osmansko cesarstvo === [[File:Hisar Camii.jpg|thumb|[[Mošeja Hisar]] (1592–1598) v Kemeraltı, sosedu İzmirja]] [[File:KonakSquare IzmirTurkey 1865.jpg|thumb|Trg Konak leta 1865]] [[File:Izmir1883.jpg|thumb|left|Pristanišče İzmir iz enciklopedije 1883]] Osmansko cesarstvo je zgornji grad prvič zajelo leta 1389 med vladavino [[Bajazid I.| Bajazida I.]], ki je pozimi istega leta ko je prišel na prestol, vodil svojo vojsko proti petim zahodnim Anatolskim bejliksom. Leta 1402 pa je [[Timur Lenk]] zmagal v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] proti Osmanom, kar je v naslednjih desetletjih resno ogrozilo osmansko državo in predalo ozemlja večine beyliksov njihovim nekdanjim vladajočim dinastijam. Timur je napadel in uničil Smirno in bil odgovoren za pokol večine krščanskega prebivalstva, ki je predstavljalo veliko večino v Smirni.<ref>{{navedi knjigo|editor-last1=Ring|editor-first1=Trudy|title=International dictionary of historic places|date=1995|publisher=Fitzroy Dearborn|location=Chicago [u.a.]|isbn=9781884964022|page=351|edition=1. publ. in the USA and UK.|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&dq=|quote=Timur... sacked Smyrna and massacred nearly all of its inhabitants}}</ref> Leta 1415 je [[Mehmed I.]] že drugič zavzel Izmir. S smrtjo zadnjega bega Aydına, İzmiroğlu Cüneyd bega, je leta 1426 mesto v celoti prešlo pod osmansko oblast. Prvi osmanski guverner Izmirja je bil Aleksander, spreobrnjeni sin bolgarske rodbine [[Šišmani|Šišmanov]]. Med pohodi proti Cüneydu so Osmani pomagali silam Ivanovcev, ki so pritiskale na sultana, da jim je vrnil pristaniški grad. Vendar pa je sultan odstopil od te koncesije, kljub napetosti med obema taboroma in je dal vitezom dovoljenje, da namesto tega zgradijo grad v Petroniumu ([[Bodrumski grad]]). V deželi, ki je videti v resnici nekoliko proti svoji naravi, so mesto in današnje kolonije postale osmanski [[sandžak]] (sub-provinca) bodisi znotraj večjega ''[[vilajet]]a'' (province) Aydın, del ''[[ejalet]]a'' Anatolije, s prestolnico v Kütahya ali v "Cezayir" (tj. Otoki, ki se nanašajo na [[Egejski otoki|Egejske otoke]]). V 15. stoletju sta bila za mesto pomembna dva dogodka: presenetljiv beneški napad leta 1475 in prihod sefardskih Judov iz Španije po letu 1492; pozneje so İzmir postavili kot eno glavnih mestnih središč v osmanskih deželah. İzmir je bil morda v 15. in 16. stoletju precej redko poseljen kraj, kar nakazujejo prvi obstoječi osmanski zapisi, ki opisujejo mesto in datirajo iz leta 1528. Leta 1530 so bili v evidenci 304 odrasli moški, ki plačali davke ali bili oproščeni davkov, od tega 42 kristjanov. Obstajalo je pet mestnih oddelkov, od katerih je bil eden v neposredni bližini pristanišča, vendar je bil kljub majhnosti mesta precej dejaven, kjer je bilo skoncentrirano nemuslimansko prebivalstvo. Do leta 1576 je İzmir v osmih mestnih oddelkih zbral 492 davkoplačevalcev in imel več odvisnih vasi.<ref> {{navedi splet |url=http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |title=XVI. Yüzyılda Batı Anadolu Bölgesinde (Muğla, İzmir, Aydın, Denizli) Türkmen Yerleşimi ve Demografik Dağılım (''Turkmen settlement and the demographical distribution in the 16th century in western Anatolia''), p. 183-184 for İzmir urban wards |author=Muhammet Yazıcı |publisher=Muğla University|year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110304044123/http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |archivedate=2011-03-04 }}</ref> To je ustrezalo celotnemu prebivalstvu, ocenjenem med 3500 in 5000. ==== Mednarodno pristanišče ==== [[File:SAINT_STEPHEN_ETIENNE_ARMENIAN_CHURCH_SMYRNA_Postcard_c._1907.JPG|thumb|Armenska cerkev svetega Stepanosa (1863) v okrožju Basmane, je služila armenski skupnosti v Izmirju. Zgorela je med velikim požarom Smirne leta 1922.<ref>{{navedi knjigo|last=Karavasilis|first=Niki|title=The Whispering Voice of Smyrna|date=2010|publisher=Dorrance Publishing|isbn=1434952975|page=250|url=https://books.google.com/books?id=BKA0U3FeepsC&lpg=PA250}}</ref>]] [[File:İzmir Şehrine Mahsus İzmir denizcilik bayrağı 1903.jpg|thumb|180px| Pomorska zastava Izmirja (ازمیر) iz knjige ''Feth-i Celîl-i Konstantıniyye'' (1903). Zastavo so uporabljale ladje iz mesta med 17. in 20. stoletjem.<ref name="möa.i’t"> Mehmet Ö. Alkan (2020). İzmir’in Tarihi. Tarihte Bayrağı Olan Nadir Şehir. Toplumsal Tarih. Marec</ref>]] Izrazita rast İzmirja se je začela v poznem 16. stoletju, ko so [[bombaž]] in drugi izdelki v regiji pripeljali sem francoske, angleške, nizozemske in beneške trgovce. Ob privilegiranih pogojih trgovanja, ki so jih leta 1620 podelili tujcem, je İzmir postal eno najpomembnejših trgovskih središč cesarstva.<ref>{{cite book|title=The Ottoman City Between East and West: Aleppo, İzmir and Istanbul|isbn=0-521-64304-X|author1=Edhem Eldem|author2=Daniel Goffman|author3=David Morgan|publisher=Cambridge University Press|year=1999}}</ref> Tuji konzulati so se iz Chiosa v mesto preselili do začetka 17. stoletja (1619 francoski konzulat, 1621 britanski), ki so bili trgovski centri za njihove narode. Vsak konzulat je imel svoj pomol, kjer bi se zasidrale ladje pod njihovo zastavo. Dolga kampanja za osvojitev Krete (22 let med 1648 in 1669) je tudi znatno okrepila položaj İzmirja v osmanskem kraljestvu, saj je mesto služilo kot pristanišče odpreme in oskrbe za čete.<ref>{{Cite web|title=İzmir Uçak Bileti|url=https://www.ucuyos.com/icerik-detay/general/ucak-biletleri/80381-izmir-ucak-bileti|access-date=2021-08-28|website=www.ucuyos.com|archive-date=2021-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210828205344/https://www.ucuyos.com/icerik-detay/general/ucak-biletleri/80381-izmir-ucak-bileti|url-status=dead}}</ref> Kljub soočenju s [[kuga|kugo]] leta 1676, [[potres]]om 1688 in velikim [[požar]]om 1743 je mesto še naprej raslo. Do konca 17. stoletja je imelo približno 90.000 tisoč prebivalcev, Turki pa večino (približno 60.000); bilo je tudi 15.000 Grkov, 8.000 Armencev in 6.000 do 7.000 Judov, pa tudi velik del, sestavljen iz francoskih, angleških, nizozemskih in italijanskih trgovcev.<ref>{{cite book|title=Historic Cities of the Islamic World, ''İzmir'' pp. 218–221|isbn=978-90-04-15388-2|year=2008|author=C. Edmund Bosworth|publisher=Brill Academic Publishers}}</ref> Osmani so medtem omogočili, da se je notranji zaliv İzmirja, ki je dominiral nad pristaniškim gradom, postopoma zasukal (lokacija današnjega bazarja Kemeraltı) in pristaniški grad prenehal uporabljati. Leta 1770 so [[Ruska vojna mornarica|ruske sile]] uničile osmansko floto v bitki pri Çeşme v bližini mesta. To je sprožilo fanatične muslimanske skupine, da so nadaljevale pokol okoli 1500 lokalnih Grkov.<ref>{{cite journal|last1=Samatopoulou-Vasilakou|first1=Chrysothemis|title=The Greek Communityies in the Balkans and Asia Minor and Their Theatrical Activity 1800-1922|journal=Études Helléniques|date=1 January 2008|volume=16|issue=1-2|page=53|url=https://books.google.com/books?hl=el&id=kDoMAQAAMAAJ&dq=|accessdate=4 March 2017|publisher=Centre de recherche helléniques = Centre of Hellenic Research|language=en}}</ref> Kasneje leta 1797, je nemir zaradi nediscipline janičarskih korpusov privedel do množičnega uničenja frankovske trgovske skupnosti in usmrtitve 1500 članov grške skupnosti v mestu.<ref>{{cite book|last1=Clogg|first1=Richard|title=The Movement for Greek Independence, 1770–1821: A Collection of Documents|date=2008|publisher=Barnes & Noble|isbn=9780064912167|page=xii|url=https://books.google.com/books?id=BWJoAAAAMAAJ|language=en|quote=In this riot some fifteen hundred Greeks are reported to have been killed and massive damage was done to the property of the Frankish merchant community}}</ref> Leta 1818 je popotnik [[William Jowett]] opisal porazdelitev prebivalstva Smirne: Turki 60.000, Grki 40.000, Judje 10.000, Latini 3000, Armenci 7000.<ref>İzmir Levantenleri üzerine inceleme, Muharrem Yıldız, Turan Strategic Research Center, Year:2012, Volume:4, Number:13, Page:43</ref> Prve železniške proge, zgrajene na današnjem ozemlju Turčije, so šle iz İzmira. 130 km železnica İzmir-Aydın se je začela graditi leta 1856 in končala leta 1867, leto kasneje kot železnica Smyrna-Cassaba<ref> Kratka proga, zgrajena v Dobruji (zdaj v Romuniji), se je začela in končala že prej.{{navedi knjigo|title = Across the Borders: Financing the World's Railways in the Nineteenth and Twentieth Centuries, p. 188|url = https://archive.org/details/acrossbordersfin0000unse|ISBN=978-0-7546-6029-3|author = Ed. Ralf Roth – Günter Dinhobl | publisher = Ashgate Publishing|year= 2008}}</ref>. Širok lok proge Smirna-Cassaba severozahodno od İzmirja, skozi predmestje Karşyakaka, je veliko prispeval k razvoju severnih obal kot mestnih območij. Ti novi dogodki, značilni za industrijsko dobo in način, kako je mesto privabljalo trgovce in posrednike, so postopoma spreminjali demografsko strukturo mesta, njegovo kulturo in osmanski značaj. Leta 1867 je İzmir končno postal središče lastnega vilajeta, ki ga še vedno imenujejo Aydın, a ima svoje upravno območje, ki pokriva velik del sedanje egejske regije Turčije. V poznem 19. stoletju je pristanišču grozilo kopičenje mulja in leta 1886 je bila sprejeta pobuda, edinstvena v zgodovini Osmanskega cesarstva. Za preusmeritev mulja je bila struga reke Gediz preusmerjena na današnji severni tok, tako da ni več tekla v zaliv. Na začetku 20. stoletja je İzmir prevzel videz svetovne metropole s svetovljanskim mestnim središčem. Po osmanskem popisu iz leta 1893 je bila več kot polovica prebivalcev Turkov, 133.800 Grkov, 9200 Armencev, 17.200 Judov in 54.600 tujih državljanov.<ref name="Karpat1985">{{navedi knjigo|author=Kemal H. Karpat|title=Ottoman Population, 1830-1914: Demographic and Social Characteristics|url=https://books.google.com/books?id=yhgEAQAAIAAJ|accessdate=29 August 2013|year=1985|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-09160-6|pages=122–123}}</ref> Po mnenju različnih učenjakov je mesto pred vojno gostilo več Grkov kot Atene, glavno mesto Grčije<ref>{{navedi knjigo|last=Panayi|first=Panikos|title=Outsiders History of European Minorities.|year=1998|publisher=Continuum International Pub. Group|location=London|isbn=9780826436313|page=111|url=https://books.google.com/books?id=NeU23AQRzLAC&pg=PA111&dq=smyrna+%22more+greeks%22+turks+1919&hl=el&sa=X&ei=O7EfUoKlLITFtAar14DwCw&ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&q=%22Smyrna%20itself%20contained%20more%20Greeks%20than%20Athens%20and%20in%201919%20Greece%20invaded%20the%20Turkish%20Aegean%22&f=false}}</ref> Osmanski vladajoči razred tiste dobe je mesto imenoval kot ''Infidel Smyrna'' (''Gavur İzmir'') zaradi močne grške prisotnosti. === Sodobnost === [[File:2. Kordon.JPG|thumb|left|Oddaljen pogled na pristanišče Pasaport (1877) v ozadju, kot ga vidimo s pomola Konak (1890) pri pristanišču v Izmirju]] [[File:IlkKursunAniti.JPG|thumb|upright|Spomenik, posvečen turškemu novinarju Hasanu Tahsinu, ki naj bi 15. maja 1919 izstrelil "prvo kroglo" proti okupacijski grški vojski]] Po porazu Osmanskega cesarstva v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so zmagovalci nekaj časa namenili razdelitvi velikega dela Anatolije na posamezna vplivna območja in zahodne regije Turčije ponuditi Grčiji v skladu s [[Sevreška mirovna pogodba|Sèvreško pogodbo]]. 15. maja 1919 je grška vojska pristala v Smirni, vendar je bila grška odprava v srednjo Anatolijo katastrofalna tako za to državo kot za Anatolijo. Do septembra 1922 je bila grška vojska poražena in se je popolnoma umikala, zadnji grški vojaki so 8. septembra 1922 zapustili Smirno. 9. septembra 1922 je turška vojska prevzela posest in dejansko končala [[Grško-turška vojna|grško-turško vojno]] (1919–1922). Štiri dni pozneje, 13. septembra 1922, je v mestu izbruhnil velik požar, ki je trajal do 22. septembra. Požar je popolnoma uničil grško in armensko četrt, muslimanska in judovska pa sta se izognili škodi.<ref name="Hemming">{{cite journal | last = Stewart | first = Matthew| title = It Was All a Pleasant Business: The Historical Context of 'On the Quai at Smyrna'|journal=The Hemingway Review |date=2003-01-01| volume=23| issue=1| pages=58–71| doi=10.1353/hem.2004.0014}}</ref> Ocenjene smrti Grkov in Armencev zaradi požara so od 10.000<ref name="google92">Biondich, Mark. ''The Balkans: Revolution, War, and Political Violence Since 1878.'' Oxford University Press, 2011. p. 92 [https://books.google.com/books?id=vC-Fk7Mxu2MC&dq=Smyrna+1922+10000+Greeks+dead&pg=PA92]</ref><ref name="Naimark, ''Fires of Hatred'', p. 52">Naimark, Norman M. ''Fires of Hatred: Ethnic Cleansing in Twentieth-Century Europe''. Cambridge: MA: Harvard University Press, 2002, p. 52.</ref> do 100.000.<ref name="transaction233">{{cite book|author=Rudolph J. Rummel|title=Death by Government|url=https://archive.org/details/deathby_rum_1994_00_3431|publisher=Transaction Publishers|year=1994|isbn=978-1-56000-927-6|chapter=Turkey's Genocidal Purges|page=[https://archive.org/details/deathby_rum_1994_00_3431/page/232 233]}}</ref><ref name=naimark47>Naimark. ''[https://books.google.com/books?id=L-QLXnX16kAC&dq=atrocities+against+turks+occupation&pg=PA46 Fires of Hatred]'', pp. 47–52.</ref> Približno 50.000 do 400.000 grških<ref name="RC">"U.S. Red Cross Feeding 400,000 Refugees", ''Japan Times and Mail'', 10 November 1922.</ref> in armenskih beguncev je pobegnilo pred ognjem in so bili prisiljeni tam ostati v ostrih razmerah skoraj dva tedna. Sistematična evakuacija Grkov se je začela 24. septembra, ko so prve grške ladje vstopile v pristanišče pod nadzorom zavezniških uničevalcev. Skupaj je bilo evakuiranih približno 150.000 do 200.000 Grkov. Preostali Grki so se leta 1923 odpravili v Grčijo kot del izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo, kot je določala [[Lausannski sporazum|Lozanska pogodba]], ki je formalno končala grško-turško vojno. Vojna in zlasti dogodki, ki so se zgodili v İzmirju, kot je požar, verjetno največja katastrofa, ki jih je mesto kdaj koli doživelo, še danes vplivajo na psiho obeh narodov. Turki trdijo, da je izkrcanje grške vojske že od prvega dne zaznamovala "prva krogla", ki jo je na grške odrede izstrelil novinar Hasan Tahsin, in uboj polkovnika Fethija Beya in njegovih neoboroženih vojakov z bajonetom v zgodovinski mestni vojašnici (Sarı Kışla – Rumena vojašnica), ker niso hoteli zakričati »Zito o Venizelos« ("Naj živi Venizelos"). Grki pa navajajo številna grozodejstva, ki so jih turški vojaki zagrešili nad Grki in Armenci (domačini ali begunci iz zaledja) v Izmirju. Mednje spadata linč pravoslavnega metropolita Hrizostoma po ponovnem zavzetju mesta 9. septembra 1922 in pokol armenskih in grških moških, ki so jih nato poslali v tako imenovane delovne bataljone.<ref>Marjorie H. Dobkin, ''Smyrna 1922: The Destruction of a City'' (London: Faber, 1972; reprint: Kent, OH: Kent State University, 1988).</ref> Mesto je bilo po razglasitvi Turške republike leta 1923 ponovno postopoma obnovljeno. Leta 2020 je mesto poškodoval potres in cunami v Egejskem morju, ki sta bila najsmrtonosnejši potresni dogodek tistega leta. V Turčiji je umrlo 117 ljudi, 1034 pa jih je bilo ranjenih, vsi razen enega so bili iz mesta Izmir.<ref name="aa.com.tr">{{Cite web|last=Özmen|first=Merve Yıldızalp|date=14 November 2020|title=İzmir'deki depremde can kaybı 116'ya yükseldi|url=https://www.aa.com.tr/tr/turkiye/izmirdeki-depremde-can-kaybi-116ya-yukseldi/2043913|website=Anadolu Agency}}</ref> == Geografija == Mesto Izmir sestavlja več metropolitanskih okrožij. Od teh okrožje Konak ustreza zgodovinskemu Izmirju, območje tega okrožja pa je do leta 1984 predstavljalo osrednjo mestno ''občino Izmir'' ({{langx|tr|İzmir Belediyesi}}). Z ustanovitvijo ''Metropolitanske občine Izmir'' ({{langx|tr|İzmir Büyükşehir Belediyesi}}) je mesto Izmir najprej združilo svojih enajst (sprva devet) mestnih okrožij – Balçova, Bayraklı, Bornova, Buca, Çiğli, Gaziemir, Güzelbahçe, Karabağlar, Karşıyaka, Konak in Narlıdere – in jih kasneje združilo z dodatnimi devetimi okrožji province zunaj mesta.<ref>{{cite web|title=Büyükşehir Belediyesi Kanunu 5216|url=https://www.izmir.bel.tr/YuklenenDosyalar/Dokumanlar/23.12.2015%2013_51_41_BuyuksehirYasa2015.pdf|access-date=25 November 2019|publisher=İzmir Metropolitan Municipality|language=tr|archive-date=2 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201002181230/https://www.izmir.bel.tr/YuklenenDosyalar/Dokumanlar/23.12.2015%2013_51_41_BuyuksehirYasa2015.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|date=2009|title=Projenin Sınırları|url=https://skpo.izmir.bel.tr/Upload_Files/FckFiles/file/Profile/skpo2009/projenin_sinirlari_2009.pdf|access-date=25 November 2019|publisher=İzmir Metropolitan Municipality|language=tr}}</ref> Leta 2013 je bil sprejet zakon 6360, ki je vseh trideset okrožij province Izmir uvrstil v metropolitansko območje Izmirja.<ref>{{cite journal|last1=Kut Görgün|first1=Esra|last2=Yörür|first2=Neriman|date=2017|title=6360 Sayılı Büyükşehir Kanunu Sonrası Kırsal Alanları Yeniden Düşünmek – İzmir Örneği|url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/391367|journal=Aydın İktisat Fakültesi Dergisi|language=tr|publisher=Adnan Menderes Üniversitesi|volume=2|issue=1|pages=11–27|access-date=25 November 2019}}</ref> Izmir, s privlačno lego na pobočjih gričev, ki obdajajo njegov zaliv, je tipično [[levant]]sko mesto, prenaseljeno, živahno, prašno in slikovito; to velja posebno za stare četrti, kjer se hišice, pobarvane v zelenih, rumenih, modrih in oker odtenkih, stiskajo pred strehami z rdečo opeko. Potresi in katastrofalni požar leta 1922, med [[turška vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]], so uničili večino zgodovinsko zanimivih stavb v Izmirju. Ostali so le rimska tržnica, bazarji z zanimivim osmanskim urnim stolpom na obali in nekdanja [[trdnjava]] [[Kadifekale]] z ravno streho. Z nje je čudovit razgled na mesto in zaliv. === Podnebje === Izmir ima vroče-poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Csa'', Trewarthova podnebna klasifikacija: ''Cshk''), za katero so značilna dolga, zelo vroča in suha poletja ter hladne in deževne zime. Povprečna letna količina padavin v Izmirju je precej obilna, 730,5 mm; vendar pa velika večina padavin v mestu pade od novembra do marca, od junija do septembra pa je običajno zelo malo padavin, s pogostimi poletnimi sušami. Mesto je prejelo največ dnevnih padavin, 145,3 mm, 29. septembra 2006, najvišja hitrost vetra 127,1 km/h pa je bila zabeležena 29. marca 1970. Najvišje temperature v zimskih mesecih so večinoma med 10 in 16 °C. Čeprav je redko, lahko v Izmirju od decembra do februarja zapade sneg, ki običajno ostane nekaj ur in ne cel dan ali več. Rekordnih 32 cm snega je bilo zabeleženih 31. januarja 1945. Skoraj vsako zimo se ponoči občasno pojavi zmrzal. Poleti se lahko temperatura zraka od junija do septembra povzpne na 40 °C; vendar so najvišje temperature običajno med 30 in 36 °C. Etezijski vetrovi ({{langx|tr|meltem}}, {{langx|el|μελτέμι| meltemi}}) Egejskega morja se redno pojavljajo v zalivu in mestu Izmir. == Znamenitosti == Na gori Yamanlar je [[Tantal (mitologija)|Tantalov]] grob izkopal Charles Texier leta 1835 in je primer zgodovinskih sledi v regiji pred helenistično dobo, skupaj s tistimi, ki so jih našli v bližnjem Kemalpaşa in gori Sipylus. [[File:Asansor From Ground Level Izmir Turkey.jpg|200px|thumb|right|Asansör (1907) ponuja panoramski razgled na mesto]] '''[[Agora v Smirni]]''' je dobro ohranjena in je urejena kot ''Muzeju na prostem Agora İzmirja'', čeprav so pomembni deli pokopani pod sodobnimi zgradbami in čakajo, da se prikažejo. Resno se razmišlja tudi o odkritju starodavnega gledališča Smirne, kjer je bil sveti [[Polikarp iz Smirne|Polikarp]] mučen in je pokopan pod mestno cono na pobočju Kadifekale. Jasno razločen je bil vse do 19. stoletja, kar kažejo skice, narejene takrat. Na vrhu istega hriba stoji starodavni grad, ena od znamenitosti İzmirja [[File:Izmir, torre dell'orologio 03.JPG|thumb|left|Stolpna ura (1901)]] Eden izrazitejših elementov pristanišča je '''Stolpna ura''', marmorni stolp sredi okrožja Konak, visok 25 m. Leta 1901 ga je zasnoval levantinski francoski arhitekt Raymond Charles Père v počastitev 25-letnice vstopa [[Abdul Hamid II.| Abdula Hamida II.]] na osmanski prestol leta 1876. Mehanizem ure je kot darilo dal nemški cesar [[Viljem II. Nemški |Viljem II.]], politični zaveznik Abdula Hamida II. Stolp obdajajo štiri fontane, postavljene okoli podstavka, stebri pa so okrašeni s severnoafriškimi temami. Območje [[Kemeralti]] bazarja, ki so ga ustanovili Osmani v kombinaciji z Agoro, počiva v pobočju Kadifekale. Izmir je imel v zgodovini tri gradove - Kadifekale (''Pagos''), pristaniški Ok Kalesi (''Neon Kastron'', ''sv. Peter'') in Sancakkale, ki so stoletja ostajali ključnega pomena za varnost İzmirja. Sancakkale je v današnji četrti İnciraltı med okrožjema Balçova in Narlıdere, na južni obali Izmirskega zaliva. Je na ključni točki ožine, ki dovoljuje vstop v zaliv, zaradi plitvih voda skozi velik del te ožine pa so ladje priplule blizu gradu.<ref>Lorda Byrona beležke z dne 8. marca 1810 med potovanji po regiji kažejo:''Prehodili smo nizko utrdbo na desni strani jezika - ogromna topovska ustja z marmornatimi kroglami, ki se pojavljajo pod stenami utrdbe. Obvezno, da gremo blizu gradu, zaradi plitvine na drugi strani [velikega] zaliva Smirne''.</ref> V Izmirju je devet [[sinagoga|sinagog]], koncentriranih bodisi v tradicionalni judovski četrti Karataş, bodisi v Havra Sokak (Sinagoška ulica) v Kemeraltıju, vse pa nosijo podpis 19. stoletja, ko so jih na zgradili na starih osnovah ali na novo. '''[[Atatürkova maska]]''' ({{langx|tr|Atatürk Maskı}}) je velik betonski relief glave Mustafe Kemala Atatürka, ustanovitelja moderne Turčije, ki je južno od Kadifekale, zgodovinskega gradu Izmir. '''Ptičji raj İzmir''' ({{langx|tr|Kuş Cenneti}}) v Çiğliju, je zaščiteno območje za ptice v bližini Karşyakaka, kjer so zabeležili 205 vrst ptic, od tega 63 vrst stalnih, 54 vrst poletnih selivk, 43 vrst zimskih selivk in 30 vrst prehodne vrste. V parku je gnezdi 56 vrst ptic. Zaščiteno območje, ki obsega 80 kvadratnih kilometrov, je turško ministrstvo za gozdarstvo leta 1982 registriralo kot ''Zaščiteno območje za vodne ptice in za njihovo vzrejo''. Leta 2008 je bil v istem okrožju Çiğli ustanovljen velik živalski vrt na prostem z imenom ''Park naravnega življenja Sasalı''. == Galerija == <gallery heights="90px"> File:Kibris Sehitleri Caddesi.jpg|Kıbrıs Şehitleri je ena od popularnih ulic v Alsancaku File:Fayton 02.JPG|Vožnja z izmirskim fetonom File:Cumhuriyet Square.jpg|Trg Cumhuriyet v Konaku File:Konak Square, Izmir.jpg|Guvernerjeva pisarna na trgu Konak File:N Duzen Izmir Etnografya Muzesi.jpg|Etnografski muzej v Izmirju File:Karşıyaka Bazaar Street 2015.jpg| Karşıyaka bazar </gallery> == Gospodarstvo == [[File:İzmir International Fair from Kadifekale.JPG|thumb|Kültürpark (center) in pristanišče İzmir (desno)]] Trgovina skozi mestno pristanišče je imela odločilni pomen za gospodarstvo Osmanskega cesarstva v začetku 19. stoletja, gospodarski temelji v zgodnjih desetletjih turške republikanske dobe pa so bili tu postavljeni na Ekonomskem kongresu İzmir med 17. februarjem in 4. marcem 1923. Trenutno je gospodarstvo območja İzmir vrednostno razdeljeno med različne vrste dejavnosti: 30,5 % za industrijo, 22,9 % za trgovino in sorodne storitve, 13,5 % za promet in komunikacije ter 7,8 % za kmetijstvo. Leta 2008 je İzmir zagotovil 10,5 % vseh davčnih prihodkov, ki jih je zbrala Turčija, njegov izvoz 6 %, njegov uvoz pa 4 % turške zunanje trgovine. Kot celotna pokrajina je tretji največji izvoznik Turčije za Carigradom in Burso ter peti največji uvoznik. 85–90 % izvoza v regiji in približno petina vsega turškega izvoza se izvede prek pristanišča Alsancak z letno nosilnostjo zabojnikov blizu milijon.<ref>{{navedi splet | url = http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm | title = İzmir's Foreign Trade Structure | publisher = İzmir Chamber of Commerce | year = 2009 | language = tr | url-status = live | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100429090107/http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm | archivedate = 2010-04-29 }}</ref> == Pobratena mesta == Izmir je pobraten z:<ref>{{navedi splet |url=http://www.izmir.bel.tr/SisterCities/591/en |title=Sister Cities |website=İzmir Metropolitan Municipality |accessdate=2015-02-15 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150216030059/http://www.izmir.bel.tr/SisterCities/591/en |archivedate=2015-02-16 }}</ref> {{refbegin|}} {{Col-begin}} {{Col-break}} ;[[Evropa]] *{{flagicon|ITA}} [[Ancona]], Italija, (sporazum o sodelovanju) od 2005 *{{flagicon|AZE}} [[Baku]], Azerbajdžan, od 1985 *{{flagicon|MDA}} [[Bălți]], Moldavija, od 1996 *{{flagicon|GER}} [[Bremen]], Nemčija, od 1993<ref name="Bremen twinnings">{{navedi splet|url=http://www.rathaus.bremen.de/sixcms/detail.php?gsid=bremen54.c.2259.de|archive-url=https://archive.today/20110718204253/http://www.rathaus.bremen.de/sixcms/detail.php?gsid=bremen54.c.2259.de|url-status=dead|archive-date=2011-07-18|title=Bremen - Referat 32 Städtepartnerschaften / Internationale Beziehungen|trans-title=Bremen - Unit 32 Twinning / International Relations|accessdate=2013-08-09|last=Frohmader|first=Andrea|work=Das Rathaus Bremen Senatskanzlei [Bremen City Hall - Senate Chancellery]|language=de}}</ref> *{{flagicon|ROU}} [[Konstanca, Romunija|Konstanca]], Romunija, od 1995 *Famagusta, Turški severni Ciper<ref name="Kardeş Şehirler">{{navedi splet |url=http://www.magusa.org/tr/component/content/article/15-%C3%B6nemli-linkler/28-karde%C5%9F-%C5%9Fehirler.html |title=Kardeş Şehirler |website=Famagusta Municipality |language=tr |trans-title=Sister Cities |accessdate=2013-10-19 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150216040256/http://www.magusa.org/tr/component/content/article/15-%C3%B6nemli-linkler/28-karde%C5%9F-%C5%9Fehirler.html |archivedate=2015-02-16 }}</ref> *{{flagicon|BUL}} [[Krdžali (mesto)|Krdžali]], Bolgarija, od 2008 *{{flagicon|BIH}} [[Mostar]], Bosna in Hercegovina, od 1996<ref name="Mostar twinnings">{{navedi splet|url=http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|title=Mostar Gradovi prijatelji|accessdate=2013-12-19|work=Grad Mostar [Mostar Official City Website]|language = mk|trans-title=Mostar Twin Towns|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131030103002/http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|archivedate = 2013-10-30}}</ref> *Severna Nikozija, Severni Ciper, od 2019 *{{flagicon|DEN}} [[Odense]], Danska, od 1991 *{{flagicon|CZE}} [[Plzeň]], Češka, od 1987 *{{flagicon|CRO}} [[Split]], Hrvaška, od 1996 *{{flagicon|ITA}} [[Torino]], Italija, (sporazum o dobri volji) od 2012 *{{flagicon|RUS}} [[Volgograd]], Rusija, od 2006 {{Col-break}} ;[[Azija]] *{{flagicon|INA}} Surabaya, Indonezija (od 1996) *{{flagicon|KGZ}} [[Biškek]], Kirgizistan, od 1991 *{{flagicon|IND}} [[Mumbai]], Indija, od 1997 *{{flagicon|KAZ}} Šimkent, Kazahstan (sporazum o sodelovanju) od 2004 *{{flagicon|UZB}} [[Buhara]], Uzbekistan (sporazum o sodelovanju) od 1992 *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1996 *{{flagicon|PRC}} [[Tiandžin]], Kitajska, od 1990 *{{flagicon|TKM}} [[Türkmenabat]], Turkmenistan, od 1994 *{{flagicon|PRC}} [[Vuhan]], Hubei, Kitajska, od 2013<ref>{{navedi splet |last1=A.Ş. |first1=ÜNİBEL |title=İzmir Büyükşehir Belediyesi |url=http://www.izmir.bel.tr/en/SisterCities/591 |website=İzmir Büyükşehir Belediyesi |language=en |accessdate=2020-03-04 |archive-date=2023-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231016132944/https://www.izmir.bel.tr/en/SisterCities/591 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|PRC}} [[Xiamen]], Fudžjan, Kitajska, od 2018 ;[[Afrika]] *{{flagicon|TUN}} [[Sousse]], Tunizija, od 2006 *{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Cape Town]], Republika Južna Afrika, (Sporazum o sodelovanju) od 2014 {{Col-break}} ;Amerike *{{flagicon|CUB}} [[Havana]], Kuba, od 1996 *{{flagicon|USA}} Tampa, Florida, ZDA, od 1990 *{{flagicon|USA}} Long Beach, Kalifornija, ZDA, od 2004 {{col-end}} {{refend}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Turčiji]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|İzmir}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/Izmir#Q35997 wikivoyage Izmir] * [http://www.izmir.com.tr/Default.aspx?language=en İzmir City Portal] * [http://www.visitizmir.org/en Visit İzmir] [[Kategorija:İzmir]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Obalna mesta]] {{normativna kontrola}} 87uz7u73afajoxbwv93zcsote8boqjg Nova Slovenija 0 129800 6686073 6676336 2026-06-06T14:32:40Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +koalicijska stranka 6686073 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nova Slovenija – Krščanski demokrati | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Nova Slovenija Logo.svg | leader = [[Jernej Vrtovec]] | foundation = 4 August 2000 | split = [[Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | headquarters = [[Ljubljana]] | youth_wing = Mlada Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Mlada Slovenija |url=https://mladaslovenija.si/ |website=mladaslovenija.si |access-date=3 February 2022}}</ref> | membership = 9.500<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | ideology = [[krščanska demokracija]]<ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref>,<br>[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo |author=Susanne Jungerstam-Mulders |title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215 |access-date=2013-07-24 |year=2006 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd |isbn=978-0-7546-4712-6 |page=215}}</ref> | position = desna sredina<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia since 1989 |work=Central and Southeast European Politics Since 1989 |publisher=Cambridge University Press |year=2010 |page=244 |isbn=9781139487504 |url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA24 |access-date=9 November 2011}}</ref> | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | international = [[Sredinska demokratska internacionala]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropska ljudska stranka]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenia - Europe Elects|url=https://europeelects.eu/slovenia/ |website=europeelects.eu |access-date=26 July 2022}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} modra | website = {{Political party data|website}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|193|2750|hex={{Political party data|color}}}} }} '''Nova Slovenija – Krščanski demokrati''' ([[kratica]] '''NSi''') je [[Desna sredina|desnosredinska]] [[Krščanska demokracija|krščansko demokratska]] [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala ob razcepu stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] leta 2000. Je polnopravna članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP) in članica poslanske skupine EPP v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je [[Jernej Vrtovec]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Politična usmeritev == Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nsi.si/program/|title=Temeljni program|date=|accessdate=26. 5. 2019|website=Nova Slovenija – krščanski demokrati|publisher=|last=|first=}}</ref> V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike [[Družina|družine]] ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih parov]] do [[Posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitve otrok]].<ref name=":2" /> Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,<ref name=":2" /> pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih [[Podjetje|podjetij]] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-16 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116225201/http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |url-status=dead }}</ref> Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem [[davki|davkov]] tako za [[Fizična oseba|fizične osebe]] kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo [[Javni sektor|javnega sektorja]], oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.<ref name=":2" /> NSi je [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.<ref>{{Navedi novice|title=NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo|date=13. 4. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-na-evropske-volitve-s-programom-za-mocno-evropo.html|work=24ur.com}}</ref> == Zgodovina == Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] (današnje [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]).<ref>{{Navedi novice|title=NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti|date=4. 8. 2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|newspaper=Delo}}</ref> Prvi predsednik stranke je bil [[Andrej Bajuk]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|državnozborskih volitvah leta 2000]] je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi [[Poslanec|poslanci]] sestavljala opozicijo. Na prvih [[Volitve v Evropski parlament 2004|volitvah v Evropski parlament leta 2004]] je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]]. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje. [[Andrej Bajuk]], dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah]] vodstvu stranke ponudil svoj odstop.<ref>(21.9.2008) [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=42&c_id=183206 Andrej Bajuk ponudil odstop]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.</ref> Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v [[5. državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala [[Ljudmila Novak]], ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v [[Kranj]]u in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v [[Vipava|Vipavi]]. 17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka [[ReSET]].<ref>{{Navedi splet|title=Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/za-nsi-predlagani-davek-na-nepremicnine-ni-sprejemljiv/|accessdate=2020-12-14|language=sl-SI}}</ref> Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/14-kongres-nsi-tudi-na-digitalen-nacin-smo-blizu-ljudem/|accessdate=2020-11-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-nespretni-poskusi-rusenja-vlade-niso-prav-nic-kul/543026|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-22|language=sl}}</ref> Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] je prisotna: * [[3. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev, * [[4. državni zbor Republike Slovenije]]: 9 poslancev, * [[6. državni zbor Republike Slovenije]]: 4 poslanci, * [[7. državni zbor Republike Slovenije]]: 5 poslancev, * [[8. državni zbor Republike Slovenije]]: 7 poslancev. * [[9. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev Dne 20. junija 2025 sta potekala izvršilni odbor in svet stranke, na katerem je bila sprejeta odločitev, da se jeseni ob rednem programskem izvede tudi izredni volilni kongres. Predsednik [[Matej Tonin]] je ob tem naznanil, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika, saj da je čas za okrepitev in novo energijo. Odločitev je pojasnil z besedami, da »če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno.«<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin ubral evropsko pot|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-jeseni-na-volilni-kongres-bo-tonina-zamenjal-vrtovec.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Tonin je prav tako napovedal, da ne bo kandidiral za poslanca temveč bo nadaljeval z delom [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|poslanca v Evropskem parlamentu]], stranka se je odpovedala tudi novembra 2022 sprejetemu stališču,<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Tudi političnim veteranom je treba reči ne'|url=https://www.24ur.com/novice/svet/tonin-tudi-politicnim-veteranom-je-treba-reci-ne.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> da z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] kot premierjem ne bi več sodelovali v vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin se poslavlja z vrha NSi, stranka bi šla v vlado tudi z Janšo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-bo-razkril-ali-se-poslavlja-z-vrha-nove-slovenije/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Za mesto predsednika sta se potegovala dva kandidata. Prvi je kandidaturo dne 1. avgusta najavil [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|minister za infrastrukturo]], poslanec [[Jernej Vrtovec]], ki je dobil polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]]. Na novinarski konferenci je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Drugi kandidat, ki se je javnosti predstavil 9. septembra, je Anton Harej, nekdanji sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in nekdanji podžupan [[Mestna občina Nova Gorica|Nove Gorice]]. Kot razliko med njim in protikandidatom je izpostavil zavzemanje za predvolilno koalicijo v slogu [[DEMOS]]a in kot potencialne partnerje navedel SDS ter Demokrate Anžeta Logarja.<ref>{{Navedi splet|title=Harej pri kandidaturi za predsednika NSi-ja med drugim poudarja tudi delo na področju demografije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/harej-pri-kandidaturi-za-predsednika-nsi-ja-med-drugim-poudarja-tudi-delo-na-podrocju-demografije/757053|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 13. septembra, za predsednika je bil izvoljen Jernej Vrtovec, ki je dobil 294 glasov delegatov, protikandidat Harej jih je prejel 48. V izvršilni odbor se je vrnila tudi Ljudmila Novak, nekdanja predsednica stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {{NSi|Predloga:NSi=}} {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 93.247 | 8,66 | {{Steady}} | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Steady}} | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 88.073 | 9,09 | {{Increase}} 0,43 | {{Composition bar|9|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 35.774 | 3,40 | {{Decrease}} 6,69 | {{Composition bar|0|90|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 9 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 53.758 | 4,88 | {{Increase}} 1,48 | {{Composition bar|4|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 4 | 7. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 48.846 | 5,59 | {{Increase}} 0,71 | {{Composition bar|5|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 62.682 | 7,13 | {{Increase}} 1,54 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 2 | 6. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 81.794 | 6,86 | {{Decrease}} 0,27 | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 3,40 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{decrease}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z SLS in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, obe partnerici po en 1 mandat, skupaj 9.}} | {{yes|Koalicija}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[21. september|21. septembra]] 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov<ref>{{Navedi revijo|title=Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_2008&oldid=4676877|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-07-12|language=sl}}</ref>, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki ga je nasledila [[Ljudmila Novak]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.<ref name=":1">{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.<ref name=":1" /> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom ''Odločno naprej'', v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.<ref>{{Citat|title=Hojs in Tonin o volilnih izidih|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174867759?s=mmc|accessdate=2022-04-26}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] NSi se je na volitve podajala skupaj z zunajparlamentarnima strankama [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Novoizvoljeni predsednik Vrtovec se je sicer že 18. septembra, pet dni po izvolitvi, prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja drugačna Slovenija|url=https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1220501563226135&set=a.609175007692130&type=3&ref=embed_post|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|first=J.|last=Vrtovec}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|date=2026-01-15}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026, Vrtovec ga je opisal kot »dejanje, ki ga Slovenija pričakuje in ji daje upanje.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|accessdate=2026-02-11|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|date=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti NSi kandidira 49 kandidatov, na listi ni nekdanjega predsednika Mateja Tonina, ki je bil junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik Jernej Vrtovec kandidira v okraju Ajdovščina, na listi pa so bili tudi vsi preostali poslanci stranke v [[9. državni zbor Republike Slovenije|devetem sklicu državnega zbora]]; Iva Dimic (Logatec), Vida Čadonič Špelič (Novo mesto I), Janez Cigler Kralj (Ribnica), Jožef Horvat (Lendava), Janez Žakelj (Škofja Loka II), Franc Medic (Idrija) in Aleksander Reberšek (Žalec II).<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva za volitve je bil ''Skupaj v akcijo,'' v kampanji so poudarjali idejo ''razvojne koalicije''.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Lokalne volitve === ==== Lokalne volitve 2018 ==== Stranka je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] dobila 10 županov. ==== Lokalne volitve 2022 ==== Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] so dobili 11 županov in 193 občinskih svetnikov. Župane iz vrst Nove Slovenije ali iz koalicije strank z NSi so dobili v občinah: [[Občina Rogatec|Rogatec]] (Martin Mikolič), [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] (Mirko Cvetko), [[Občina Vojnik|Vojnik]] (Branko Petre), [[Občina Horjul|Horjul]] (Janko Prebil), [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveta Trojica]] (David Klobasa), [[Občina Zavrč|Zavrč]] (Slavko Pravdič), [[Občina Kamnik|Kamnik]] (Matej Slapar), [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] (Jože Papež), [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] (Franc Šlihthuber), [[Občina Vransko|Vransko]] (Nataša Juhart), [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] (Majda Potočnik), [[Občina Sodražica|Sodražica]] (Blaž Milavec) in [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (Branko Kidrič).<ref>{{Navedi splet|title=Zbirni podatki - Lokalne volitve 2022|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 102.753 | 23,57 | {{steady}} | {{Composition bar|2|7|hex=#00b5dd}} | {{steady}} | 1. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 76.866 | 16,58 | {{Decrease}} 6,99 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 1 | 3. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{Increase}} 0,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z SLS|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 53.621 | 11,12 | {{Decrease}} 5,48 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 51.812 | 7,68 | {{decrease}} 3,44 | {{Composition bar|1|9|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 5. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Lojze Peterle]] | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | | |- ![[Ljudmila Novak]] | bgcolor="#00b5dd" | | | | bgcolor="#00b5dd" | | |- ![[Matej Tonin]] | | | | | bgcolor="#00b5dd" | |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # '''[[Ljudmila Novak]]''' # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # Janez Vasle # Maruša Novak # Jernej Pavlin. ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste [[Lojze Peterle]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # [[Ljudmila Novak]] # Mojca Kucler Dolinar # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # [[Klemen Žumer]] # Ksenija Kraševec. ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28}}</ref> Zasedla sta ju nosilec liste [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] (NSi) in [[Franc Bogovič]] (SLS). Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # [[Alojz Peterle|'''Lojze Peterle''']] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # [[Anton Bebler]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # [[Franc Bogovič|'''Franc Bogovič''']]. ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak. Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-24|title=arhivska kopija|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|url-status=dead}}</ref>: # '''[[Ljudmila Novak]] – poslanka DZ RS''' # [[Jožef Horvat]] – poslanec DZ RS # [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] – evropski poslanec # [[Iva Dimic]] – poslanka DZ RS # [[Mojca Erjavec]] – uradnica sveta EU in podjetnica # [[Katja Berk Bevc]] – asistentka za blagovne znamke # [[Franci Demšar]] – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo # [[Žiga Turk]] – politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste [[Ljudmila Novak]]. Kandidat [[Žiga Turk]] je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend. ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} V stranki NSi so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]], ki jo vodi [[Anže Logar]], ter stranko [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin k sodelovanju na evropskih volitvah povabil SLS in Logarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-k-sodelovanju-na-evropskih-volitvah-povabil-sls-in-logarja/|website=n1info.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-platforma-sodelovanja-po-zasedanju-ni-razkrila-svojih-nacrtov-za-jesen/680782|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar ostal zvest SDS-u in zavrnil NSi: Namen platforme Sodelovanja je drugačen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-naj-bi-ostal-zvest-sds-in-zavrnil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> 4. septembra je potekala klavzura stranke NSi, na kateri so evidentirali kandidate za volitve. Med njimi sta bila poslanca in nekdanja ministra [[Janez Cigler Kralj]] in [[Jernej Vrtovec]], aktualna evroposlanka [[Ljudmila Novak]], pa tudi predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja. Kandidirali bodo: [[Ljudmila Novak]], poslanci [[Jernej Vrtovec]], [[Janez Cigler Kralj]] in [[Vida Čadonič Špelič]], predsednik stranke [[Matej Tonin]], ki naj bi po poročanju časnika [[Večer (časopis)|Večer]] bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi [[David Klobasa]], predsednica [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na listi NSi-ja za evropske volitve tako Matej Tonin kot Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-nsi-ja-za-evropske-volitve-tako-matej-tonin-kot-ljudmila-novak/694196|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-09|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem mestu |url=https://n1info.si/novice/slovenija/lista-nsi-potrjena-matej-tonin-na-prvem-ljudmila-novak-na-zadnjem-mestu/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin nosilec liste, Ljudmila Novak na zadnjem mestu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-v-volilni-tekmi-za-stolcke-v-evropskem-parlamentu-stavi-na-mateja-tonina.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref> # '''[[Matej Tonin]]''' # Katja Berk Bevc # [[David Klobasa]] # Mojca Sojar # Mojca Erjavec # [[Janez Cigler Kralj]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jernej Vrtovec]] # [[Ljudmila Novak]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,68 % glasov, s čimer je zasedla 5. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matej Tonin.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Dosedanji predsedniki NSi == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Mandat |- !Začetek !Konec |- !1. ![[Slika:Andrej Bajuk.jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Andrej Bajuk]] | align=center|2000</div> | align=center|2008 |- !2. ![[Slika:LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Ljudmila Novak]] |<div style="text-align: center;">2008</div> | align=center|31. januar 2018 |- !3. ![[Slika:Matej Tonin (cropped 2021).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Matej Tonin]] |<div style="text-align: center;">21. april 2018</div> | align=center|13. september 2025 |- !4. ![[Slika:Informal meeting Vrtovec (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Jernej Vrtovec]] |<div style="text-align: center;">13. september 2025</div> | |} == NSi v Vladi Republike Slovenije == === 8. vlada Republike Slovenije (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|8. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlado Republike Slovenije]], katere predsednik je bil [[Janez Janša]] iz [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 3. decembra [[2004]], mandat pa redno končala 21. novembra [[2008]]. Stranki so pripadli štirje resorji.<ref>{{Navedi splet|title=8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/8-vlada-republike-slovenije-od-3-decembra-2004-do-21-novembra-2008/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/stranka/ustanovitev-in-razvoj/|accessdate=2020-05-21|language=sl-SI}}</ref> '''Ministri''' * Minister za finance – [[Andrej Bajuk]] * Minister za delo, družino in socialne zadeve – [[Janez Drobnič]], kasneje [[Marjeta Cotman]] * Minister za pravosodje – [[Lovro Šturm]] * Minister za visoko šolstvo – [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]], kasneje [[Mojca Kucler Dolinar]] === 10. vlada Republike Slovenije (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|10. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlado Republike Slovenijo]], ki je bila po tem, ko predsednik [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]] ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika [[Janez Janša|Janeza Janše]] iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še [[Slovenska ljudska stranka]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] ter [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]]. Vlada je prisegla 10. februarja [[2012]]. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada [[20. marec|20. marca]] [[2013]] razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja. '''Ministra''' * Ministrica brez listnice pristojna za Slovence po svetu – [[Ljudmila Novak]] * Minister za obrambo – [[Aleš Hojs]] === 14. vlada Republike Slovenije (2020–2022) === Po odstopu predsednika [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] [[Janez Janša]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]], saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Po objavi prisluhov, v katerih se je [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|okoljski minister]] [[Andrej Vizjak|Vizjak]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]], takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom [[Bojan Petan|Bojanom Petanom]] pogovarjal o prevzemu [[Terme Čatež|Term Čatež]]. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-vizjaku-in-jansi-sem-povedal-da-vizjak-nima-vec-podpore-nsi-ja/600676|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi|url=https://siol.net/novice/slovenija/tonin-minister-vizjak-ne-more-vec-racunati-na-podporo-nsi-565672|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> '''Ministri''' * [[Matej Tonin]], minister za obrambo * [[Janez Cigler Kralj]], minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Jernej Vrtovec]], minister za infrastrukturo *[[Mark Boris Andrijanič]], minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo '''Državni sekretarji''' * [[Damijan Jaklin]], državni sekretar na ministrstvu za obrambo * [[Aleš Mihelič]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Cveto Uršič]], državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Mateja Ribič]], državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti == Organiziranost == [[Slika:Informal_meeting_Vrtovec.jpg|sličica|[[Jernej Vrtovec]], predsednik stranke]] === Organi stranke === * '''Predsednik:''' [[Jernej Vrtovec]] * '''Podpredsedniki:''' Janez Cigler Kralj, [[Mojca Sojar]], Peter Žmak * '''Vodja poslanske skupine:''' [[Janez Cigler Kralj]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Aleksander Reberšek * '''Predsednica sveta''': Alenka Šverc * '''Predsednik nadzornega odbora:''' Silvo Sok * '''Predsednik razsodišča:''' Ignac Polajnar * '''Glavni tajnik:''' Robert Ilc * '''Mednarodni tajnik:''' Jakob Bec * '''Izvršilni odbor:''' 18 članov * '''Nadzorni odbor:''' 5 članov * '''Razsodišče:''' 5 članov === Organizacijske oblike === * [[Mlada Slovenija]] (podmladek stranke) – predsednica [[Katja Berk Bevc]], * Ženska zveza – predsednica [[Nadja Ušaj Pregeljc]], * Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič, * Delavska zveza – predsednik [[Janez Cigler Kralj]], * Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja, * Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa, * Kmečka zveza NSi - predsednik [[Janez Beja]] * Zelena zveza NSi - predsednik Nejc Vesel === Poslanska skupina === ''Glej: [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]'' == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.nsi.si/ Uradna spletna stran] {{Predsedniki Nove Slovenije}}{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Nova Slovenija| ]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Krščanska demokracija]] 969dzghifezco09w98fn15qu6brnn1c Jakob Maksimilijan Stepišnik 0 129848 6686332 6422596 2026-06-07T06:24:59Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pnp 6686332 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = | honorific-prefix = | name = Jakob Maksimilijan Stepišnik | honorific-suffix = | title = [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|Lavantinski knezoškof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = 21. december 1862 | term = 18. januar 1863 –<br>28. junij 1889 | quashed = | predecessor = [[Anton Martin Slomšek]] | successor = [[Mihael Napotnik]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 2. avgust 1838 | ordained_by = | consecration = 18. januar 1863 | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = | birth_date = <!-- {{Birth date|YYYY|MM|DD}} --> | birth_place = <!-- mesto, administrativna regija, država (kot [[Preloga:Infopolje Oseba]]) --> | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = <!-- kot birth_place --> | buried = [[Kapela Žalostne Matere Božje, Maribor]] (1889–1941),<br>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor]] (1941–danes) | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = Jurij Stepišnik,<br>Marija, rojena Plešnik | spouse = <!-- ali | partner = --> | children = | occupation = | profession = <!-- ali | previous_post = --> | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> }} '''Jakob Maksimilijan Stepišnik''' ({{Jezik-de|Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg}}), [[Slovenci|slovenski]] [[škof]], [[teolog]] in [[filozof]], * [[22. julij]] [[1815]], [[Celje]], † [[28. junij]] [[1889]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Oče mu je bil tesar Jurij po rodu iz [[Trnovlje pri Celju|Trnovelj pri Celju]]. Mati mu je bila Marija, rojena Plešnik, po rodu iz [[Letuš]]a pri [[Braslovče|Braslovčah]]. Teologijo je študiral v celovškem bogoslovju in v dunajskem [[Avguštinej]]u. Duhovniško posvečenje je prejel 2. avgusta 1838. Med letoma 1839 in 1840 je bil kaplan v [[Župnija Nova Cerkev|Novi Cerkvi]], škofov tajnik v [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu v Labotski dolini]] (1840–1847), konzistorialni svetnik in stolni kanonik v Šentandražu in po letu 1859 v [[Maribor]]u, profesor zgodovine cerkve in [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] (1859–1862) na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]]. Od leta 1862 je bil stolni dekan v Mariboru.<ref name="#1">Petrič Franci, Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Slomšek in njegovi nasledniki v Mariboru, str. 9,10, Družina d.o.o., Ljubljana 2015.</ref> == Škofovska služba == Po smrti škofa Antona Martina Slomška ga je salzburški nadškof [[Maximilian Joseph von Tarnóczy]] 21. decembra 1862 imenoval za škofa [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]]. Škofovsko posvečenje je prejel 18. januarja 1863 v [[Salzburg]]u.<ref>Petrič Franci, Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Slomšek in njegovi nasledniki v Mariboru, str. 10, Družina d.o.o., Ljubljana 2015</ref> V škofijo je poklical šolske sestre, usmiljenke, [[magdalenke]], [[Frančiškani|frančiškane]] in [[Trapisti|trapiste]] ter poskrbel za gradnjo dijaškega semenišča v Mariboru. Sodeloval je na [[Prvi vatikanski koncil|prvem vatikanskem koncilu]] (1869–1870) in leta 1883 sklical škofijsko sinodo. Do narodnostnega vprašanja je bil nevtralen. Pisal je dela s področju cerkvene zgodovine in [[apologetika|apologetike]].<ref name="#1"/> Umrl je leta 1889 v Mariboru. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Petrič Franci: ''Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit'', Družina d.o.o., Ljubljana 2015 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam slovenskih filozofov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Jakob Maksimilijan Stepišnik}} * [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi609557/ Slovenska biografija] * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bstepi.html Catholic-hierarchy.org] {{Ikona en}} * [[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]], ''[http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV-70-1-Ambrozic.pdf Stepišnikov teološki študij]'' * [[Bogdan Kolar]], ''[http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV-70-1-Kolar.pdf Prispevek škofa Jakoba Maksimilijana Stepišnika na področju cerkvenega zgodovinopisja]'' {{Mariborski nadškofje}} {{Slovenski koncilski očetje Prvega vatikanskega koncila}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Stepišnik, Jakob Maksimilijan}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Lavanta]] [[Kategorija:Predavatelji na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki Matere Usmiljenja, Maribor]] [[Kategorija:Koncilski očetje prvega vatikanskega koncila]] i6yi2t2pnrv9foro93wz7qvxboq1xvw Väinö Valve 0 130127 6686151 5939460 2026-06-06T16:24:20Z Yerpo 8417 dewiki datumov 6686151 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Väinö Valve''', [[Finci|finski]] [[general]] in [[politik]], *[[28. december]] [[1895]], [[Lappeenranta]], [[Finska]], † [[11. marec]] [[1995]], [[Helsinki]]. == Življenjepis == V letih 1915 in 1918 je prejel vojaško urjenje v [[Nemčija|Nemčiji]]. Med [[finska državljanska vojna|finsko državljansko vojno]] je bil poveljnik [[bataljon]]a. Leta 1924 je postal poveljnik [[Obalna artilerija|Obalne artilerije]]; na tem položaju je ostal do leta 1927. V tem času (1925–1926) je obiskoval tudi [[Vojni kolegij Finske]], nato pa ponovno od 1926 do 1929. Leta 1927 je postal poveljnik obalne obrambe, leta 1928 pa poveljnik pomorske obrambe. Med letoma 1933 in 1946 je bil [[vrhovni poveljnik Finske vojne mornarice]]. Valve je bil tudi [[minister za obrambo Finske]] med letoma 1944 in 1945. == Napredovanja == * [[poročnik]]: 11. februar 1918 * [[stotnik]]: 12. marec 1918 * [[major]]: 19. avgust 1919 * [[podpolkovnik]]: 6. december 1923 * [[polkovnik]]: 6. december 1925 * [[generalmajor]]: 16. maj 1933 * [[generalporočnik]]: 9. april 1941 * [[general]]: 4. junij 1992 == Odlikovanja == * [[križ svobode (Finska)|križ svobode IV. razreda z meči]]: 29. april 1918 * križ svobode III. razreda z meči: 13. maj 1918 * [[železni križ|pruski železni križ II. razreda]]: ? * spominska medalja državljanske vojne: 1. november 1918 * lovski križ: 1919 * spominska medalja za zavzetje Tamper: 1918 * [[red rdeče rože|red rdeče rože I. razreda (vitez)]]: 22. december 1922 * [[red mečev|švedski red mečev II. razreda (poveljnik)]]: 26. september 1925 * [[red Dannebroga|red Dannebroga II. razreda (poveljnik)]]: 26. september 1925 * red rdeče rože II. razreda (poveljnik)]]: 9. junij 1928 * [[red treh zvezd|latvijski red treh zvezd II. razreda (poveljnik)]]: 10. julij 1930 * [[red Polonia Restituta|poljski red Polonia Restituta (poveljnik)]]: 1931 * [[red orla (Estonija)|estonski red orla II. razreda (križ)]]: 1933 * [[red krone (Italija)|italijanski red krone]]: 1933 * [[red Vaasa|švedski red Vaasa I. razreda (poveljnik)]]: 15. februar 1935 * nemški častni križ svetovne vojne 1914-1918: 6. marec 1936 * križ Suojeluskunta: 11. maj 1938 * red rdeče rože I. razreda (poveljnik): 10. maj 1939 * križ svobode I. razreda s prsno zvezdo in hrastovim listom: 25. april 1940 * spominska medalja zimske vojne: 11. februar 1941 * priponka za pruski železni križ II. razreda: 3. oktober 1941 * železni križ I. razreda: 3. oktober 1941 * križ svobode I. razreda s prsno zvezdo, meči in hrastovim listom: 3. oktober 1941 * [[red orla (Nemčija)|veliki križ reda orla]]: 4. junij 1942 * [[nemški križ v zlatu]]: 14. marec 1944 * veliki križ križa svobode: 8. januar 1945 * medalja [[Pro Benedictate Humana]]: 25. julij 1947 * spominska medalja nadaljevalne vojne: 6. december 1957 * vojaška medalja: 6. december 1978 * lovska medalja Lützower: 4. junij 1994 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] * [[seznam finskih politikov]] * [[seznam nosilcev nemškega križa v zlatu]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Valve, Vaino}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1995]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski politiki]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske]] [[Kategorija:Vrhovni poveljniki Finske vojne mornarice]] [[Kategorija:Nosilci reda rdeče rože]] [[Kategorija:Nosilci reda mečev]] [[Kategorija:Nosilci reda Dannebroga]] [[Kategorija:Nosilci reda treh zvezd]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda orla (Estonija)]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda Vaasa]] [[Kategorija:Nosilci reda orla (Nemčija)]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu]] awyr28grcsyagyllmkvailvtaexqkks Albin Ogris 0 130391 6686272 6650485 2026-06-06T21:45:32Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686272 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Albin Ogris''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]] in [[pedagog]], * [[28. februar]] [[1885]], [[Pliberk]], † [[25. september]] [[1959]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Po končani gimnaziji [[Celovec|Celovcu]] (1905) je do 1908 študiral [[teologija|bogoslovje]] v Celovcu, bil 1908/9 uslužbenec ljubljanske plinarne in nato od 1909 študiral [[pravo]] na univerzi v [[Praga|Pragi]], kjer je 1920 [[doktorat|doktoriral]]. Sprva je delal pri deželnem kazenskem sodišču v Pragi in bil nato v letih 1920−26 v Ljubljani finančni komisar ministrstva za finance. Po letu 1926 je predaval [[statistika|statistiko]] in [[politična ekonomija|politično ekonomijo]] na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]], od 1933 do upokojitve 1952 kot [[redni profesor]]. Leta 1932 je postal dopisni član Slovanskega inštituta v Pragi. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=394240|avtor=Pirjevec Avgust|ime=Ogris Albin|vir=SBL}} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175182601 Albin Ogris - spor za napredek]«. ''Pogled v znanost'' (15. 12. 2025). RTV Slovenija. {{law-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ogris, Albin}} [[Kategorija:Slovenski pravni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski statistiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Pragi]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Pragi]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Pragi]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] decqjehcxj5ims2yx45a0ijrtuejq78 Navadni polh 0 132369 6686262 6579807 2026-06-06T21:08:29Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686262 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Navadni polh | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Amori, G. |author2=Hutterer, R. |author3=Kryštufek, B. |author3-link=Boris Kryštufek |author4=Yigit, N. |author5=Mitsainas, G. |author6=Muñoz, L. |author7=Meinig, H. |author8=Juškaitis, R. |date=2021 |title=''Glis glis'' |volume=2021 |page=e.T39316A197292692 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T39316A197292692.en |access-date=2021-11-12}}</ref> | fossil_range = [[oligocen]] - recentno | image = Siebenschlaefer glis glis.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodalci) | familia = [[Gliridae]] (polhi) | subfamilia = [[Glirinae]] | genus = '''''Glis''''' | genus_authority = Brisson, 1762 | species = '''''G. glis''''' | binomial = ''Glis glis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1766]] }} '''Navadni polh''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Glis glis''''') je nočni [[glodavci|glodalec]] in edini predstavnik [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glis''''', ki živi v kontinentalni [[Evropa|Evropi]], tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Za prehrano so ga uporabljali že [[starorimska civilizacija|stari Rimljani]], danes pa je lov na polha slovenska posebnost. == Telesne značilnosti == Telesna masa polhov je zelo spremenljiva in je odvisna od letnega časa: tako lahko doseže težo okoli 350 [[gram]]ov v začetku zimskega spanja (zaradi kopičenja [[maščobe|maščob]]), med majem in začetkom septembra pa tehtajo od 62 do 229 gramov.<ref>Podatki veljajo za Slovenijo.</ref> Navadni polhi so različnih velikosti: največji so na Apeninskem polotoku in na severu [[Iran]]a, najmanjši pa v srednji [[Evropa|Evropi]] in jugu [[Balkan]]a. V Sloveniji živijo največji polhi v osrednji Sloveniji: tako merijo polhi iz [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] Slovenije 149–200&nbsp;mm, [[rep]] pa meri 117–168&nbsp;mm; v nižinah in gričevjih vzhodne Slovenije se pa že pojavljajo manjši (telesna dolžina 140–164&nbsp;mm, dolžina repa 107–134&nbsp;mm). Spola se v velikosti ne razlikujeta.<ref name= boris>[[Boris Kryštufek|Kryštufek, B.]] (2004). »Polh, neznani znanec iz sosednjega gozda«. ''GEA, 14'', str. 16-22.</ref> [[Slika:Loir gris.jpg|left|220px|thumb|Kožuh polha je navadno srebrno sive barve.]] Kožuh živali z velikimi, izbuljenimi [[oko|očmi]], obrobljenimi s črnim kolobarjem, je srebrno sive barve, s starostjo se pojavijo rjavi odtenki. Zelo redko se v naravi pojavljajo črni oz. melanistični, svetlo sivi, rjavi in beli oz. albinistični polhi. Slednji ne dočakajo dolge življenjske dobe zaradi svoje vpadljive bele barve in s tem nezaščitenosti pred plenilci. Na sprednjih nogah ima 4 prste, na zadnjih pa 5 prstov, na katerih so kratki in zakrivljeni kremplji.<ref name=ADW>University of Michigan Museum of Zoology animal diversity web. ''Glis glis (fat dormouse)''. Pridobljeno 2007-08-03, od http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html. {{ikona en}}</ref> [[Trebuh]] je bel z rjavkastimi toni, [[dlaka]] pa je kratka in zelo gosta. Košati rep je enake barve kot hrbet, vendar z manj izraženimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlejša. [[Koža]] na repu se zlahka posname z repnih [[vretence|vretenc]], kar mu daje prednost pri begu pred plenilci. Del z golimi vretenci odmre in odpade, vendar se rep ne obnovi podobno kot pri kuščarjih, kakor zmotno navajajo nekateri viri.<ref name=boris/> Zobna formula: 1/1, 0/0, 1/1, 3/3<ref name=ADW/> == Razmnoževanje == Samice kotijo enkrat letno in nosijo mladiče 30-31 dni, obdobje kotitve pa je čez vse [[poletje]]. V letih ko [[bukev]] ali [[hrast]] ne plodi, se polhi ne razmnožujejo: očitno je, da sprejmejo iz okolja neko sporočilo (najbrž v hrani), vendar podrobnosti niso znane. V leglu je od 1-10 mladičev,<ref>Povprečje v Sloveniji je 4,9-5,9 in drugod po Evropi od 4,8 ([[Italija]]) do 6,7 ([[Anglija]]).</ref> ki tehtajo okoli 50 g in se po vsej verjetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Iz gnezda se na samostojne potepe odpravijo konec avgusta ali začetek septembra. Mladiči navadnega polha odrastejo zelo hitro, v približno dveh mesecih. Tako se jim telesna masa vsak dan poveča v povprečju za 2,4% oz. za skoraj 5% njihove izhodiščne mase. Življenjska doba navadnega polha je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. S polhi se hranijo [[kune]], [[divja mačka|divje]] in [[domača mačka|domače]] [[mačke]] ter sove. V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost na eni ter smrtnost med [[hibernacija|hibernacijo]] na drugi strani.<ref name=boris/> == Življenjski prostor in navade == Polhov življenjski prostor je Evropa od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Volga|Volge]]. Na severu seže do [[Baltik]]a, na jugu pa do [[Kreta|Krete]]. Živi tudi na [[Kavkaz]]u in na severu [[Mala Azija|Male Azije]]. Polh se najraje zadržuje v listnatih in mešanih [[gozd]]ovih. V Sloveniji je zelo pogost v apneniških [[Alpe|Alpah]], [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]], v predalpskem in preddinarskem gričevju ter [[submediteran]]ski Sloveniji. Za polšjo populacijo na Slovenskem velja, da ostaja število odraslih polhov med leti bolj ali manj stalno, spreminja pa se njihova aktivnost: populacijska gostota tako znaša 6 osebkov na hektar, jeseni, ko se mladiči osamosvojijo, pa v povprečju kar od 15 do 16 osebkov na hektar.<ref name=SP/> Naselili so ga tudi v [[Anglija|Angliji]], kjer se je obdržal samo v trikotniku med kraji [[Beaconsfield]], [[Aylesbury]] in [[Luton]], na površini okoli 520 kvadratnih kilometrov.<ref name=AMERSHAM>Amersham News, Views & Information. ''The Glis Glis Around Amersham''. Pridobljeno 2007-08-07, od http://www.amersham.org.uk/glis.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060823084142/http://www.amersham.org.uk/glis.htm |date=2006-08-23 }}. {{ikona en}}</ref> Zimo prehibernira v podzemnih votlinah t. i. »polšinah« ali skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje ter med koreninami večjih dreves. To mu namreč zagotavlja zadostno relativno vlažnost, zaradi katere se med dolgim spanjem ne izsuši, in stalno [[temperatura|temperaturo]], ki je tudi v najhujših zimskih razmerah nad [[ledišče]]m. Je izvrsten plezalec, ki le malo časa preživi na tleh. Dan po navadi prespi v luknjah v tleh, drevesnem duplu ali med koreninami, pa tudi v ptičji valilnici. Luknje so zakrite pogosto s travo ali drugim zelenjem. Pogosto se zateka tudi v stavbe, še posebej v podstrešne sobe in skednje.<ref name=boris/><ref name=ADW/> Navadni polh se zelo rad giblje po drevesih in njegova okretnost naj bi bila po nekaterih podatkih celo boljša od [[veverica|veverice]]. Lahko skoči od 7–10 m. Je zelo teritorialna žival.<ref name=ADW/> === Prezimovanje === Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi meseca aprila. Med hibernacijo izgubijo med 35-50% telesne teže oz. okoli, ki si jo v jeseni na račun podkožne tolšče, torej maščobe, ki se kopiči večinoma v trebušni votlini in še zlasti pod kožo, močno povečajo.<ref name=boris/> Njihova telesna temperatura se tudi spusti proti 0&nbsp;°C, število vdihov pa se zmanjša na 0,5 do 0,8 na minuto.<ref name=SP>Škrinjar, K. (2002). »Polh-starosta med glodalci: Na trnovi poti skozi varstvo narave in etnološko tranzicijo«. ''Sobotna priloga, 49'' (253), str. 26-27.</ref> Hrane polhi ne skladiščijo kot na primer [[veverice]]. Ob dotiku se polh takoj zbudi, kar nakazuje na dobro delovanje [[živčni sistem|živčnega sistema]].<ref name=ADW/> Dolgotrajne raziskave v [[Nemčija|Nemčiji]] so pokazale, da se polhi prebujajo vse bolj zgodaj, kar bi kazalo pripisati globalnim temperaturnim spremembam.<ref name=SP/> Primer tega je okolica [[Frankfurt]]a, kjer se polhi prebujajo pet tednov in pol bolj zgodaj kot pred tremi desetletji.<ref>Kryštufek, B. (julij 2007). »Pregreto pregrevanje«. ''GEA, 17'', str. 39.</ref> === Prehrana === V [[Slovenija|Sloveniji]] navadnega polha najdemo skoraj povsod, najbolj pogost pa je na [[Notranjska|Notranjskem]]. V gorah živi do zgornjega roba bukovih gozdov, saj [[žir]] predstavlja pomemben, če ne celo eden glavnih virov polhove prehrane, ki jo poleg bukovega žira sestavljajo še ostali gozdni plodovi in [[seme]]na, občasno pa tudi [[glive]] in živalska hrana. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra, saj se z njihovimi plodovi polhi tudi hranijo.<ref name=boris/> Načeloma pa je sicer navadni polh vsejed: od živalske hrane so mu najljubše žuželke in včasih celo majhne ptice, od rastlinske hrane pa listje, mehki sadeži, semena in žitarice.<ref name=ADW/> Kljub delno rastlinskem prehranjevanju pa se od ostalih [[glodalci|glodalcev]] občutno razlikuje po tem, da nima [[slepo črevo|slepega črevesa]], kjer ostali glodavci prebavljajo [[celuloza|celulozo]] s pomočjo [[encim]]ov [[mikroorganizem|mikroorganizmov]].<ref name=SP/> == Polh in slovenska folklora == [[Slika:Lov na polhe v Sloveniji (2).jpg|thumb|Lov na polhe na začetku 20. stoletja. Stara dolenjska polšja [[past]] na [[bukev|bukvi]] z ujetim polhom.]] Na slovenskem polhe lovijo že stoletja. Na teh tako imenovanih [[polharija]]h polhe lovijo v posebne [[past]]i na drevesih, ki jih polharji nastavijo nekajkrat na noč. Po etičnem kodeksu lov na polšinah oz. poljših luknjah in lov z dupljanjem oz. bezanjem s palico v votla drevesa nista primerna.<ref name=SP/> Prvo pričevanje o takšnem lovu in uživanju polhov sega v leto [[1240]], polšji lov tlačanov pa je prvič omenjen za [[Senožeče]] ([[1460]]) in [[Vipava|Vipavo]] ([[1499]]). Takrat je bil lov obdavčen, o čemer sta pisala že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] in [[Franc Anton von Steinberg|Steinberg]]. Obdavčen je ostal vse do leta [[1848]]. Polhe so v preteklosti lovili za mast v zdravilne namene in za hrano, saj so bili velikokrat edini vir [[beljakovina|beljakovinske]] prehrane zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, kar je v [[Evropa|Evropi]] posebnost, pa tudi zaradi kože, iz katere so izdelovali veliko uporabnih predmetov. Od njih velja omeniti posebne [[kučma|kučme]] iz polšje kože, t. i. »polhovke«. Poleg pasti so za lov na polhe v zimskih prebivališčih uporabljali tudi [[dim]], s katerimi so živali pregnali na plano, kjer so jih potolkli s šibami. Danes je lov dovoljen vsem posameznikom in sicer od [[1. oktober|1. oktobra]] dalje. Pokrivalo iz polšjih kožuščkov, imenovano ''polhovka'', je tudi veljalo za simbol slovenstva v zadnjih sto letih. Polhovka je bila prepoznaven znak slovenskih študentov na [[Dunaj]]u, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa so jo nemški okupatorji celo prepovedali, ker so menili, da se z njo izkazuje slovenstvo.<ref name=SP/> [[Slika:Vrag polhe pase-Valvasor.jpg|230px|thumb|''Vrag polhe pase'']] Ponekod v Sloveniji so ljudje dolgo verjeli, da polhe »pase« sam [[hudič]], o čemer je v svoji ''[[Slava Vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]'' prav tako pisal že Valvasor. == Glej tudi == {{portal|Biologija}} * [[Drevesni polh]] * [[Podlesek]] * [[Vrtni polh]] == Opombe in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Glis glis}} {{Wikivrste|Glis glis}} * [http://www.lovstvo.net/D-Polh.php Splošni opis in podatki o razširjenosti v Sloveniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050912005908/http://www.lovstvo.net/D-Polh.php |date=2005-09-12 }} * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=429 Izčrpen opis telesa in razmnoževanja] * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html Natančen opis telesa, razmnoževanja in vedenja]. {{ikona en}} * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh Opis polha na spletni strani LZS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220065147/http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh |date=2020-02-20 }} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175220553 Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?]«. ''Pogled v znanost'' (11. 5. 2026). RTV Slovenija. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Polhi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] fqjd8560x06hstdavp8xoeg8c6rrvna 6686263 6686262 2026-06-06T21:11:37Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686263 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Navadni polh | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Amori, G. |author2=Hutterer, R. |author3=Kryštufek, B. |author3-link=Boris Kryštufek |author4=Yigit, N. |author5=Mitsainas, G. |author6=Muñoz, L. |author7=Meinig, H. |author8=Juškaitis, R. |date=2021 |title=''Glis glis'' |volume=2021 |page=e.T39316A197292692 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T39316A197292692.en |access-date=2021-11-12}}</ref> | fossil_range = [[oligocen]] - recentno | image = Siebenschlaefer glis glis.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodalci) | familia = [[Gliridae]] (polhi) | subfamilia = [[Glirinae]] | genus = '''''Glis''''' | genus_authority = Brisson, 1762 | species = '''''G. glis''''' | binomial = ''Glis glis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1766]] }} '''Navadni polh''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Glis glis''''') je nočni [[glodavci|glodalec]] in edini predstavnik [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glis''''', ki živi v kontinentalni [[Evropa|Evropi]], tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Za prehrano so ga uporabljali že [[starorimska civilizacija|stari Rimljani]], danes pa je lov na polha slovenska posebnost. == Telesne značilnosti == Telesna masa polhov je zelo spremenljiva in je odvisna od letnega časa: tako lahko doseže težo okoli 350 [[gram]]ov v začetku zimskega spanja (zaradi kopičenja [[maščobe|maščob]]), med majem in začetkom septembra pa tehtajo od 62 do 229 gramov.<ref>Podatki veljajo za Slovenijo.</ref> Navadni polhi so različnih velikosti: največji so na Apeninskem polotoku in na severu [[Iran]]a, najmanjši pa v srednji [[Evropa|Evropi]] in jugu [[Balkan]]a. V Sloveniji živijo največji polhi v osrednji Sloveniji: tako merijo polhi iz [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] Slovenije 149–200&nbsp;mm, [[rep]] pa meri 117–168&nbsp;mm; v nižinah in gričevjih vzhodne Slovenije se pa že pojavljajo manjši (telesna dolžina 140–164&nbsp;mm, dolžina repa 107–134&nbsp;mm). Spola se v velikosti ne razlikujeta.<ref name= boris>[[Boris Kryštufek|Kryštufek, B.]] (2004). »Polh, neznani znanec iz sosednjega gozda«. ''GEA, 14'', str. 16-22.</ref> [[Slika:Loir gris.jpg|left|220px|thumb|Kožuh polha je navadno srebrno sive barve.]] Kožuh živali z velikimi, izbuljenimi [[oko|očmi]], obrobljenimi s črnim kolobarjem, je srebrno sive barve, s starostjo se pojavijo rjavi odtenki. Zelo redko se v naravi pojavljajo črni oz. melanistični, svetlo sivi, rjavi in beli oz. albinistični polhi. Slednji ne dočakajo dolge življenjske dobe zaradi svoje vpadljive bele barve in s tem nezaščitenosti pred plenilci. Na sprednjih nogah ima 4 prste, na zadnjih pa 5 prstov, na katerih so kratki in zakrivljeni kremplji.<ref name=ADW>University of Michigan Museum of Zoology animal diversity web. ''Glis glis (fat dormouse)''. Pridobljeno 2007-08-03, od http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html. {{ikona en}}</ref> [[Trebuh]] je bel z rjavkastimi toni, [[dlaka]] pa je kratka in zelo gosta. Košati rep je enake barve kot hrbet, vendar z manj izraženimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlejša. [[Koža]] na repu se zlahka posname z repnih [[vretence|vretenc]], kar mu daje prednost pri begu pred plenilci. Del z golimi vretenci odmre in odpade, vendar se rep ne obnovi podobno kot pri kuščarjih, kakor zmotno navajajo nekateri viri.<ref name=boris/> Zobna formula: 1/1, 0/0, 1/1, 3/3<ref name=ADW/> == Razmnoževanje == Samice kotijo enkrat letno in nosijo mladiče 30-31 dni, obdobje kotitve pa je čez vse [[poletje]]. V letih ko [[bukev]] ali [[hrast]] ne plodi, se polhi ne razmnožujejo: očitno je, da sprejmejo iz okolja neko sporočilo (najbrž v hrani), vendar podrobnosti niso znane. V leglu je od 1-10 mladičev,<ref>Povprečje v Sloveniji je 4,9-5,9 in drugod po Evropi od 4,8 ([[Italija]]) do 6,7 ([[Anglija]]).</ref> ki tehtajo okoli 50 g in se po vsej verjetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Iz gnezda se na samostojne potepe odpravijo konec avgusta ali začetek septembra. Mladiči navadnega polha odrastejo zelo hitro, v približno dveh mesecih. Tako se jim telesna masa vsak dan poveča v povprečju za 2,4% oz. za skoraj 5% njihove izhodiščne mase. Življenjska doba navadnega polha je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. S polhi se hranijo [[kune]], [[divja mačka|divje]] in [[domača mačka|domače]] [[mačke]] ter sove. V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost na eni ter smrtnost med [[hibernacija|hibernacijo]] na drugi strani.<ref name=boris/> == Življenjski prostor in navade == Polhov življenjski prostor je Evropa od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Volga|Volge]]. Na severu seže do [[Baltik]]a, na jugu pa do [[Kreta|Krete]]. Živi tudi na [[Kavkaz]]u in na severu [[Mala Azija|Male Azije]]. Polh se najraje zadržuje v listnatih in mešanih [[gozd]]ovih. V Sloveniji je zelo pogost v apneniških [[Alpe|Alpah]], [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]], v predalpskem in preddinarskem gričevju ter [[submediteran]]ski Sloveniji. Za polšjo populacijo na Slovenskem velja, da ostaja število odraslih polhov med leti bolj ali manj stalno, spreminja pa se njihova aktivnost: populacijska gostota tako znaša 6 osebkov na hektar, jeseni, ko se mladiči osamosvojijo, pa v povprečju kar od 15 do 16 osebkov na hektar.<ref name=SP/> Naselili so ga tudi v [[Anglija|Angliji]], kjer se je obdržal samo v trikotniku med kraji [[Beaconsfield]], [[Aylesbury]] in [[Luton]], na površini okoli 520 kvadratnih kilometrov.<ref name=AMERSHAM>Amersham News, Views & Information. ''The Glis Glis Around Amersham''. Pridobljeno 2007-08-07, od http://www.amersham.org.uk/glis.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060823084142/http://www.amersham.org.uk/glis.htm |date=2006-08-23 }}. {{ikona en}}</ref> Zimo prehibernira v podzemnih votlinah t. i. »polšinah« ali skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje ter med koreninami večjih dreves. To mu namreč zagotavlja zadostno relativno vlažnost, zaradi katere se med dolgim spanjem ne izsuši, in stalno [[temperatura|temperaturo]], ki je tudi v najhujših zimskih razmerah nad [[ledišče]]m. Je izvrsten plezalec, ki le malo časa preživi na tleh. Dan po navadi prespi v luknjah v tleh, drevesnem duplu ali med koreninami, pa tudi v ptičji valilnici. Luknje so zakrite pogosto s travo ali drugim zelenjem. Pogosto se zateka tudi v stavbe, še posebej v podstrešne sobe in skednje.<ref name=boris/><ref name=ADW/> Navadni polh se zelo rad giblje po drevesih in njegova okretnost naj bi bila po nekaterih podatkih celo boljša od [[veverica|veverice]]. Lahko skoči od 7–10 m. Je zelo teritorialna žival.<ref name=ADW/> === Prezimovanje === Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi meseca aprila. Med hibernacijo izgubijo med 35-50% telesne teže oz. okoli, ki si jo v jeseni na račun podkožne tolšče, torej maščobe, ki se kopiči večinoma v trebušni votlini in še zlasti pod kožo, močno povečajo.<ref name=boris/> Njihova telesna temperatura se tudi spusti proti 0&nbsp;°C, število vdihov pa se zmanjša na 0,5 do 0,8 na minuto.<ref name=SP>Škrinjar, K. (2002). »Polh-starosta med glodalci: Na trnovi poti skozi varstvo narave in etnološko tranzicijo«. ''Sobotna priloga, 49'' (253), str. 26-27.</ref> Hrane polhi ne skladiščijo kot na primer [[veverice]]. Ob dotiku se polh takoj zbudi, kar nakazuje na dobro delovanje [[živčni sistem|živčnega sistema]].<ref name=ADW/> Dolgotrajne raziskave v [[Nemčija|Nemčiji]] so pokazale, da se polhi prebujajo vse bolj zgodaj, kar bi kazalo pripisati globalnim temperaturnim spremembam.<ref name=SP/> Primer tega je okolica [[Frankfurt]]a, kjer se polhi prebujajo pet tednov in pol bolj zgodaj kot pred tremi desetletji.<ref>Kryštufek, B. (julij 2007). »Pregreto pregrevanje«. ''GEA, 17'', str. 39.</ref> === Prehrana === V [[Slovenija|Sloveniji]] navadnega polha najdemo skoraj povsod, najbolj pogost pa je na [[Notranjska|Notranjskem]]. V gorah živi do zgornjega roba bukovih gozdov, saj [[žir]] predstavlja pomemben, če ne celo eden glavnih virov polhove prehrane, ki jo poleg bukovega žira sestavljajo še ostali gozdni plodovi in [[seme]]na, občasno pa tudi [[glive]] in živalska hrana. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra, saj se z njihovimi plodovi polhi tudi hranijo.<ref name=boris/> Načeloma pa je sicer navadni polh vsejed: od živalske hrane so mu najljubše žuželke in včasih celo majhne ptice, od rastlinske hrane pa listje, mehki sadeži, semena in žitarice.<ref name=ADW/> Kljub delno rastlinskem prehranjevanju pa se od ostalih [[glodalci|glodalcev]] občutno razlikuje po tem, da nima [[slepo črevo|slepega črevesa]], kjer ostali glodavci prebavljajo [[celuloza|celulozo]] s pomočjo [[encim]]ov [[mikroorganizem|mikroorganizmov]].<ref name=SP/> == Polh in slovenska folklora == [[Slika:Lov na polhe v Sloveniji (2).jpg|thumb|Lov na polhe na začetku 20. stoletja. Stara dolenjska polšja [[past]] na [[bukev|bukvi]] z ujetim polhom.]] Na slovenskem polhe lovijo že stoletja. Na teh tako imenovanih [[polharija]]h polhe lovijo v posebne [[past]]i na drevesih, ki jih polharji nastavijo nekajkrat na noč. Po etičnem kodeksu lov na polšinah oz. poljših luknjah in lov z dupljanjem oz. bezanjem s palico v votla drevesa nista primerna.<ref name=SP/> Prvo pričevanje o takšnem lovu in uživanju polhov sega v leto [[1240]], polšji lov tlačanov pa je prvič omenjen za [[Senožeče]] ([[1460]]) in [[Vipava|Vipavo]] ([[1499]]). Takrat je bil lov obdavčen, o čemer sta pisala že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] in [[Franc Anton von Steinberg|Steinberg]]. Obdavčen je ostal vse do leta [[1848]]. Polhe so v preteklosti lovili za mast v zdravilne namene in za hrano, saj so bili velikokrat edini vir [[beljakovina|beljakovinske]] prehrane zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, kar je v [[Evropa|Evropi]] posebnost, pa tudi zaradi kože, iz katere so izdelovali veliko uporabnih predmetov. Od njih velja omeniti posebne [[kučma|kučme]] iz polšje kože, t. i. »polhovke«. Poleg pasti so za lov na polhe v zimskih prebivališčih uporabljali tudi [[dim]], s katerimi so živali pregnali na plano, kjer so jih potolkli s šibami. Danes je lov dovoljen vsem posameznikom in sicer od [[1. oktober|1. oktobra]] dalje. Pokrivalo iz polšjih kožuščkov, imenovano ''polhovka'', je tudi veljalo za simbol slovenstva v zadnjih sto letih. Polhovka je bila prepoznaven znak slovenskih študentov na [[Dunaj]]u, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa so jo nemški okupatorji celo prepovedali, ker so menili, da se z njo izkazuje slovenstvo.<ref name=SP/> [[Slika:Vrag polhe pase-Valvasor.jpg|230px|thumb|''Vrag polhe pase'']] Ponekod v Sloveniji so ljudje dolgo verjeli, da polhe »pase« sam [[hudič]], o čemer je v svoji ''[[Slava Vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]'' prav tako pisal že Valvasor. == Glej tudi == {{portal|Biologija}} * [[Drevesni polh]] * [[Podlesek]] * [[Vrtni polh]] == Opombe in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Glis glis}} {{Wikivrste|Glis glis}} * [http://www.lovstvo.net/D-Polh.php Splošni opis in podatki o razširjenosti v Sloveniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050912005908/http://www.lovstvo.net/D-Polh.php |date=2005-09-12 }} * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=429 Izčrpen opis telesa in razmnoževanja] * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html Natančen opis telesa, razmnoževanja in vedenja]. {{ikona en}} * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh Opis polha na spletni strani LZS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220065147/http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh |date=2020-02-20 }} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175220553 Osrednji center jedrske tehnologije in tehnike pri nas deluje že 60 let]«. ''Pogled v znanost'' (25. 5. 2026). RTV Slovenija. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Polhi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] c6n7a7z2vddduzvdkgx4hl24udxowsu 6686264 6686263 2026-06-06T21:12:43Z TadejM 738 6686264 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Navadni polh | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Amori, G. |author2=Hutterer, R. |author3=Kryštufek, B. |author3-link=Boris Kryštufek |author4=Yigit, N. |author5=Mitsainas, G. |author6=Muñoz, L. |author7=Meinig, H. |author8=Juškaitis, R. |date=2021 |title=''Glis glis'' |volume=2021 |page=e.T39316A197292692 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T39316A197292692.en |access-date=2021-11-12}}</ref> | fossil_range = [[oligocen]] - recentno | image = Siebenschlaefer glis glis.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodalci) | familia = [[Gliridae]] (polhi) | subfamilia = [[Glirinae]] | genus = '''''Glis''''' | genus_authority = Brisson, 1762 | species = '''''G. glis''''' | binomial = ''Glis glis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1766]] }} '''Navadni polh''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Glis glis''''') je nočni [[glodavci|glodalec]] in edini predstavnik [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glis''''', ki živi v kontinentalni [[Evropa|Evropi]], tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Za prehrano so ga uporabljali že [[starorimska civilizacija|stari Rimljani]], danes pa je lov na polha slovenska posebnost. == Telesne značilnosti == Telesna masa polhov je zelo spremenljiva in je odvisna od letnega časa: tako lahko doseže težo okoli 350 [[gram]]ov v začetku zimskega spanja (zaradi kopičenja [[maščobe|maščob]]), med majem in začetkom septembra pa tehtajo od 62 do 229 gramov.<ref>Podatki veljajo za Slovenijo.</ref> Navadni polhi so različnih velikosti: največji so na Apeninskem polotoku in na severu [[Iran]]a, najmanjši pa v srednji [[Evropa|Evropi]] in jugu [[Balkan]]a. V Sloveniji živijo največji polhi v osrednji Sloveniji: tako merijo polhi iz [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] Slovenije 149–200&nbsp;mm, [[rep]] pa meri 117–168&nbsp;mm; v nižinah in gričevjih vzhodne Slovenije se pa že pojavljajo manjši (telesna dolžina 140–164&nbsp;mm, dolžina repa 107–134&nbsp;mm). Spola se v velikosti ne razlikujeta.<ref name= boris>[[Boris Kryštufek|Kryštufek, B.]] (2004). »Polh, neznani znanec iz sosednjega gozda«. ''GEA, 14'', str. 16-22.</ref> [[Slika:Loir gris.jpg|left|220px|thumb|Kožuh polha je navadno srebrno sive barve.]] Kožuh živali z velikimi, izbuljenimi [[oko|očmi]], obrobljenimi s črnim kolobarjem, je srebrno sive barve, s starostjo se pojavijo rjavi odtenki. Zelo redko se v naravi pojavljajo črni oz. melanistični, svetlo sivi, rjavi in beli oz. albinistični polhi. Slednji ne dočakajo dolge življenjske dobe zaradi svoje vpadljive bele barve in s tem nezaščitenosti pred plenilci. Na sprednjih nogah ima 4 prste, na zadnjih pa 5 prstov, na katerih so kratki in zakrivljeni kremplji.<ref name=ADW>University of Michigan Museum of Zoology animal diversity web. ''Glis glis (fat dormouse)''. Pridobljeno 2007-08-03, od http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html. {{ikona en}}</ref> [[Trebuh]] je bel z rjavkastimi toni, [[dlaka]] pa je kratka in zelo gosta. Košati rep je enake barve kot hrbet, vendar z manj izraženimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlejša. [[Koža]] na repu se zlahka posname z repnih [[vretence|vretenc]], kar mu daje prednost pri begu pred plenilci. Del z golimi vretenci odmre in odpade, vendar se rep ne obnovi podobno kot pri kuščarjih, kakor zmotno navajajo nekateri viri.<ref name=boris/> Zobna formula: 1/1, 0/0, 1/1, 3/3<ref name=ADW/> == Razmnoževanje == Samice kotijo enkrat letno in nosijo mladiče 30-31 dni, obdobje kotitve pa je čez vse [[poletje]]. V letih ko [[bukev]] ali [[hrast]] ne plodi, se polhi ne razmnožujejo: očitno je, da sprejmejo iz okolja neko sporočilo (najbrž v hrani), vendar podrobnosti niso znane. V leglu je od 1-10 mladičev,<ref>Povprečje v Sloveniji je 4,9-5,9 in drugod po Evropi od 4,8 ([[Italija]]) do 6,7 ([[Anglija]]).</ref> ki tehtajo okoli 50 g in se po vsej verjetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Iz gnezda se na samostojne potepe odpravijo konec avgusta ali začetek septembra. Mladiči navadnega polha odrastejo zelo hitro, v približno dveh mesecih. Tako se jim telesna masa vsak dan poveča v povprečju za 2,4% oz. za skoraj 5% njihove izhodiščne mase. Življenjska doba navadnega polha je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. S polhi se hranijo [[kune]], [[divja mačka|divje]] in [[domača mačka|domače]] [[mačke]] ter sove. V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost na eni ter smrtnost med [[hibernacija|hibernacijo]] na drugi strani.<ref name=boris/> == Življenjski prostor in navade == Polhov življenjski prostor je Evropa od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Volga|Volge]]. Na severu seže do [[Baltik]]a, na jugu pa do [[Kreta|Krete]]. Živi tudi na [[Kavkaz]]u in na severu [[Mala Azija|Male Azije]]. Polh se najraje zadržuje v listnatih in mešanih [[gozd]]ovih. V Sloveniji je zelo pogost v apneniških [[Alpe|Alpah]], [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]], v predalpskem in preddinarskem gričevju ter [[submediteran]]ski Sloveniji. Za polšjo populacijo na Slovenskem velja, da ostaja število odraslih polhov med leti bolj ali manj stalno, spreminja pa se njihova aktivnost: populacijska gostota tako znaša 6 osebkov na hektar, jeseni, ko se mladiči osamosvojijo, pa v povprečju kar od 15 do 16 osebkov na hektar.<ref name=SP/> Naselili so ga tudi v [[Anglija|Angliji]], kjer se je obdržal samo v trikotniku med kraji [[Beaconsfield]], [[Aylesbury]] in [[Luton]], na površini okoli 520 kvadratnih kilometrov.<ref name=AMERSHAM>Amersham News, Views & Information. ''The Glis Glis Around Amersham''. Pridobljeno 2007-08-07, od http://www.amersham.org.uk/glis.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060823084142/http://www.amersham.org.uk/glis.htm |date=2006-08-23 }}. {{ikona en}}</ref> Zimo prehibernira v podzemnih votlinah t. i. »polšinah« ali skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje ter med koreninami večjih dreves. To mu namreč zagotavlja zadostno relativno vlažnost, zaradi katere se med dolgim spanjem ne izsuši, in stalno [[temperatura|temperaturo]], ki je tudi v najhujših zimskih razmerah nad [[ledišče]]m. Je izvrsten plezalec, ki le malo časa preživi na tleh. Dan po navadi prespi v luknjah v tleh, drevesnem duplu ali med koreninami, pa tudi v ptičji valilnici. Luknje so zakrite pogosto s travo ali drugim zelenjem. Pogosto se zateka tudi v stavbe, še posebej v podstrešne sobe in skednje.<ref name=boris/><ref name=ADW/> Navadni polh se zelo rad giblje po drevesih in njegova okretnost naj bi bila po nekaterih podatkih celo boljša od [[veverica|veverice]]. Lahko skoči od 7–10 m. Je zelo teritorialna žival.<ref name=ADW/> === Prezimovanje === Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi meseca aprila. Med hibernacijo izgubijo med 35-50% telesne teže oz. okoli, ki si jo v jeseni na račun podkožne tolšče, torej maščobe, ki se kopiči večinoma v trebušni votlini in še zlasti pod kožo, močno povečajo.<ref name=boris/> Njihova telesna temperatura se tudi spusti proti 0&nbsp;°C, število vdihov pa se zmanjša na 0,5 do 0,8 na minuto.<ref name=SP>Škrinjar, K. (2002). »Polh-starosta med glodalci: Na trnovi poti skozi varstvo narave in etnološko tranzicijo«. ''Sobotna priloga, 49'' (253), str. 26-27.</ref> Hrane polhi ne skladiščijo kot na primer [[veverice]]. Ob dotiku se polh takoj zbudi, kar nakazuje na dobro delovanje [[živčni sistem|živčnega sistema]].<ref name=ADW/> Dolgotrajne raziskave v [[Nemčija|Nemčiji]] so pokazale, da se polhi prebujajo vse bolj zgodaj, kar bi kazalo pripisati globalnim temperaturnim spremembam.<ref name=SP/> Primer tega je okolica [[Frankfurt]]a, kjer se polhi prebujajo pet tednov in pol bolj zgodaj kot pred tremi desetletji.<ref>Kryštufek, B. (julij 2007). »Pregreto pregrevanje«. ''GEA, 17'', str. 39.</ref> === Prehrana === V [[Slovenija|Sloveniji]] navadnega polha najdemo skoraj povsod, najbolj pogost pa je na [[Notranjska|Notranjskem]]. V gorah živi do zgornjega roba bukovih gozdov, saj [[žir]] predstavlja pomemben, če ne celo eden glavnih virov polhove prehrane, ki jo poleg bukovega žira sestavljajo še ostali gozdni plodovi in [[seme]]na, občasno pa tudi [[glive]] in živalska hrana. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra, saj se z njihovimi plodovi polhi tudi hranijo.<ref name=boris/> Načeloma pa je sicer navadni polh vsejed: od živalske hrane so mu najljubše žuželke in včasih celo majhne ptice, od rastlinske hrane pa listje, mehki sadeži, semena in žitarice.<ref name=ADW/> Kljub delno rastlinskem prehranjevanju pa se od ostalih [[glodalci|glodalcev]] občutno razlikuje po tem, da nima [[slepo črevo|slepega črevesa]], kjer ostali glodavci prebavljajo [[celuloza|celulozo]] s pomočjo [[encim]]ov [[mikroorganizem|mikroorganizmov]].<ref name=SP/> == Polh in slovenska folklora == [[Slika:Lov na polhe v Sloveniji (2).jpg|thumb|Lov na polhe na začetku 20. stoletja. Stara dolenjska polšja [[past]] na [[bukev|bukvi]] z ujetim polhom.]] Na slovenskem polhe lovijo že stoletja. Na teh tako imenovanih [[polharija]]h polhe lovijo v posebne [[past]]i na drevesih, ki jih polharji nastavijo nekajkrat na noč. Po etičnem kodeksu lov na polšinah oz. poljših luknjah in lov z dupljanjem oz. bezanjem s palico v votla drevesa nista primerna.<ref name=SP/> Prvo pričevanje o takšnem lovu in uživanju polhov sega v leto [[1240]], polšji lov tlačanov pa je prvič omenjen za [[Senožeče]] ([[1460]]) in [[Vipava|Vipavo]] ([[1499]]). Takrat je bil lov obdavčen, o čemer sta pisala že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] in [[Franc Anton von Steinberg|Steinberg]]. Obdavčen je ostal vse do leta [[1848]]. Polhe so v preteklosti lovili za mast v zdravilne namene in za hrano, saj so bili velikokrat edini vir [[beljakovina|beljakovinske]] prehrane zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, kar je v [[Evropa|Evropi]] posebnost, pa tudi zaradi kože, iz katere so izdelovali veliko uporabnih predmetov. Od njih velja omeniti posebne [[kučma|kučme]] iz polšje kože, t. i. »polhovke«. Poleg pasti so za lov na polhe v zimskih prebivališčih uporabljali tudi [[dim]], s katerimi so živali pregnali na plano, kjer so jih potolkli s šibami. Danes je lov dovoljen vsem posameznikom in sicer od [[1. oktober|1. oktobra]] dalje. Pokrivalo iz polšjih kožuščkov, imenovano ''polhovka'', je tudi veljalo za simbol slovenstva v zadnjih sto letih. Polhovka je bila prepoznaven znak slovenskih študentov na [[Dunaj]]u, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa so jo nemški okupatorji celo prepovedali, ker so menili, da se z njo izkazuje slovenstvo.<ref name=SP/> [[Slika:Vrag polhe pase-Valvasor.jpg|230px|thumb|''Vrag polhe pase'']] Ponekod v Sloveniji so ljudje dolgo verjeli, da polhe »pase« sam [[hudič]], o čemer je v svoji ''[[Slava Vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]'' prav tako pisal že Valvasor. == Glej tudi == {{portal|Biologija}} * [[Drevesni polh]] * [[Podlesek]] * [[Vrtni polh]] == Opombe in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Glis glis}} {{Wikivrste|Glis glis}} * [http://www.lovstvo.net/D-Polh.php Splošni opis in podatki o razširjenosti v Sloveniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050912005908/http://www.lovstvo.net/D-Polh.php |date=2005-09-12 }} * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=429 Izčrpen opis telesa in razmnoževanja] * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html Natančen opis telesa, razmnoževanja in vedenja]. {{ikona en}} * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh Opis polha na spletni strani LZS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220065147/http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh |date=2020-02-20 }} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175220553 Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?]«. ''Pogled v znanost'' (11. 5. 2026). RTV Slovenija. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Polhi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] fqjd8560x06hstdavp8xoeg8c6rrvna Ravne na Koroškem 0 135748 6685997 6668748 2026-06-06T12:11:31Z ~2026-33461-04 261218 /* Kultura */ 6685997 wikitext text/x-wiki {{skopirano}} {{drugipomeni3|Ravne}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10127904_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.35 |latNS = N | longd = 14 |longm = 57 |longs = 51.24 |longEW = E |najdisi=Ravne+na+Koroškem |slika=Ravne na Koroskem.jpg |napis=Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju |povrsina=3,05 |prebivalstvo=7184 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=410 |postna=2390 |posta=Ravne na Koroškem |obcina=Ravne na Koroškem |pokrajina=Koroška (pokrajina) |regija=Koroška regija |ime=Ravne na Koroškem|zgodovinsko ime=Guštanj (do 1952)|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:CERKEV SV.EGIDIJA RAVNE NA KOROŠKEM 1.jpg|sličica|Cerkev svetega Egidija na Ravnah na Koroškem]] '''Rávne na Koróškem''' ({{IPA-sl|ˈɾáːwnɛ na kɔˈɾóːʃkɛm|pron|Sl-RavnenaKoroskem.oga}}, ''na Ravnah na Koroškem, rávenski, Rávenčan'') ({{lang-de|Gutenstein in Kärnten}}) so [[mesto]] z okoli 7.200 prebivalci na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], središče [[Občina Ravne na Koroškem|istoimenske občine]], kakor tudi [[Mežiška dolina|Mežiške doline]] in slovenskega dela zgodovinske dežele [[Koroška regija|Koroške]], skupaj s [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradce]]m in delno [[Dravograd]]om pa tudi [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]].<ref>{{Navedi knjigo|title = Veliki Atlas Slovenije|last1=Bogataj |first1=Janez |last2=Klemenc |first2=Andrej |last3=Komat |first3=Anton |last4=Kos |first4=Matjaž |last5=Krajčič |first5=Darij |display-authors=etal |publisher = Mladinska knjiga |year = 2012|isbn = 978-961-01-2214-2|location = Ljubljana|page = |cobiss = 262269952}}</ref> Znane so po [[forma viva|formi vivi]] in štiristoletni jeklarski tradiciji. So gonilna sila koroškega gospodarstva, torej gospodarsko središče koroške regije. Na Ravnah je Višja strokovna šola Ravne in Koroški center sodobnih tehnologij ter Gimnazija Ravne na Koroškem. ==Ime== Do pridobitve statusa mesta leta 1952 so se Ravne na Koroškem imenovale ''Guštanj''. Občina obsega še predele Javornik, Čečovje, Na Šancah, Na Gradu, Janeče in Dobja vas. ==Lega== Mesto leži v razgibani pokrajini spodnje [[Mežiška dolina|Mežiške doline]], stisnjene v široko kotlino, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, z južne strani pa stoji v ozadju [[Uršlja Gora]]. To je najbolj poseljen del [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kjer se mesto Ravne že stika s sosednjimi [[Prevalje|Prevaljami]]. Danes so Ravne upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline. ==Zgodovina== Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot [[Guttenstein]], kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. [[File:Ravne na Koroškem 1962 (10).jpg|thumb|left]] Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna. Guštanj je bil trgovsko in obrtno središče (čevljarji, kovači, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji). [[Krojaštvo|Krojaški]] ceh je v Guštanju deloval od leta 1749. V 16. in 17. stoletju je trg pridobil pravice do novih treh letnih sejmov, ki so pospeševali razvoj trgovine in obrti. [[File:TrgGustanj19.jpg|thumb|Trg Guštanj nekoč]] Začetki železarstva segajo v leto 1620. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje [[Thurni]], ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot 1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja . Osnova za razvoj je bilo [[jeklarstvo]], ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na [[Bližnji vzhod|Bližnji]] in [[Daljni vzhod]] ter v [[Rusija|Rusijo]]. Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt. Razvoj ravenske železarne sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem. ==Gospodarstvo== Na tem območju je strnjena skoraj 400 letna železarska tradicija. [[Železarna Ravne]] je bila nekoč ne samo ponos Slovenije, ampak tudi [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Kljub njenemu razpadu so Ravne še vedno vodilno industrijsko mesto na Koroškem in v [[Sloveniji]]. Na območju nekdanje Železarne Ravne je preko 200 različnih podjetij, med katerimi po uspehu in velikosti najbolj izstopajo: * SIJ Metal Ravne d.o.o. * SIJ Ravne Systems d.o.o. Na Ravnah je največja strnjena industrijska cona na Koroškem. Poleg industrijske cone je tudi zelo razvita poslovna cona, v kateri ima svoje obrate nekaj znanih podjetij: * Slemenšek d.o.o. * Slatin d.o.o * Javno komunalno podjetje Ravne d.o.o. V zadnjem času se v Ravnah razvija tudi turistična panoga, ki pa je zaenkrat v povojih oz. ni pravega načina trženja le-teh. ==Šport== {{ton|razdelek}} [[Slika:DvorecRavne.jpg|thumb|Dvorec Ravne, Grajski park]] Na Ravnah je mogoče igrati od nogometa, do namiznega tenisa, plavanja, kolesarjenja, skratka pogoji za rekreacijo na Ravnah so nadpovprečjem marsikaterih slovenskih mest. Ob pomoči Železarne Ravne je bil zgrajen DTK (Dom Telesne Kulture), v katerem je zimski bazen, savne, fitnes, dvorana za namizni tenis, dve majhni telovadnici in moderno kegljišče. Zraven DTK-ja je stadion, ki omogoča vadbo praktično vseh olimpijskih disciplin. Zraven stadiona je tudi moderen olimpijski bazen, ob njem pa novo nogometno igrišče z umetno travo. Nad stadionom se dviga smučišče Poseka z vlečnico, ki ima dve progi, pozimi pa ga tudi umetno zasnežujejo. Smučišča na pobočjih Uršlje gore ter Pece kot tudi v dolinah nudijo obilo užitkov izkušenim smučarjem in še posebej začetnikom ter družinam z otroki. Grajski park, v katerem najdemo mnoge, tudi neavtohtone vrste dreves, nudi mnogo možnosti za oddih in rekreacijo. Ob parku so tudi 6 igrišča za tenis, odbojka na mivki, košarkarsko igrišče in malo nogometno igrišče z umetno travo. Preko 100 km označenih ali na zemljevide vrisanih kolesarskih tur različnih vrst in težavnosti. Brezmejno kombiniranje tur med gorami, na gore, okoli ali kar skozi njih predstavlja pohodniška in kolesarska doživetja na Koroškem. Obiščite prvi gorskokolesarski park v Sloveniji, edinstveno podzemno kolesarjenje, »singl traile« za gorske kolesarje ter številna tekmovanja in ostale kolesarske prireditve. Za aktivno preživljanje prostega časa kot tudi za priprave vrhunskih športnikov je v športnem centru Ravne na enem mestu v obsegu 500 metrov na razpolago vsa potrebna športna in ostala infrastruktura. Doživite Koroško aktivno! == Kultura == {{ton|razdelek}} [[Slika:Ravne_na_Koroškem_Viva_Jazz_Forma.jpg|sličica|Viva Jazz Forma je edinstven glasbeni projekt, ki navdih črpa iz skulptur Forma vive - urbane razstave nastale na istoimenskih mednarodnih simpozijih na Ravnah na Koroškem.]] Ravne so poznane tudi po [[Džez|džezu]]. Preko celega leta poteka abonma Jazz Ravne, jeseni vsako leto pa Festival slovenskega jazza. »Kulturno društvo Drugi zvoki« je organizator koncertov, izobraževanj in drugih dejavnosti, povezanih z džezom. Od leta 2007 delujejo kot združenje prostovoljcev, ljubiteljev džezovske glasbe. Poleg predstavitev že uveljavljenih slovenskih in tujih izvajalcev odpirajo vrata obetavnim mladim glasbenikom, del programa pa zapolnjujemo tudi z vse močnejšo lastno produkcijo. Iz Raven na Koroškem izhaja najuspešnejši heavy metal in hard rock bas kitarist v zgodovini Slovenije, Tilen Hudrap. [[Društvo koroških likovnikov]], ustanovljeno leta 1977, združuje člane (umetnik, kipar, slikar, rezbar, fotograf, oblikovalec ...) koroške regije, širše po Sloveniji in delu avstrijske Koroške tako na ljubiteljski kot profesionalni ravni. Nad Kotljami je na Preškem vrhu '''Prežihova bajta''', ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celo hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Notranja razporeditev prostorov hiše in »štiblca« je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjski in gospodarski objekti so prilagojeni velikosti zemljišča. Prežihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v mnogih tujih deželah. Tu so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast '''Prežihov spomenik''', ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Prežihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno spoznavati tudi Prežihovo človeško podobo in svet njegove literature. == Znamenitosti == {{ton|razdelek}} [[Slika:RavneKoroska-hise.JPG|thumb|left|150px|Ravne na Koroškem, Prežihova ulica]] Na geografsko razgibanem prostoru celotne Občine Ravne na Koroškem so ohranjeni številni biseri narave, ki navdušujejo tako strokovnjake kot priložnostne obiskovalce. Prav tako bogata in raznolika je ohranjena naša kulturna dediščina. Številni spomeniki so dokumenti časa in govorijo zgodbe o življenju ob reki Meži ter na pobočjih Uršlje gore in okoliških hribov. Ogrodje turistične ponudbe tvori širše območje Uršlje gore z [[Rimski vrelec|Rimskim vrelcem]], [[Prežihova bajta|Prežihovino]], [[Ivarčko jezero|Ivarčkim jezerom]] in [[Smučišče Ošven|smučiščem]] Poseka v [[Športni park Ravne na Koroškem|športnem parku na Ravnah]]. Poudarek je na izletniškem turizmu s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine (muzej železarstva, dvorec Ravne) in naravnih zanimivosti (Votla peč, Uršlja gora), ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi (Ivarčko, Ošven, športni park Ravne) ter turizem na podeželju oz. ponudba [[Turistična kmetija|turističnih kmetij]]. Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti in Koroška je bogata, saj lahko na vsakem koraku zasledimo delčke preteklosti. Mežiška dolina je zaradi rudarstva, predvsem pa zaradi Thurnovih in Rosthornovih železarn že sredi 19. stoletja veljala za industrijsko najbolj razvito območje na Slovenskem. Rudarstvo, železarstvo, gozdarstvo, lesna industrija, obrti in druge gospodarske dejavnosti so ob kmetijstvu pustili pomemben pečat, ki se zrcali v industrijski, tehniški in kulturni dediščini. Delček dediščine pa smo zajeli v naših ponudbah, kjer boste lahko skozi ponudbo spoznali zgodovinske čare Koroške. ==Glej tudi== * [[Dobja vas]] * [[Železarna Ravne]] * [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika]] * [[Tolsti Vrh, Ravne na Koroškem]] * [[Grad Ravne na Koroškem]] * [[Grad Javornik]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ravne na Koroškem}} *[http://www.ravne.si/ Občinska uprava Ravne na Koroškem] *[http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ravne.htm Vreme in podnebje Ravne na Koroškem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060516101739/http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ravne.htm |date=2006-05-16 }} *[http://www.JazzRavne.si/ Jazz Ravne] * [http://www.FSJ.si/ Festival slovenskega jazza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211227211800/https://www.fsj.si/ |date=2021-12-27 }} {{Mesta-Slovenija}} {{Ravne na Koroškem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ravne na Koroškem| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ravne na Koroškem]] [[Kategorija:Koroška]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 0o7ymajylq17v97v146245v7jp2gw5p 6686003 6685997 2026-06-06T12:26:31Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33461-04|~2026-33461-04]] ([[User talk:~2026-33461-04|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-26385-14|~2026-26385-14]] 6668748 wikitext text/x-wiki {{skopirano}} {{drugipomeni3|Ravne}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10127904_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.35 |latNS = N | longd = 14 |longm = 57 |longs = 51.24 |longEW = E |najdisi=Ravne+na+Koroškem |slika=Ravne na Koroskem.jpg |napis=Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju |povrsina=3,05 |prebivalstvo=7184 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=410 |postna=2390 |posta=Ravne na Koroškem |obcina=Ravne na Koroškem |pokrajina=Koroška (pokrajina) |regija=Koroška regija |ime=Ravne na Koroškem|zgodovinsko ime=Guštanj (do 1952)|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:CERKEV SV.EGIDIJA RAVNE NA KOROŠKEM 1.jpg|sličica|Cerkev svetega Egidija na Ravnah na Koroškem]] '''Rávne na Koróškem''' ({{IPA-sl|ˈɾáːwnɛ na kɔˈɾóːʃkɛm|pron|Sl-RavnenaKoroskem.oga}}, ''na Ravnah na Koroškem, rávenski, Rávenčan'') ({{lang-de|Gutenstein in Kärnten}}) so [[mesto]] z okoli 7.200 prebivalci na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], središče [[Občina Ravne na Koroškem|istoimenske občine]], kakor tudi [[Mežiška dolina|Mežiške doline]] in slovenskega dela zgodovinske dežele [[Koroška regija|Koroške]], skupaj s [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradce]]m in delno [[Dravograd]]om pa tudi [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]].<ref>{{Navedi knjigo|title = Veliki Atlas Slovenije|last1=Bogataj |first1=Janez |last2=Klemenc |first2=Andrej |last3=Komat |first3=Anton |last4=Kos |first4=Matjaž |last5=Krajčič |first5=Darij |display-authors=etal |publisher = Mladinska knjiga |year = 2012|isbn = 978-961-01-2214-2|location = Ljubljana|page = |cobiss = 262269952}}</ref> Znane so po [[forma viva|formi vivi]] in štiristoletni jeklarski tradiciji. So gonilna sila koroškega gospodarstva, torej gospodarsko središče koroške regije. Na Ravnah je Višja strokovna šola Ravne in Koroški center sodobnih tehnologij ter Gimnazija Ravne na Koroškem. ==Ime== Do pridobitve statusa mesta leta 1952 so se Ravne na Koroškem imenovale ''Guštanj''. Občina obsega še predele Javornik, Čečovje, Na Šancah, Na Gradu, Janeče in Dobja vas. ==Lega== Mesto leži v razgibani pokrajini spodnje [[Mežiška dolina|Mežiške doline]], stisnjene v široko kotlino, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, z južne strani pa stoji v ozadju [[Uršlja Gora]]. To je najbolj poseljen del [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kjer se mesto Ravne že stika s sosednjimi [[Prevalje|Prevaljami]]. Danes so Ravne upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline. ==Zgodovina== Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot [[Guttenstein]], kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. [[File:Ravne na Koroškem 1962 (10).jpg|thumb|left]] Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna. Guštanj je bil trgovsko in obrtno središče (čevljarji, kovači, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji). [[Krojaštvo|Krojaški]] ceh je v Guštanju deloval od leta 1749. V 16. in 17. stoletju je trg pridobil pravice do novih treh letnih sejmov, ki so pospeševali razvoj trgovine in obrti. [[File:TrgGustanj19.jpg|thumb|Trg Guštanj nekoč]] Začetki železarstva segajo v leto 1620. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje [[Thurni]], ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot 1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja . Osnova za razvoj je bilo [[jeklarstvo]], ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na [[Bližnji vzhod|Bližnji]] in [[Daljni vzhod]] ter v [[Rusija|Rusijo]]. Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt. Razvoj ravenske železarne sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem. ==Gospodarstvo== Na tem območju je strnjena skoraj 400 letna železarska tradicija. [[Železarna Ravne]] je bila nekoč ne samo ponos Slovenije, ampak tudi [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Kljub njenemu razpadu so Ravne še vedno vodilno industrijsko mesto na Koroškem in v [[Sloveniji]]. Na območju nekdanje Železarne Ravne je preko 200 različnih podjetij, med katerimi po uspehu in velikosti najbolj izstopajo: * SIJ Metal Ravne d.o.o. * SIJ Ravne Systems d.o.o. Na Ravnah je največja strnjena industrijska cona na Koroškem. Poleg industrijske cone je tudi zelo razvita poslovna cona, v kateri ima svoje obrate nekaj znanih podjetij: * Slemenšek d.o.o. * Slatin d.o.o * Javno komunalno podjetje Ravne d.o.o. V zadnjem času se v Ravnah razvija tudi turistična panoga, ki pa je zaenkrat v povojih oz. ni pravega načina trženja le-teh. ==Šport== {{ton|razdelek}} [[Slika:DvorecRavne.jpg|thumb|Dvorec Ravne, Grajski park]] Na Ravnah je mogoče igrati od nogometa, do namiznega tenisa, plavanja, kolesarjenja, skratka pogoji za rekreacijo na Ravnah so nadpovprečjem marsikaterih slovenskih mest. Ob pomoči Železarne Ravne je bil zgrajen DTK (Dom Telesne Kulture), v katerem je zimski bazen, savne, fitnes, dvorana za namizni tenis, dve majhni telovadnici in moderno kegljišče. Zraven DTK-ja je stadion, ki omogoča vadbo praktično vseh olimpijskih disciplin. Zraven stadiona je tudi moderen olimpijski bazen, ob njem pa novo nogometno igrišče z umetno travo. Nad stadionom se dviga smučišče Poseka z vlečnico, ki ima dve progi, pozimi pa ga tudi umetno zasnežujejo. Smučišča na pobočjih Uršlje gore ter Pece kot tudi v dolinah nudijo obilo užitkov izkušenim smučarjem in še posebej začetnikom ter družinam z otroki. Grajski park, v katerem najdemo mnoge, tudi neavtohtone vrste dreves, nudi mnogo možnosti za oddih in rekreacijo. Ob parku so tudi 6 igrišča za tenis, odbojka na mivki, košarkarsko igrišče in malo nogometno igrišče z umetno travo. Preko 100 km označenih ali na zemljevide vrisanih kolesarskih tur različnih vrst in težavnosti. Brezmejno kombiniranje tur med gorami, na gore, okoli ali kar skozi njih predstavlja pohodniška in kolesarska doživetja na Koroškem. Obiščite prvi gorskokolesarski park v Sloveniji, edinstveno podzemno kolesarjenje, »singl traile« za gorske kolesarje ter številna tekmovanja in ostale kolesarske prireditve. Za aktivno preživljanje prostega časa kot tudi za priprave vrhunskih športnikov je v športnem centru Ravne na enem mestu v obsegu 500 metrov na razpolago vsa potrebna športna in ostala infrastruktura. Doživite Koroško aktivno! == Kultura == {{ton|razdelek}} [[Slika:Ravne_na_Koroškem_Viva_Jazz_Forma.jpg|sličica|Viva Jazz Forma je edinstven glasbeni projekt, ki navdih črpa iz skulptur Forma vive - urbane razstave nastale na istoimenskih mednarodnih simpozijih na Ravnah na Koroškem.]] Ravne so poznane tudi po [[Džez|džezu]]. Preko celega leta poteka abonma Jazz Ravne, jeseni vsako leto pa Festival slovenskega jazza. »Kulturno društvo Drugi zvoki« je organizator koncertov, izobraževanj in drugih dejavnosti, povezanih z džezom. Od leta 2007 delujejo kot združenje prostovoljcev, ljubiteljev džezovske glasbe. Poleg predstavitev že uveljavljenih slovenskih in tujih izvajalcev odpirajo vrata obetavnim mladim glasbenikom, del programa pa zapolnjujemo tudi z vse močnejšo lastno produkcijo. [[Društvo koroških likovnikov]], ustanovljeno leta 1977, združuje člane (umetnik, kipar, slikar, rezbar, fotograf, oblikovalec ...) koroške regije, širše po Sloveniji in delu avstrijske Koroške tako na ljubiteljski kot profesionalni ravni. Nad Kotljami je na Preškem vrhu '''Prežihova bajta''', ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celo hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Notranja razporeditev prostorov hiše in »štiblca« je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjski in gospodarski objekti so prilagojeni velikosti zemljišča. Prežihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v mnogih tujih deželah. Tu so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast '''Prežihov spomenik''', ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Prežihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno spoznavati tudi Prežihovo človeško podobo in svet njegove literature. == Znamenitosti == {{ton|razdelek}} [[Slika:RavneKoroska-hise.JPG|thumb|left|150px|Ravne na Koroškem, Prežihova ulica]] Na geografsko razgibanem prostoru celotne Občine Ravne na Koroškem so ohranjeni številni biseri narave, ki navdušujejo tako strokovnjake kot priložnostne obiskovalce. Prav tako bogata in raznolika je ohranjena naša kulturna dediščina. Številni spomeniki so dokumenti časa in govorijo zgodbe o življenju ob reki Meži ter na pobočjih Uršlje gore in okoliških hribov. Ogrodje turistične ponudbe tvori širše območje Uršlje gore z [[Rimski vrelec|Rimskim vrelcem]], [[Prežihova bajta|Prežihovino]], [[Ivarčko jezero|Ivarčkim jezerom]] in [[Smučišče Ošven|smučiščem]] Poseka v [[Športni park Ravne na Koroškem|športnem parku na Ravnah]]. Poudarek je na izletniškem turizmu s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine (muzej železarstva, dvorec Ravne) in naravnih zanimivosti (Votla peč, Uršlja gora), ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi (Ivarčko, Ošven, športni park Ravne) ter turizem na podeželju oz. ponudba [[Turistična kmetija|turističnih kmetij]]. Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti in Koroška je bogata, saj lahko na vsakem koraku zasledimo delčke preteklosti. Mežiška dolina je zaradi rudarstva, predvsem pa zaradi Thurnovih in Rosthornovih železarn že sredi 19. stoletja veljala za industrijsko najbolj razvito območje na Slovenskem. Rudarstvo, železarstvo, gozdarstvo, lesna industrija, obrti in druge gospodarske dejavnosti so ob kmetijstvu pustili pomemben pečat, ki se zrcali v industrijski, tehniški in kulturni dediščini. Delček dediščine pa smo zajeli v naših ponudbah, kjer boste lahko skozi ponudbo spoznali zgodovinske čare Koroške. ==Glej tudi== * [[Dobja vas]] * [[Železarna Ravne]] * [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika]] * [[Tolsti Vrh, Ravne na Koroškem]] * [[Grad Ravne na Koroškem]] * [[Grad Javornik]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ravne na Koroškem}} *[http://www.ravne.si/ Občinska uprava Ravne na Koroškem] *[http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ravne.htm Vreme in podnebje Ravne na Koroškem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060516101739/http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ravne.htm |date=2006-05-16 }} *[http://www.JazzRavne.si/ Jazz Ravne] * [http://www.FSJ.si/ Festival slovenskega jazza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211227211800/https://www.fsj.si/ |date=2021-12-27 }} {{Mesta-Slovenija}} {{Ravne na Koroškem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ravne na Koroškem| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ravne na Koroškem]] [[Kategorija:Koroška]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 1ccmorjdg4urtc4h20lhjvkowl02d5u Povojni poboji na Slovenskem (1945) 0 135994 6686261 6652343 2026-06-06T21:07:26Z MaksiKavsek 244409 lit 6686261 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] lqfgd6wvikwaumjxc2giihjofrg2bqf Kaplan 0 142293 6686099 6580081 2026-06-06T14:59:15Z Shabicht 3554 6686099 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kaplan}} '''Kaplan''' ({{jezik-la|vicarius paroecialis}}), je običajno [[duhovnik]] (kot indijski [[purohit]], [[pastor]], [[rabin]] ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr. v [[bolnišnica]]h, [[zapor]]ih, [[vojašnica]]h, [[šola]]h, sindikalnih združenjih, policijskih enotah, gasilskih postajah, univerzah ali zasebnih kapelah. V prvotnem pomenu se beseda kaplan nanaša na predstavnika krščanske vere, zdaj pa se uporablja tudi za ljudi drugih veroizpovedi ali filozofskih tradicij, kot so to primeri duhovnikov, ki služijo v vojaških silah in naraščajočemu številu le teh na ameriških [[univerza]]h. V zadnjem času so številni laiki opravili poklicno usposabljanje in so imenovani za kaplane v šolah, bolnišnicah, podjetjih, univerzah, zaporih in drugod, kjer delajo skupaj ali namesto uradnih članov duhovščine. Koncept več verske skupine, posvetnih, splošnih in/ali humanističnih kaplanov se vse bolj uporablja predvsem v zdravstvenih in izobraževalnih okoljih. ==Glej tudi== ==Viri== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Župnije]] 1faokibbrc9rtvzk4xkz3royz40hwb4 Janez Evangelist Krek 0 146591 6686328 6649893 2026-06-07T06:23:24Z Sporti 5955 /* Viri */ pnp 6686328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janez Evangelist Krek''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[sociolog]], [[pisatelj]], [[teolog]], [[publicist]] in [[časnikar]], * [[27. november]] [[1865]], [[Sveti Gregor, Ribnica|Sveti Gregor]], † [[8. oktober]] [[1917]], [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] pri [[Sevnica|Sevnici]]. == Življenjepis == Rodil se je očetu učitelju Valentinu in materi Mariji (rojena Štupica). Krek je leta 1884 v [[Ljubljana|Ljubljani]] [[matura|maturiral]] na ''Prvi državni gimnaziji''. Po maturi je vstopil v ljubljansko [[teologija|bogoslovje]]. Leta 1888 je bil [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v [[duhovnik]]a. Po posvetitvi ga je ljubljanski [[škof]] [[Jakob Missia]] poslal na višji teološki študij na [[Dunaj]]. Tu se je temeljito seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in se hkrati še izpopolnjeval v znanju tujih [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Leta 1892 je končal študij z [[doktorat|doktorsko tezo]] ''De spiritu et charactere s. Pauli apostoli''. Po končanem študiju je za kratek čas opravljal službo [[kaplan]]a v [[Ribnica|Ribnici]], že avgusta istega leta pa je postal stolni vikar v Ljubljani in od 1892 poučeval [[filozofija|filozofijo]] kot prosti [[docent]] na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1895 je tam zasedel novo ustanovljeno [[Katedra|stolico]] za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, ki jo je zasedal vse do upokojitve leta 1916. Za državnozborskega poslanca je bil prvič izvoljen leta 1897, vendar ga delo v [[Reichsrat (Avstrija)|dunajskem parlament]]u ni zadovoljilo, zato je oktobra 1900 odklonil ponovno kanditaturo, saj je menil, da je delo v domovini bolj potrebno. Leta 1901 je bil izvoljen v [[kranjski deželni zbor]], katerega član je ostal po ponovnih izvolitvah 1908 in 1913 vse do smrti. == Literarno delo == Krek je bil nadarjen za pisanje in znanstveno delo, tako da bi lahko pridobil ugledno mesto v slovenski literarni in znanstveni srenji. Toda takšno kabinetno delo ni prijalo njegovi naravi. Bil je [[profesor]] v ljubljanskem bogoslovju, in to dober profesor, kakor so priznali vsi njegovi učenci. Pisal je razlago [[Sveto pismo|svetega pisma]] (znane zgodbe svetega pisma, ki jih je za [[Mohorjeva družba|Mohorjevo družbo]] začel pisati [[Frančišek Lampe]]). Napisal je okoli 6.000 [[časopis]]nih [[članek|člankov]], knjigo ''Črne bukve kmečkega stanu'' (1895) in okoli 600 strani obsegajoče delo ''Socializem'' (1901). Toda Kreku ni šlo za to, da množi število slovenskih knjig in prosvetnih brošur, temveč da pove svojo misel o perečih nravnih, družbenih in narodnih vprašanjih ter pokaže pot k izboljšanju. ==Izbrana bibliografija== [[Slika:Krek pogreb.jpg|thumb|250px|Krekov pogreb leta 1917 v Ljubljani]] * ''Črne bukve kmečkega stanu''. V Ljubljani: samozal., 1895. {{COBISS|ID=31419649}} * ''Socijalizem''. V Ljubljani: Slovenska krščansko-socialna zveza, 1901. {{COBISS|ID=370309}} * ''Izbrani spisi''. Zv. 1, Mlada leta. V Ljubljani : Društvo Dr. Janez Ev. Krek, 1923. {{COBISS|ID=31433473}} * ''Izbrani spisi''. Zv. 2, Prvih pet let javnega dela. Prevalje: Družba sv. Mohorja, 1927-1929. {{COBISS|ID=31433729}} * ''Izbrani spisi''. Zv. 3, Socializem. V Ljubljani: Jugoslovanska tiskarna, 1925. {{COBISS|ID=31434753}} * ''Izbrani spisi''. Zv. 4, Prvikrat v državnem zboru. V Celju: Družba sv. Mohorja, 1933. {{COBISS|ID=31435009}} * ''Izbrani spisi''. Zv. 5, Življenje in delo v letih 1900 do 1907. Celje: Mohorjeva družba, 1993. {{COBISS|ID=37443072}} ===Dramska dela=== * ''Turški križ. [[Tri sestre (Krek)|Tri sestre]]''. V Selcih: Katoliško slov. izobraževalno društvo, 1910. {{COBISS|ID=31419905}} * ''Sveta Lucija''. V Dražgošah: Izobraževalno društvo, 1913. {{COBISS|ID=4229123}} * ''Ob vojski''. V Ljubljani: Katoliška bukvarna, 1918. {{COBISS|ID=31420161}} * ''[[Cigan - Čarovnik]]''. V Ljubljani: Družba sv. Mohorja, 1927. {{COBISS|ID=31433729}} * ''[[Sv. Ciril in Metod stopita na slovansko zemljo]]''. V Ljubljani: Družba sv. Mohorja, 1927. {{COBISS|ID=31433729}} ==Viri== * [[Walter Lukan]]. ''Zur Biographie von Janez Evangelist Krek (1865-1917)'': (Dissertation). Wien: W. Lukan, 1984. {{COBISS|ID=22808320}} * ''Enciklopedija Slovenije'', knj. 6. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. * Juhant, Janez, ''Krekovo berilo''. Celje: Mohorjeva družba, 1989. {{COBISS|ID=8440832}} * ''Janez Evangelist Krek (1865–1917) - Sto let pozneje (1917–2017)'', zbornik uredil [[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]], 2018 == Zunanje povezave == {{wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.sentjanz.si/krek.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070930045118/http://www.sentjanz.si/krek.php |date=2007-09-30 }} * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/krekova_pot_leskovec_brunk.html Krekova pešpot] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174495439 Dr. Janez Evangelist Krek - slovenski tribun]«. ''Sledi časa'' (8. oktober 2017). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krek, Janez Evangelist}} [[Kategorija:Janez Evangelist Krek| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske)]] [[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali planinsko kočo]] {{škrbina o književniku}} {{politician-stub}} duis6lm4t4l5ad3tfojjund6pwa1lkr Manierizem 0 157274 6686296 6629882 2026-06-07T04:25:05Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Jacopo Pontormo 004.jpg]] → [[File:Jacopo da Pontormo - Deposizione.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · Artist's name and exact description 6686296 wikitext text/x-wiki [[File:Parmigianino 003b.jpg|thumb|260px|V [[Parmigianino]]vi ''[[Marija z dolgim vratom]]'' (1534–1540), se manierizem pozna po podolgovatih razmerjih, zelo stiliziranih pozah in pomanjkanju jasne perspektive.]] '''Manierizem''', znan tudi kot pozna [[renesansa]], je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih [[italijanska renesansa|italijanske visoke renesanse]] okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16. stoletja v Italiji, ko ga je v veliki meri zamenjal [[barok|baročni slog]]. Severni manirizem se je nadaljeval v začetku 17. stoletja. Slogovno manirizem zajema različne pristope, na katere vplivajo in reagirajo harmonični ideali, povezani z umetniki, kot so [[Leonardo da Vinci]], [[Raffaello Santi|Rafael]] in zgodnji [[Michelangelo]]. Kjer umetnost visoke renesanse poudarja razmerje, ravnovesje in idealno lepoto, manirizem pretirava s takšnimi lastnostmi, kar pogosto povzroči nastanek kompozicij, ki so asimetrične ali nenaravno elegantne. Slog je znan po svoji intelektualni prefinjenosti in umetnih (v nasprotju z naravoslovnimi) lastnostmi. Ta umetniški slog daje prednost kompozicijski napetosti in nestabilnosti kot pa ravnotežju in jasnosti prejšnjega renesančnega slikarstva. Manierizem v literaturi in glasbi je opazen po zelo močnem slogu in intelektualni prefinjenosti. O definiciji manierizma in njegovih fazah še naprej potekajo razprave med umetnostnimi zgodovinarji. Nekateri učenjaki so na primer oznako uporabljali za nekatere zgodnjenovoveške oblike literature (zlasti poezije) in glasbe 16. in 17. stoletja. Izraz se uporablja tudi za nekatere poznogotske slikarje, ki so delali v severni Evropi od približno 1500 do 1530, zlasti antwerpenske manieriste - skupino, ki ni povezana z italijanskim gibanjem. Manierizem je bil po analogiji uporabljen tudi za srebrno dobo latinske književnosti. ==Poimenovanje == [[File:Laocoon Pio-Clementino Inv1059-1064-1067.jpg|thumb|230px| ''[[Laokoontova skupina]]'', antična skulptura, ponovno odkrita leta 1506; zdaj v Vatikanskih muzejih. Umetniki manierizma so zelo občudovali to skulpturo.]] Beseda ''manierizem'' izhaja iz italijanske ''maniere'', kar pomeni 'slog' ali 'manira'. V drugi izdaji svoje ''Življenja najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' (1568) je [[Giorgio Vasari]] ''maniero'' uporabljal v treh različnih kontekstih: za razpravo o umetnikovem načinu ali načinu dela; opisati osebni ali skupinski slog, kot je izraz ''maniera greca'', ki se nanaša na bizantinski slog ali preprosto na ''maniero'' Michelangela in potrditi pozitivno presojo umetniške kakovosti. Vasari je bil tudi manieristični umetnik in je obdobje, v katerem je deloval, opisal kot ''la maniera moderna'' ali ''moderni slog''.<ref>Briganti 1961, 6.</ref> James V. Mirollo opisuje, kako so pesniki ''bella maniera'' poskušali v virtuoznosti preseči [[Francesco Petrarca |Petrarkove]] sonete. Ta pojem ''bella maniera'' nakazuje, da so umetniki, ki so bili tako navdihnjeni, poskušali kopirati in izboljšati svoje predhodnike, namesto da bi se neposredno soočili z naravo. V bistvu je ''bella maniera'' izkoristila najboljše iz številnih izvornih materialov in jih sintetizirala v nekaj novega. Kot stilistična oznaka ''manierizma'' ni enostavno opredeliti. Uporabil ga je švicarski zgodovinar [[Jacob Burckhardt]], popularizirali pa so ga nemški umetnostni zgodovinarji v začetku 20. stoletja za kategorizacijo na videz nekategorizirane umetnosti italijanskega 16. stoletja - umetnosti, za katero ni bilo več mogoče pokazati harmoničnih in racionalnih pristopov, povezanih z visoko renesanso. [[Visoka renesansa]]' je označevala obdobje, ki ga odlikujejo harmonija, veličina in oživitev klasične antike. Izraz ''manier'' je leta 1967 na novo razložil John Shearman po razstavi manierističnih slik, ki jo je leta 1965 organiziral Fritz Grossmann v umetniški galeriji Manchester City. Oznaka ''manierizem'' je bila v 16. stoletju uporabljena za komentiranje družbenega vedenja in za prefinjeno virtuozno kakovost ali za označevanje določene tehnike. Vendar je bila za kasnejše pisatelje, kot je Gian Pietro Bellori iz 17. stoletja, ''la maniera'' omalovažujoč izraz za zaznani upad umetnosti po Rafaelu, zlasti v 1530-ih in 1540-ih.<ref>Smyth 1962, 1–2.</ref> Od konca 19. stoletja dalje umetnostni zgodovinarji pogosto uporabljajo izraz za opis umetnosti, ki sledi renesančnemu klasicizmu in je pred barokom. Vendar se zgodovinarji razlikujejo glede tega, ali je manierizem slog, gibanje ali obdobje; in čeprav izraz ostaja sporen, se še vedno pogosto uporablja za prepoznavanje evropske umetnosti in kulture 16. stoletja. <ref>Cheney, "Preface", xxv–xxxii, and Manfred Wundram, "Mannerism," ''Grove Art Online''. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> == Izvor in razvoj == [[File:Michelangelo, Separation of the Earth from the Waters 00.jpg|thumb|230px|Izbrane figure, ''ignudi'', iz Michelangelovega stropa Sikstinske kapele]] Ob koncu visoke renesanse so mladi umetniki doživeli krizo: zdelo se je, da je vse, kar je bilo mogoče doseči, že doseženo. Odpraviti ni bilo treba več tehničnih ali drugačnih težav. Podrobno poznavanje anatomije, svetlobe, fizionomije in načina, kako ljudje beležijo čustva v izražanju in gesti, inovativna uporaba človeške oblike v figurativni sestavi, uporaba subtilne gradacije tona, je bilo skorajda popolno. Mladi umetniki so morali najti nov cilj in iskati nove pristope. Na tej točki se je začel pojavljati manierizem. Nov slog se je razvil med letoma 1510 in 1520 bodisi v Firencah, bodisi v Rimu ali v obeh mestih hkrati. === Izvor in vloga modelov === To obdobje je bilo opisano kot 'naravno podaljšanje' umetnosti Andree del Sarta, Michelangela in Rafaela. Michelangelo je že v zgodnjih letih razvil svoj lasten slog, globoko izviren, ki so ga sprva zelo občudovali, nato pa so ga drugi umetniki te dobe pogosto kopirali in posnemali. Ena od lastnosti, ki so jo sodobniki najbolj občudovali, je bila njegova ''terrabilità'', občutek vzbujajočega strahospoštovanja, poznejši umetniki pa so ga poskušali posnemati. Drugi umetniki so se Michelangelovega strastnega in nadvse osebnega sloga naučili s kopiranjem mojstrovih del, kar je standardni način, kako so se učenci naučili slikati in kipariti. Njegov [[Strop Sikstinske kapele]] jim je dal zglede, zlasti njegova predstavitev zbranih figur, ki jih pogosto imenujejo ''ignudi'' in libijske Sibile, njegov [[preddverje]] v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], figure v [[kapela Medičejcev|Medičejski grobnici]] in predvsem njegova ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]]''. Kasnejši Michelangelo je bil eden velikih vzornikov manierizma. Mladi umetniki so vdrli v njegovo hišo in mu kradli risbe. Giorgio Vasari je v svoji knjigi ''Življenje najuglednejših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' zapisal, da je Michelangelo enkrat izjavil: »Tisti, ki so privrženci, nikoli ne morejo mimo tistega, ki mu sledijo«. ====Tekmovalni duh ==== Tekmovalni duh so gojili pokrovitelji, ki so sponzorirane umetnike spodbujali k poudarjanju virtuozne tehnike in tekmovanju med seboj za naročila. Umetnike so spodbujali k iskanju novih pristopov in dramatično osvetljenih prizorov, dodelanih oblačil in kompozicij, podolgovatih proporcev, zelo stiliziranih poz in pomanjkanja jasne perspektive. Leonardu da Vinciju in Michelangelu je Gonfaloniere Piero Soderini naročil, naj okrasita zid v dvorani Petstotih v Firencah. Ta dva umetnika naj bi slikala drug ob drugem in tekmovala med seboj, kar je spodbudilo k čim večji inovativnosti. {| style="margin:auto;" |- ! |- |[[File:La batalla de Cascina - Sangallo.jpg|thumb|250px|alt=copy of lost painting that had been by Michelangelo| Kopija po izgubljenem originalu, Michelangelova ''Battaglia di Cascina'', Bastiano da Sangallo, s katero je Michelangelo prvotno nameraval tekmovati z Leonardom za isto naročilo]] |[[File:Peter Paul Ruben's copy of the lost Battle of Anghiari.jpg|thumb|200px|alt=copy of lost painting that had been by Leonardo da Vinci| Kopija po izgubljenem originalu, Leonardo da Vincijeva ''[[Bitka pri Anghiariju (Leonardo)|Bitka pri Anghiariju]]'', avtor [[Peter Paul Rubens]], s katerim je Leonardo prvotno nameraval tekmovati z Michelangelom za isto naročilo]] |} === Zgodnji manierizem === [[File:Jacopo da Pontormo - Deposizione.jpg|thumb|230px|Jacopo Pontormo, ''Polaganje v grob'', 1528; Santa Felicità, Firence]] Zgodnji manieristi v Firencah - zlasti učenci Andree del Sarta, kot so Jacopo da [[Pontormo]] in Rosso Fiorentino, ki so opazni po podolgovatih oblikah, negotovo uravnoteženih pozah, zrušeni perspektivi, iracionalnih nastavitvah in gledališki osvetlitvi. [[Parmigianino]] (študent Correggia) in [[Giulio Romano]] (Rafaelov glavni pomočnik) sta se v Rimu gibala v podobno stiliziranih estetskih smereh. Ti umetniki so zoreli pod vplivom visoke renesanse, njihov slog pa je bil označen kot reakcija na njegovo pretirano razširitev. Namesto da bi neposredno preučevali naravo, so mlajši umetniki začeli preučevati helenistično kiparstvo in slike preteklih mojstrov. Zato je ta slog pogosto opredeljen kot anti-klasičen,<ref>Friedländer 1965,{{Page needed|date=September 2008}}.</ref> vendar je takrat veljal za naravni napredek visoke renesanse. Najzgodnejša eksperimentalna faza manierizma, znana po svojih 'antiklasičnih' oblikah, je trajala približno do leta 1540 ali 1550. Marcia B. Hall, profesorica umetnostne zgodovine na univerzi Temple, v svoji knjigi ''Po Rafaelu'' ugotavlja, da je Rafaelova prezgodnja smrt zaznamovala začetek manierizma v Rimu. V preteklih analizah je bilo ugotovljeno, da se je manierizem pojavil v začetku 16. stoletja hkrati s številnimi drugimi družbenimi, znanstvenimi, verskimi in političnimi gibanji, kot so Kopernikov heliocentrizem, obleganje Rima leta 1527 in vse večji izziv protestantske [[reformacija|reformacije]] proti moči katoliške cerkve. Zaradi tega so bile podolgovate in popačene oblike sloga nekoč interpretirane kot reakcija na idealizirane kompozicije, ki so prevladovale v visoki renesančni umetnosti.<ref name="grove">Manfred Wundram, "Mannerism," Grove Art Online. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> Tej razlagi radikalnega slogovnega premika okoli 1520-ih znanstveniki niso bili naklonjeni, čeprav je zgodnja manieristična umetnost še vedno močno v nasprotju s konvencijami visoke renesanse. === Visoki manierizem === Drugo obdobje manierizma se navadno razlikuje od zgodnejše, tako imenovane 'antiklasične' faze. Kasnejši manieristi so poudarjali intelektualno domišljavost in umetniško virtuoznost, značilnosti, zaradi katerih so jih poznejši kritiki obtožili, da delajo na nenaraven in prizadet ''manier''. Umetniki ''maniere'' so na svojega starejšega sodobnika Michelangela gledali kot na svoj glavni model; njihova je bila umetnost, ki posnema umetnost, ne pa umetnost, ki posnema naravo. Umetnostni zgodovinar Sydney Joseph Freedberg trdi, da intelektualizirajoči vidik manierske umetnosti vključuje pričakovanje, da bo občinstvo to vizualno referenco opazilo in jo cenilo. [[Bronzino|Agnolo Bronzino]] in Giorgio Vasari ponazarjata to vrsto ''maniera'', ki je trajala približno od leta 1530 do 1580. Umetniški pari ''maniera'', ki so večinoma temeljili na dvorih in v intelektualnih krogih po Evropi, so z eleganco pretiravali z izjemno pozornostjo na površini in detajlih: porcelansko obložene figure se enakomerno naslanjajo, kaljena svetloba, ki gledalca prepozna s hladnim pogledom, če sploh vzpostavi stik z očmi. Predmet ''maniera'' redko kaže veliko čustev, zato so dela, ki ponazarjajo ta trend, pogosto imenovana 'hladna' ali 'odmaknjena'. To je značilno za tako imenovani slog ''maniera'' v njegovi zrelosti. <ref>Shearman 1967, p. 19</ref> == Širjenje manierizma == [[File:Henry Howard Earl of Surrey 1546.jpg|thumb|230px|Angleški manierizem: Henry Howard, grof Surreyski, 1546, redek angleški manieristični portret flamskega priseljenca]] Mesta [[Rim]], [[Firence]] in [[Mantova]] so bila manieristična središča v Italiji. [[Beneško slikarstvo]] je sledilo drugačnemu načinu, ki ga je v svoji dolgi karieri zastopal [[Tizian]]. Številni najzgodnejši manieristični umetniki, ki so delali v Rimu v 1520-ih, so pobegnili iz mesta, potem ko so leta 1527 zavzeli Rim. Ko so se razširili po celini v iskanju zaposlitve, je bil njihov slog razširjen po vsej Italiji in severni Evropi. Rezultat je bil prvi mednarodni umetniški slog po gotiki.<ref>Briganti 1961, 13.</ref> Drugi deli severne Evrope niso imeli prednosti takšnega neposrednega stika z italijanskimi umetniki, vendar je manieristični slog svojo prisotnost občutil skozi grafike in ilustrirane knjige. Evropski vladarji so med drugim kupovali italijanska dela, severnoevropski umetniki pa so še naprej potovali v Italijo in pomagali širiti manieristični slog. Posamezni italijanski umetniki, ki so delali na severu, so rodili gibanje, znano kot severni manierizem. [[Franc I. Francoski|Francu I.]] so na primer podarili [[Bronzino]]vo ''[[Venera, Kupid, Norost in Čas]]''. Slog je v Italiji upadel po letu 1580, saj je nova generacija umetnikov, vključno z bratoma Carracci, Caravaggiom in Cigolijem, obudila naturalizem. Walter Friedlaender je to obdobje opredelil kot 'antimanierizem', tako kot so bili zgodnji manieristi 'antiklasični' v svoji reakciji stran od estetskih vrednot visoke renesanse, danes pa se strinjata, da sta brata Carracci in [[Caravaggio]] začela prehod v baročno slikarstvo, ki je prevladovalo do leta 1600. Zunaj Italije se je manierizem nadaljeval tudi v 17. stoletju. V Franciji, kamor je Rosso odpotoval na dvor v [[palača Fontainebleau |Fontainebleau]], je znan kot 'slog Henrika II.' in je imel poseben vpliv na arhitekturo. Druga pomembna celinska središča severnega manierizma so dvor [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] ter [[Haarlem]] in [[Antwerpen]]. Manierizem kot slogovna kategorija se manj pogosto uporablja v angleški vizualni in dekorativni umetnosti, kjer se pogosteje uporabljajo domače oznake, kot sta 'elizabetinski' in 'jakobinski'. Edina izjema je obrtniški ''manier'' 17. stoletja, ki se uporablja za arhitekturo, ki se opira na knjige o vzorcih in ne na obstoječe primere v celinski Evropi.<ref>Summerson 1983, 157–72.</ref> Posebej velja omeniti flamski vpliv pri Fontainebleauju, ki je kombiniral erotiko francoskega sloga z zgodnjo različico tradicije ''vanitas'', ki bo prevladovala v nizozemskem in flamskem slikarstvu 17. stoletja. V tem času je bil najpomembnejši ''pittore vago'', opis slikarjev s severa, ki so v delavnice v Franciji in Italiji vstopili, da bi ustvarili resnično mednarodni slog. == Značilnost umetniških del nastalih v obdobju manierizma == Manierizem je bil protiklasično gibanje, ki se je močno razlikovalo od estetskih ideologij renesanse. Čeprav je bil manirizem sprva pozitivno sprejet na podlagi Vasarijevih spisov, je bil pozneje obravnavan v negativni luči, ker je bil videti le kot »sprememba naravne resnice in banalno ponavljanje naravnih formul«. Kot umetniški trenutek, manierizem vključuje številne značilnosti, ki so edinstvene in specifične za eksperimentiranje, kako umetnost dojemajo. Spodaj je seznam številnih posebnosti, ki so jih manieristični umetniki uporabili v svojih umetniških delih.<ref>Smart, Alastair (1972). The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. New York: Harcourt Brace Jovanovich. p. 118.</ref> * Raztezanje figur: pogosto je manieristično delo vsebovalo podaljševanje človeške figure - včasih je to prispevalo k bizarnim podobam neke manieristične umetnosti. * Izkrivljanje perspektive: na slikah je izkrivljanje [[Perspektiva (likovna umetnost) |perspektive]] raziskovalo ideale za ustvarjanje popolnega prostora. Ideja popolnosti pa je včasih namigovala na ustvarjanje edinstvenih podob. Eden od načinov iskanja izkrivljanja je bil s tehniko ''skrajšanja''. Včasih, ko je bilo uporabljeno izjemno popačenje, bi bilo slike skoraj nemogoče razvozlati. * Črno ozadje: manieristični umetniki so pogosto uporabili črno ozadje, da bi predstavili popoln kontrast kontur, da bi ustvarili dramatične prizore. Črna ozadja so prav tako prispevala k ustvarjanju domišljije znotraj predmeta. * Uporaba teme in svetlobe: veliko manieristov je zanimalo, kako ujeti bistvo nočnega neba z namerno osvetlitvijo, ki pogosto ustvarja občutek fanatičnih prizorov. Posebna pozornost je bila namenjena baklam in mesečini za ustvarjanje dramatičnih prizorov. * Kiparske oblike: Na manierizem je močno vplivalo kiparstvo, ki je postalo priljubljeno v 16. stoletju. Kot rezultat, manieristični umetniki svoje upodobitve človeških teles pogosto temeljijo na skulpturah in grafikah. To je umetnikom manieristov omogočilo, da so se osredotočili na ustvarjanje dimenzije. * Jasnost črte: pozornost, namenjena čistim obrisom figur, je bila v manierizmu vidna in se je v veliki meri razlikovala od baroka in visoke renesanse. Obrisi figur so pogosto omogočali večjo pozornost do podrobnosti. * Sestava in prostor: manieristični umetniki so zavrnili ideale renesanse, predvsem tehniko perspektive v eni točki. Namesto tega je bil poudarek na atmosferskih učinkih in izkrivljanju perspektive. Uporaba prostora v manierističnih delih namesto tega daje privilegirane prenatrpane kompozicije z različnimi oblikami in figurami ali redke kompozicije s poudarkom na črnem ozadju. * Gibanje: zanimanje za preučevanje človeškega gibanja pogosto pripelje do tega, da manieristični umetniki ustvarijo edinstveno vrsto gibanja, povezano s serpentinastimi položaji. Ti položaji pogosto predvidevajo gibanje prihodnjih položajev zaradi njihovih pogosto nestabilnih gibanj. Poleg tega ta tehnika pripisuje umetnikovo eksperimentiranje oblike. * Poslikani okvirji: v nekaterih manierističnih delih so bili poslikani okvirji uporabljeni za mešanje z ozadjem slik in včasih prispevajo k celotni sestavi umetniškega dela. To je včasih razširjeno, kadar se posebna pozornost posveča okrasnim podrobnostim. * Atmosferski učinki: številni manieristi so na svojih slikah uporabljali tehniko [[sfumato]], znano kot »upodabljanje mehkih in meglenih kontur ali površin« za upodabljanje pretoka svetlobe. * Barva: edinstven vidik manierizma je bil poleg preizkušanja oblike, sestave in svetlobe, večina enake radovednosti uporabljena tudi pri barvah. Številna umetniška dela so se igrala s čistimi in intenzivnimi odtenki modre, zelene, rožnate in rumene barve, ki včasih zmanjšajo celotno zasnovo umetniških del, drugič pa jo pohvalijo. Poleg tega so se umetniki pri razbijanju tona kože pogosto osredotočili na ustvarjanje preveč kremne in svetle polti ter pogosto uporabili modre podtone. == Kiparstvo == Tako kot pri slikarstvu je bilo tudi zgodnje italijansko manieristično kiparstvo v veliki meri poskus najti izvirni slog, ki bi bil vrhunec dosežka visoke renesanse, ki je v kiparstvu v bistvu pomenil Michelangela in velik del boja za dosego tega se je igral v naročilih za zapolnitev drugega mesta na trgu [[Piazza della Signoria]] v Firencah, poleg Michelangelovega ''[[David (Michelangelo(|Davida]]''. Baccio Bandinelli je projekt ''[[Herkul in Cacus]]'' prevzel od samega mojstra, vendar je bil takrat malo bolj priljubljen kot zdaj, [[Benvenuto Cellini]] pa ga je zlonamerno primerjal z 'vrečo melon', odstranil je namreč veliko več prvotnega bloka, kot bi to storil Michelangelo. Cellinijev bronasti ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'' je zagotovo mojstrovina, oblikovana z osmimi zornimi koti, še ena manieristična značilnost in umetno stilizirana v primerjavi z ''Davidom'' Michelangela in Donatella. Prvotno zlatar, njegova znamenita ''[[Solnica (Cellini)|Solnica]]'' v zlatu in emajlu (1543) je bila njegova prva skulptura in v najboljšem primeru kaže svoj talent.<ref>Olson, 179–183</ref> Majhne bronaste figure za zbirateljske kabinete, pogosto mitološke teme z akti, so bile priljubljena renesančna oblika, pri kateri se je [[Giambologna]], Flamec, s sedežem v Firencah, v kasnejšem delu stoletja odlikoval. Ustvaril je tudi skulpture v naravni velikosti, od katerih sta dve v zbirko vstopili na trgu Piazza della Signoria. S svojimi privrženci je zasnoval elegantne podolgovate primere ''figura serpentinata'', pogosto dveh prepletenih figur, ki so bile zanimive z vseh zornih kotov.<ref>Olson, 194–202</ref> <gallery> File:Fontainebleau escalier roi.jpg|Štukatura na prostem pri Fontainebleauju, verjetno jo je oblikoval Primaticcio, ki je naslikal ovalni vložek iz 1530-ih ali 1540-ih File:Persee-florence.jpg|Benvenuto Cellini, ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'', 1545–1554 File:Samson slaying a philistine.jpg|[[Giambologna]], ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ok. 1562 File:Giambologna raptodasabina.jpg|Giambologna, ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'', marmor, 1583, Firence, File:Devries-mercuriocrop.jpg|Adriaen de Vries, ''Merkur in Psihe'' severni manieristični bron v naravni velikosti, izdelan leta 1593 za Rudolfa II. File:Statue Of Venus.jpg|Kip ''Venera iz Campo Iemini'' kapitolskega tipa, rimski, 2. stoletje našega štetja, iz Campa Ieminija, Britanski muzej </gallery> == Manierizem v slikarstvu == Znani slikarji v tem slogu so: [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Giorgio Vasari]], [[Parmigianino]], [[Giuseppe Arcimboldo]], [[El Greco]], [[Roso Fiorentino]], [[Francesco Primaticco]], [[Ferdinando Zuccari]], [[Hendrick Goltzius]], [[Agnolo Bronzino]], [[Antonine Caron de Beavais]], [[Domenico Beccafumi]], [[Albrecht Altdorfer]], [[Luca Cambiaso]], [[Erhard Schön]], [[Paolo Veronese]], [[Pieter Bruegel starejši|Bruegel]]. Umetnostni zgodovinarji danes menijo, da je prav manierizem odprl s svojimi novostmi pot kasnejšim modernim stilom, kot so [[ekspresionizem]], [[dadaizem]], [[surrealizem]] in [[kubizem]]. <gallery> Slika:Persus wiewael.jpg|Joachim Wtewael ''Perzej in Andromeda'', 1616, Louvre, sestava, ki prikazuje "Vanité" iz kosti in školjk v ospredju ter dodelano akademsko golo s paleto, ki si jo izposoja Andromedina lica. Zmaj se zdi sino-orientalskega vpliva. Slika:Angelo Bronzino - Venus, Cupid, Folly and Time - National Gallery, London.jpg|''[[Venera, Kupid, Norost in Čas]]'', Bronzino, c. 1545; [[Narodna galerija, London]] Slika:Jacopo Tintoretto - The Last Supper - WGA22649.jpg|[[Tintoretto]], ''[[Zadnja večerja (Tintoretto)|Zadnja večerja]]'', 1592–1594 Slika:El Greco (Domenikos Theotokopoulos) - Laocoön - Google Art Project.jpg|[[El Greco]], ''[[Laokoont (El Greco)|Laokoont]]'' (1610–1614) Slika:Minerva dressing by Lavinia Fontana (1613).jpg|''Minerva se oblači'' (1613), [[Lavinia Fontana]] (1552–1614). [[Galerija Borghese]], Rim Slika:Jacopo Pontormo 032.jpg|Jacopo Pontormo ''Jožef v Egiptu'', 1515–1518; olje na les; 96 x 109&nbsp;cm; Narodna galerija, London Slika:Arcimboldo - Les saisons - L'automne.jpg|Giuseppe Arcimboldo, ''Jesen'', 1573, olje na platnu, [[Louvre]], Pariz </gallery> == Manieristična arhitektura == [[File:Haarlem Vleeshal1.jpg|thumb|Vleeshal v Haarlemu, Nizozemska]] [[File:Piękne niebo nad ratuszem w Zamościu.jpg|thumb|right|Mestna hiša v Zamośću, Poljska, delo Bernardo Morando.]] Za manieristično arhitekturo so bili značilni vizualni triki in nepričakovani elementi, ki so izpodbijali renesančne norme.<ref name=vanda>{{navedi splet |url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-mannerism/ |title=Style Guide: Mannerism |date= 19 December 2012|website= |publisher=Victoria and Albert |access-date=11 January 2015}}</ref> Flamski umetniki, od katerih so mnogi potovali v Italijo in so bili pod vplivom tamkajšnjega manierističnega dogajanja so bili odgovorni za širjenje manierističnih trendov v Evropo severno od Alp, vključno s področjem arhitekture.<ref>{{navedi knjigo|title=Dictionary of Art|last=Wundram|first=Manfred|publisher=Grove|year=1996|pages=281}}</ref> V tem obdobju so arhitekti eksperimentirali z uporabo arhitekturnih oblik, da bi poudarili trdne in prostorske odnose. Renesančni ideal harmonije se je umaknil svobodnejšim in bolj domiselnim ritmom. Najbolj znan arhitekt, povezan z manierističnim slogom, in pionir v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], je bil Michelangelo (1475–1564).<ref>{{navedi knjigo|last=Peitcheva|first=Maria|title=Michelangelo: 240 Colour Plates|url=https://books.google.com/books?id=vSfOCwAAQBAJ&pg=PT2|year=2016|publisher=StreetLib|isbn=978-88-925-7791-6|page=2}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pripisujejo mu izum [[Kolosalni red|kolosalnega reda]], velikega [[pilaster|pilastra]], ki se razteza od dna do vrha fasade. To je uporabil pri svoji zasnovi za trg [[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]] v Rimu. Pred 20. stoletjem je izraz ''manierizem'' imel negativno konotacijo, zdaj pa se uporablja za opis zgodovinskega obdobja na bolj splošen, neobsojajoč način.<ref>Arnold Hauser. ''Mannerism: The Crisis of the Renaissance and the Origins of Modern Art''. (Cambridge: Harvard University Press,1965).</ref> Maneristična arhitektura je bila uporabljena tudi za opis trenda v 1960-ih in 1970-ih letih dvajsetega stoletja, ki je vključeval kršenje norm modernistične arhitekture, hkrati pa je priznal njihov obstoj. Arhitekt in avtor Robert Venturi je v tem kontekstu opredelil manierizem in zapisal: »Manierizem za arhitekturo našega časa, ki prej prizna konvencionalni red kot izvirni izraz, vendar prekine konvencionalni red, da se prilagodi kompleksnosti in protislovju in s tem nedvoumno vključi dvoumnost«.<ref name=venturi>{{navedi splet |url=http://designtheory.fiu.edu/readings/venturi_architecture_as_signs.pdf |title=Architecture as Signs and Systems |last1=Venturi |first1=Robert |access-date=11 January 2015 |archive-date=2021-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211015210624/http://designtheory.fiu.edu/readings/venturi_architecture_as_signs.pdf |url-status=dead }}</ref> [[File:Palazzo Farnese (Caprarola).jpg|thumb|350px|Pogled na Villo Farnese]] === Renesančni primeri === Primer manieristične arhitekture je [[Villa Farnese]] v Capraroli<ref>Coffin David, ''The Villa in the Life of Renaissance Rome'', Princeton University Press, 1979: 281–85</ref>, na razgibanem podeželju zunaj Rima. Razmnoževanje tiskarjev v 16. stoletju je širila manieristične sloge hitreje kot kateri koli prejšnji slog. Gosta z ornamentom "rimskih" detajlov, razstavna vrata na gradu Colditz ponazarjajo severnjaški slog, značilno uporabljen kot izoliran "postavljeni kos" proti nezahtevnim domačim obzidjem. Od poznih 1560-ih dalje je arhitekt Girolamo Cassar v manierističnem slogu zasnoval številne stavbe v [[Valletta|Valletti]], novi prestolnici Malte. Takšne zgradbe so [[Sostolnica sv. Janeza, Valletta|sostolnica sv. Janeza]], palačo velikega mojstra in sedem originalnih ''auberges''. Mnoge Cassarjeve zgradbe so se skozi leta spreminjale, zlasti v obdobju [[barok]]a. Vendar pa nekaj stavb, kot sta Auberge d'Aragon in zunanjost sostolnice sv. Janeza, še vedno ohranja večino Cassarjeve prvotne manieristike.<ref>{{cite journal|last1=Ellul |first1=Michael |title=In search of Girolamo Cassar: An unpublished manuscript at the State Archives of Lucca |journal=Melita Historica |date=2004 |volume=XIV |issue=1 |page=37 |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14(2004-07)/MH.14(2004)1/02.pdf |issn=1021-6952 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313191703/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14%282004-07%29/MH.14%282004%291/02.pdf |archive-date=13 March 2016 |url-status=dead }}</ref> <gallery> File:Palazzo Te Mantova 1.jpg|Eden najboljših primerov manieristične arhitekture: [[Palača Te]] v Mantovi, oblikoval [[Giulio Romano]] File:3538MantovaPalazzoDucale.jpg|Giulio Romano, [[Vojvodska palača, Mantova]] File:3579MantovaCasaGiulioRomano.jpg|Hiša Giulia Romana v Mantovi File:Palazzo Massimo alle Colonne.jpg|[[Baldassare Peruzzi]], Palazzo Massimo alle Colonne v Rimu Biblioteca medicea laurenziana, vestibolo e scala di michelangelo, 03,.jpg|[[Michelangelo]], preddverje [[Medičejska knjižnica|Medičejske knjižnice]] File:St Johns Co-Cathedral.jpg|[[Sostolnica sv. Janeza, Valletta]], Malta File:Catedral Basílica Salvador 2019-6527.jpg|Stolnica bazilika Salvador, Brazilija, zgrajena med 1657 in 1746, Unescova dediščina.<ref>{{citation |contribution=Historic Centre of Salvador de Bahia |contribution-url=https://whc.unesco.org/en/list/309 |title=World Heritage List |url=https://whc.unesco.org/en/list/ |publisher=UNESCO |location=Paris }}</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici|4}} ==Reference== {{refbegin}} *Apel, Willi. 1946–47. "The French Secular Music of the Late Fourteenth Century". ''Acta Musicologica'' 18: 17–29. *Briganti, Giuliano. 1962. ''Italian Mannerism'', translated from the Italian by Margaret Kunzle. London: Thames and Hudson; Princeton: Van Nostrand; Leipzig: VEB Edition. (Originally published in Italian, as ''La maniera italiana'', La pittura italiana 10. Rome: Editori Riuniti, 1961). *Carter, Tim. 1991. ''Music in Late Renaissance and Early Baroque Italy''. London: Amadeus Press. {{ISBN|0-9313-4053-5}} *Castagno, Paul C. 1994. ''The Early Commedia Dell'arte (1550–1621): The Mannerist Context''. New York: P. Lang. {{ISBN|0-8204-1794-7}}. *Cheney, Liana de Girolami (ed.). 2004. ''Readings in Italian Mannerism'', second printing, with a foreword by Craig Hugh Smyth. New York: Peter Lang. {{ISBN|0-8204-7063-5}}. (Previous edition, without the forward by Smyth, New York: Peter Lang, 1997. {{ISBN|0-8204-2483-8}}). *Cox-Rearick, Janet. "Pontormo, Jacopo da." Grove Art Online.11 Apr 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000068662. *Davies, David, Greco, J. H Elliott, Metropolitan Museum of Art (New York, N.Y.), and National Gallery (Great Britain). El Greco. London: National Gallery Company, 2003. *Freedberg, Sidney J. 1965. "Observations on the Painting of the Maniera".<!--Journal or collective book title, inclusive page numbers, etc.--> Reprinted in Cheney 2004, 116–23. *Freedberg, Sidney J. 1971. ''Painting in Italy, 1500–1600'', first edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and Baltimore: Penguin Books. {{ISBN|0-14-056035-1}} *Freedberg, Sidney J. 1993. ''Painting in Italy, 1500–1600'', 3rd edition, New Haven and London: Yale University Press. {{ISBN|0-300-05586-2}} (cloth) {{ISBN|0-300-05587-0}} (pbk) *Walter Friedländer. 1965. ''Mannerism and Anti-Mannerism in Italian Painting''. New York: Schocken. LOC 578295 (First edition, New York: Columbia University Press, 1958.) * Gombrich, E[rnst] H[ans]. 1995. ''The Story of Art'', sixteenth edition. London: Phaidon Press. {{ISBN|0-7148-3247-2}}. *Kaufmann, Thomas DaCosta. ''Arcimboldo : Visual Jokes, Natural History, and Still-Life Painting''. Chicago: University of Chicago Press, 2010. ProQuest Ebook Central. *Lambraki-Plaka, Marina (1999). El Greco-The Greek. Kastaniotis. {{ISBN|960-03-2544-8}}. * Marchetti Letta, Elisabetta, Jacopo Da Pontormo, and Rosso Fiorentino. Pontormo, Rosso Fiorentino. The Library of Great Masters. Antella, Florence: Scala, 199 * Marías, Fernando. 2003 "Greco, El." Grove Art Online. 2 April 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000034199. * Mirollo, James V. 1984. ''Mannerism and Renaissance Poetry: Concept, Mode, Inner Design''. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-03227-7}}. *Nichols, Tom. Tintoretto : Tradition and Identity. London: Reaktion, 1999. *John Shearman 1967. ''Mannerism''. Style and Civilization. Harmondsworth: Penguin. Reprinted, London and New York: Penguin, 1990. {{ISBN|0-14-013759-9}} * Olson, Roberta J.M., ''Italian Renaissance Sculpture'', 1992, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|9780500202531}} *Smart, Alastair. The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. The Harbrace History of Art. New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1972. *Smyth, Craig Hugh. 1992. ''Mannerism and Maniera'', with an introduction by Elizabeth Cropper. Vienna: IRSA. {{ISBN|3-900731-33-0}}. *Summerson, John. 1983. ''Architecture in Britain 1530–1830'', 7th revised and enlarged (3rd integrated) edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and New York: Penguin. {{ISBN|0-14-056003-3}} (cased) {{ISBN|0-14-056103-X}} (pbk) [Reprinted with corrections, 1986; 8th edition, Harmondsworth and New York: Penguin, 1991.] *Stokstad, Marilyn, and Michael Watt Cothren. Art History. 4th ed. Upper Saddle River, NJ: Pearson/Prentice Hall, 2011. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mannerism}} * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/zino/hd_zino.htm "Mannerism: Bronzino (1503–1572) and his Contemporaries", on the Metropolitan Museum of Art's website] [[Kategorija:Manierizem]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] [[Kategorija:Umetnost v 16. stoletju]] [[Kategorija:Umetnost v 17. stoletju]] {{normativna kontrola}} 02zfp1y7tckn39j4j056yhh1ly7uk9s 6686307 6686296 2026-06-07T04:44:09Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Parmigianino 003b.jpg]] → [[File:Parmigianino - Madonna and Child with Angels, known as the Madonna with the Long Neck.jpg]] → File replacement: Updating from an old and lower-quality version to a newer version with better quality ([[c:c:GR]]) 6686307 wikitext text/x-wiki [[File:Parmigianino - Madonna and Child with Angels, known as the Madonna with the Long Neck.jpg|thumb|260px|V [[Parmigianino]]vi ''[[Marija z dolgim vratom]]'' (1534–1540), se manierizem pozna po podolgovatih razmerjih, zelo stiliziranih pozah in pomanjkanju jasne perspektive.]] '''Manierizem''', znan tudi kot pozna [[renesansa]], je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih [[italijanska renesansa|italijanske visoke renesanse]] okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16. stoletja v Italiji, ko ga je v veliki meri zamenjal [[barok|baročni slog]]. Severni manirizem se je nadaljeval v začetku 17. stoletja. Slogovno manirizem zajema različne pristope, na katere vplivajo in reagirajo harmonični ideali, povezani z umetniki, kot so [[Leonardo da Vinci]], [[Raffaello Santi|Rafael]] in zgodnji [[Michelangelo]]. Kjer umetnost visoke renesanse poudarja razmerje, ravnovesje in idealno lepoto, manirizem pretirava s takšnimi lastnostmi, kar pogosto povzroči nastanek kompozicij, ki so asimetrične ali nenaravno elegantne. Slog je znan po svoji intelektualni prefinjenosti in umetnih (v nasprotju z naravoslovnimi) lastnostmi. Ta umetniški slog daje prednost kompozicijski napetosti in nestabilnosti kot pa ravnotežju in jasnosti prejšnjega renesančnega slikarstva. Manierizem v literaturi in glasbi je opazen po zelo močnem slogu in intelektualni prefinjenosti. O definiciji manierizma in njegovih fazah še naprej potekajo razprave med umetnostnimi zgodovinarji. Nekateri učenjaki so na primer oznako uporabljali za nekatere zgodnjenovoveške oblike literature (zlasti poezije) in glasbe 16. in 17. stoletja. Izraz se uporablja tudi za nekatere poznogotske slikarje, ki so delali v severni Evropi od približno 1500 do 1530, zlasti antwerpenske manieriste - skupino, ki ni povezana z italijanskim gibanjem. Manierizem je bil po analogiji uporabljen tudi za srebrno dobo latinske književnosti. ==Poimenovanje == [[File:Laocoon Pio-Clementino Inv1059-1064-1067.jpg|thumb|230px| ''[[Laokoontova skupina]]'', antična skulptura, ponovno odkrita leta 1506; zdaj v Vatikanskih muzejih. Umetniki manierizma so zelo občudovali to skulpturo.]] Beseda ''manierizem'' izhaja iz italijanske ''maniere'', kar pomeni 'slog' ali 'manira'. V drugi izdaji svoje ''Življenja najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' (1568) je [[Giorgio Vasari]] ''maniero'' uporabljal v treh različnih kontekstih: za razpravo o umetnikovem načinu ali načinu dela; opisati osebni ali skupinski slog, kot je izraz ''maniera greca'', ki se nanaša na bizantinski slog ali preprosto na ''maniero'' Michelangela in potrditi pozitivno presojo umetniške kakovosti. Vasari je bil tudi manieristični umetnik in je obdobje, v katerem je deloval, opisal kot ''la maniera moderna'' ali ''moderni slog''.<ref>Briganti 1961, 6.</ref> James V. Mirollo opisuje, kako so pesniki ''bella maniera'' poskušali v virtuoznosti preseči [[Francesco Petrarca |Petrarkove]] sonete. Ta pojem ''bella maniera'' nakazuje, da so umetniki, ki so bili tako navdihnjeni, poskušali kopirati in izboljšati svoje predhodnike, namesto da bi se neposredno soočili z naravo. V bistvu je ''bella maniera'' izkoristila najboljše iz številnih izvornih materialov in jih sintetizirala v nekaj novega. Kot stilistična oznaka ''manierizma'' ni enostavno opredeliti. Uporabil ga je švicarski zgodovinar [[Jacob Burckhardt]], popularizirali pa so ga nemški umetnostni zgodovinarji v začetku 20. stoletja za kategorizacijo na videz nekategorizirane umetnosti italijanskega 16. stoletja - umetnosti, za katero ni bilo več mogoče pokazati harmoničnih in racionalnih pristopov, povezanih z visoko renesanso. [[Visoka renesansa]]' je označevala obdobje, ki ga odlikujejo harmonija, veličina in oživitev klasične antike. Izraz ''manier'' je leta 1967 na novo razložil John Shearman po razstavi manierističnih slik, ki jo je leta 1965 organiziral Fritz Grossmann v umetniški galeriji Manchester City. Oznaka ''manierizem'' je bila v 16. stoletju uporabljena za komentiranje družbenega vedenja in za prefinjeno virtuozno kakovost ali za označevanje določene tehnike. Vendar je bila za kasnejše pisatelje, kot je Gian Pietro Bellori iz 17. stoletja, ''la maniera'' omalovažujoč izraz za zaznani upad umetnosti po Rafaelu, zlasti v 1530-ih in 1540-ih.<ref>Smyth 1962, 1–2.</ref> Od konca 19. stoletja dalje umetnostni zgodovinarji pogosto uporabljajo izraz za opis umetnosti, ki sledi renesančnemu klasicizmu in je pred barokom. Vendar se zgodovinarji razlikujejo glede tega, ali je manierizem slog, gibanje ali obdobje; in čeprav izraz ostaja sporen, se še vedno pogosto uporablja za prepoznavanje evropske umetnosti in kulture 16. stoletja. <ref>Cheney, "Preface", xxv–xxxii, and Manfred Wundram, "Mannerism," ''Grove Art Online''. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> == Izvor in razvoj == [[File:Michelangelo, Separation of the Earth from the Waters 00.jpg|thumb|230px|Izbrane figure, ''ignudi'', iz Michelangelovega stropa Sikstinske kapele]] Ob koncu visoke renesanse so mladi umetniki doživeli krizo: zdelo se je, da je vse, kar je bilo mogoče doseči, že doseženo. Odpraviti ni bilo treba več tehničnih ali drugačnih težav. Podrobno poznavanje anatomije, svetlobe, fizionomije in načina, kako ljudje beležijo čustva v izražanju in gesti, inovativna uporaba človeške oblike v figurativni sestavi, uporaba subtilne gradacije tona, je bilo skorajda popolno. Mladi umetniki so morali najti nov cilj in iskati nove pristope. Na tej točki se je začel pojavljati manierizem. Nov slog se je razvil med letoma 1510 in 1520 bodisi v Firencah, bodisi v Rimu ali v obeh mestih hkrati. === Izvor in vloga modelov === To obdobje je bilo opisano kot 'naravno podaljšanje' umetnosti Andree del Sarta, Michelangela in Rafaela. Michelangelo je že v zgodnjih letih razvil svoj lasten slog, globoko izviren, ki so ga sprva zelo občudovali, nato pa so ga drugi umetniki te dobe pogosto kopirali in posnemali. Ena od lastnosti, ki so jo sodobniki najbolj občudovali, je bila njegova ''terrabilità'', občutek vzbujajočega strahospoštovanja, poznejši umetniki pa so ga poskušali posnemati. Drugi umetniki so se Michelangelovega strastnega in nadvse osebnega sloga naučili s kopiranjem mojstrovih del, kar je standardni način, kako so se učenci naučili slikati in kipariti. Njegov [[Strop Sikstinske kapele]] jim je dal zglede, zlasti njegova predstavitev zbranih figur, ki jih pogosto imenujejo ''ignudi'' in libijske Sibile, njegov [[preddverje]] v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], figure v [[kapela Medičejcev|Medičejski grobnici]] in predvsem njegova ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]]''. Kasnejši Michelangelo je bil eden velikih vzornikov manierizma. Mladi umetniki so vdrli v njegovo hišo in mu kradli risbe. Giorgio Vasari je v svoji knjigi ''Življenje najuglednejših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' zapisal, da je Michelangelo enkrat izjavil: »Tisti, ki so privrženci, nikoli ne morejo mimo tistega, ki mu sledijo«. ====Tekmovalni duh ==== Tekmovalni duh so gojili pokrovitelji, ki so sponzorirane umetnike spodbujali k poudarjanju virtuozne tehnike in tekmovanju med seboj za naročila. Umetnike so spodbujali k iskanju novih pristopov in dramatično osvetljenih prizorov, dodelanih oblačil in kompozicij, podolgovatih proporcev, zelo stiliziranih poz in pomanjkanja jasne perspektive. Leonardu da Vinciju in Michelangelu je Gonfaloniere Piero Soderini naročil, naj okrasita zid v dvorani Petstotih v Firencah. Ta dva umetnika naj bi slikala drug ob drugem in tekmovala med seboj, kar je spodbudilo k čim večji inovativnosti. {| style="margin:auto;" |- ! |- |[[File:La batalla de Cascina - Sangallo.jpg|thumb|250px|alt=copy of lost painting that had been by Michelangelo| Kopija po izgubljenem originalu, Michelangelova ''Battaglia di Cascina'', Bastiano da Sangallo, s katero je Michelangelo prvotno nameraval tekmovati z Leonardom za isto naročilo]] |[[File:Peter Paul Ruben's copy of the lost Battle of Anghiari.jpg|thumb|200px|alt=copy of lost painting that had been by Leonardo da Vinci| Kopija po izgubljenem originalu, Leonardo da Vincijeva ''[[Bitka pri Anghiariju (Leonardo)|Bitka pri Anghiariju]]'', avtor [[Peter Paul Rubens]], s katerim je Leonardo prvotno nameraval tekmovati z Michelangelom za isto naročilo]] |} === Zgodnji manierizem === [[File:Jacopo da Pontormo - Deposizione.jpg|thumb|230px|Jacopo Pontormo, ''Polaganje v grob'', 1528; Santa Felicità, Firence]] Zgodnji manieristi v Firencah - zlasti učenci Andree del Sarta, kot so Jacopo da [[Pontormo]] in Rosso Fiorentino, ki so opazni po podolgovatih oblikah, negotovo uravnoteženih pozah, zrušeni perspektivi, iracionalnih nastavitvah in gledališki osvetlitvi. [[Parmigianino]] (študent Correggia) in [[Giulio Romano]] (Rafaelov glavni pomočnik) sta se v Rimu gibala v podobno stiliziranih estetskih smereh. Ti umetniki so zoreli pod vplivom visoke renesanse, njihov slog pa je bil označen kot reakcija na njegovo pretirano razširitev. Namesto da bi neposredno preučevali naravo, so mlajši umetniki začeli preučevati helenistično kiparstvo in slike preteklih mojstrov. Zato je ta slog pogosto opredeljen kot anti-klasičen,<ref>Friedländer 1965,{{Page needed|date=September 2008}}.</ref> vendar je takrat veljal za naravni napredek visoke renesanse. Najzgodnejša eksperimentalna faza manierizma, znana po svojih 'antiklasičnih' oblikah, je trajala približno do leta 1540 ali 1550. Marcia B. Hall, profesorica umetnostne zgodovine na univerzi Temple, v svoji knjigi ''Po Rafaelu'' ugotavlja, da je Rafaelova prezgodnja smrt zaznamovala začetek manierizma v Rimu. V preteklih analizah je bilo ugotovljeno, da se je manierizem pojavil v začetku 16. stoletja hkrati s številnimi drugimi družbenimi, znanstvenimi, verskimi in političnimi gibanji, kot so Kopernikov heliocentrizem, obleganje Rima leta 1527 in vse večji izziv protestantske [[reformacija|reformacije]] proti moči katoliške cerkve. Zaradi tega so bile podolgovate in popačene oblike sloga nekoč interpretirane kot reakcija na idealizirane kompozicije, ki so prevladovale v visoki renesančni umetnosti.<ref name="grove">Manfred Wundram, "Mannerism," Grove Art Online. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> Tej razlagi radikalnega slogovnega premika okoli 1520-ih znanstveniki niso bili naklonjeni, čeprav je zgodnja manieristična umetnost še vedno močno v nasprotju s konvencijami visoke renesanse. === Visoki manierizem === Drugo obdobje manierizma se navadno razlikuje od zgodnejše, tako imenovane 'antiklasične' faze. Kasnejši manieristi so poudarjali intelektualno domišljavost in umetniško virtuoznost, značilnosti, zaradi katerih so jih poznejši kritiki obtožili, da delajo na nenaraven in prizadet ''manier''. Umetniki ''maniere'' so na svojega starejšega sodobnika Michelangela gledali kot na svoj glavni model; njihova je bila umetnost, ki posnema umetnost, ne pa umetnost, ki posnema naravo. Umetnostni zgodovinar Sydney Joseph Freedberg trdi, da intelektualizirajoči vidik manierske umetnosti vključuje pričakovanje, da bo občinstvo to vizualno referenco opazilo in jo cenilo. [[Bronzino|Agnolo Bronzino]] in Giorgio Vasari ponazarjata to vrsto ''maniera'', ki je trajala približno od leta 1530 do 1580. Umetniški pari ''maniera'', ki so večinoma temeljili na dvorih in v intelektualnih krogih po Evropi, so z eleganco pretiravali z izjemno pozornostjo na površini in detajlih: porcelansko obložene figure se enakomerno naslanjajo, kaljena svetloba, ki gledalca prepozna s hladnim pogledom, če sploh vzpostavi stik z očmi. Predmet ''maniera'' redko kaže veliko čustev, zato so dela, ki ponazarjajo ta trend, pogosto imenovana 'hladna' ali 'odmaknjena'. To je značilno za tako imenovani slog ''maniera'' v njegovi zrelosti. <ref>Shearman 1967, p. 19</ref> == Širjenje manierizma == [[File:Henry Howard Earl of Surrey 1546.jpg|thumb|230px|Angleški manierizem: Henry Howard, grof Surreyski, 1546, redek angleški manieristični portret flamskega priseljenca]] Mesta [[Rim]], [[Firence]] in [[Mantova]] so bila manieristična središča v Italiji. [[Beneško slikarstvo]] je sledilo drugačnemu načinu, ki ga je v svoji dolgi karieri zastopal [[Tizian]]. Številni najzgodnejši manieristični umetniki, ki so delali v Rimu v 1520-ih, so pobegnili iz mesta, potem ko so leta 1527 zavzeli Rim. Ko so se razširili po celini v iskanju zaposlitve, je bil njihov slog razširjen po vsej Italiji in severni Evropi. Rezultat je bil prvi mednarodni umetniški slog po gotiki.<ref>Briganti 1961, 13.</ref> Drugi deli severne Evrope niso imeli prednosti takšnega neposrednega stika z italijanskimi umetniki, vendar je manieristični slog svojo prisotnost občutil skozi grafike in ilustrirane knjige. Evropski vladarji so med drugim kupovali italijanska dela, severnoevropski umetniki pa so še naprej potovali v Italijo in pomagali širiti manieristični slog. Posamezni italijanski umetniki, ki so delali na severu, so rodili gibanje, znano kot severni manierizem. [[Franc I. Francoski|Francu I.]] so na primer podarili [[Bronzino]]vo ''[[Venera, Kupid, Norost in Čas]]''. Slog je v Italiji upadel po letu 1580, saj je nova generacija umetnikov, vključno z bratoma Carracci, Caravaggiom in Cigolijem, obudila naturalizem. Walter Friedlaender je to obdobje opredelil kot 'antimanierizem', tako kot so bili zgodnji manieristi 'antiklasični' v svoji reakciji stran od estetskih vrednot visoke renesanse, danes pa se strinjata, da sta brata Carracci in [[Caravaggio]] začela prehod v baročno slikarstvo, ki je prevladovalo do leta 1600. Zunaj Italije se je manierizem nadaljeval tudi v 17. stoletju. V Franciji, kamor je Rosso odpotoval na dvor v [[palača Fontainebleau |Fontainebleau]], je znan kot 'slog Henrika II.' in je imel poseben vpliv na arhitekturo. Druga pomembna celinska središča severnega manierizma so dvor [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] ter [[Haarlem]] in [[Antwerpen]]. Manierizem kot slogovna kategorija se manj pogosto uporablja v angleški vizualni in dekorativni umetnosti, kjer se pogosteje uporabljajo domače oznake, kot sta 'elizabetinski' in 'jakobinski'. Edina izjema je obrtniški ''manier'' 17. stoletja, ki se uporablja za arhitekturo, ki se opira na knjige o vzorcih in ne na obstoječe primere v celinski Evropi.<ref>Summerson 1983, 157–72.</ref> Posebej velja omeniti flamski vpliv pri Fontainebleauju, ki je kombiniral erotiko francoskega sloga z zgodnjo različico tradicije ''vanitas'', ki bo prevladovala v nizozemskem in flamskem slikarstvu 17. stoletja. V tem času je bil najpomembnejši ''pittore vago'', opis slikarjev s severa, ki so v delavnice v Franciji in Italiji vstopili, da bi ustvarili resnično mednarodni slog. == Značilnost umetniških del nastalih v obdobju manierizma == Manierizem je bil protiklasično gibanje, ki se je močno razlikovalo od estetskih ideologij renesanse. Čeprav je bil manirizem sprva pozitivno sprejet na podlagi Vasarijevih spisov, je bil pozneje obravnavan v negativni luči, ker je bil videti le kot »sprememba naravne resnice in banalno ponavljanje naravnih formul«. Kot umetniški trenutek, manierizem vključuje številne značilnosti, ki so edinstvene in specifične za eksperimentiranje, kako umetnost dojemajo. Spodaj je seznam številnih posebnosti, ki so jih manieristični umetniki uporabili v svojih umetniških delih.<ref>Smart, Alastair (1972). The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. New York: Harcourt Brace Jovanovich. p. 118.</ref> * Raztezanje figur: pogosto je manieristično delo vsebovalo podaljševanje človeške figure - včasih je to prispevalo k bizarnim podobam neke manieristične umetnosti. * Izkrivljanje perspektive: na slikah je izkrivljanje [[Perspektiva (likovna umetnost) |perspektive]] raziskovalo ideale za ustvarjanje popolnega prostora. Ideja popolnosti pa je včasih namigovala na ustvarjanje edinstvenih podob. Eden od načinov iskanja izkrivljanja je bil s tehniko ''skrajšanja''. Včasih, ko je bilo uporabljeno izjemno popačenje, bi bilo slike skoraj nemogoče razvozlati. * Črno ozadje: manieristični umetniki so pogosto uporabili črno ozadje, da bi predstavili popoln kontrast kontur, da bi ustvarili dramatične prizore. Črna ozadja so prav tako prispevala k ustvarjanju domišljije znotraj predmeta. * Uporaba teme in svetlobe: veliko manieristov je zanimalo, kako ujeti bistvo nočnega neba z namerno osvetlitvijo, ki pogosto ustvarja občutek fanatičnih prizorov. Posebna pozornost je bila namenjena baklam in mesečini za ustvarjanje dramatičnih prizorov. * Kiparske oblike: Na manierizem je močno vplivalo kiparstvo, ki je postalo priljubljeno v 16. stoletju. Kot rezultat, manieristični umetniki svoje upodobitve človeških teles pogosto temeljijo na skulpturah in grafikah. To je umetnikom manieristov omogočilo, da so se osredotočili na ustvarjanje dimenzije. * Jasnost črte: pozornost, namenjena čistim obrisom figur, je bila v manierizmu vidna in se je v veliki meri razlikovala od baroka in visoke renesanse. Obrisi figur so pogosto omogočali večjo pozornost do podrobnosti. * Sestava in prostor: manieristični umetniki so zavrnili ideale renesanse, predvsem tehniko perspektive v eni točki. Namesto tega je bil poudarek na atmosferskih učinkih in izkrivljanju perspektive. Uporaba prostora v manierističnih delih namesto tega daje privilegirane prenatrpane kompozicije z različnimi oblikami in figurami ali redke kompozicije s poudarkom na črnem ozadju. * Gibanje: zanimanje za preučevanje človeškega gibanja pogosto pripelje do tega, da manieristični umetniki ustvarijo edinstveno vrsto gibanja, povezano s serpentinastimi položaji. Ti položaji pogosto predvidevajo gibanje prihodnjih položajev zaradi njihovih pogosto nestabilnih gibanj. Poleg tega ta tehnika pripisuje umetnikovo eksperimentiranje oblike. * Poslikani okvirji: v nekaterih manierističnih delih so bili poslikani okvirji uporabljeni za mešanje z ozadjem slik in včasih prispevajo k celotni sestavi umetniškega dela. To je včasih razširjeno, kadar se posebna pozornost posveča okrasnim podrobnostim. * Atmosferski učinki: številni manieristi so na svojih slikah uporabljali tehniko [[sfumato]], znano kot »upodabljanje mehkih in meglenih kontur ali površin« za upodabljanje pretoka svetlobe. * Barva: edinstven vidik manierizma je bil poleg preizkušanja oblike, sestave in svetlobe, večina enake radovednosti uporabljena tudi pri barvah. Številna umetniška dela so se igrala s čistimi in intenzivnimi odtenki modre, zelene, rožnate in rumene barve, ki včasih zmanjšajo celotno zasnovo umetniških del, drugič pa jo pohvalijo. Poleg tega so se umetniki pri razbijanju tona kože pogosto osredotočili na ustvarjanje preveč kremne in svetle polti ter pogosto uporabili modre podtone. == Kiparstvo == Tako kot pri slikarstvu je bilo tudi zgodnje italijansko manieristično kiparstvo v veliki meri poskus najti izvirni slog, ki bi bil vrhunec dosežka visoke renesanse, ki je v kiparstvu v bistvu pomenil Michelangela in velik del boja za dosego tega se je igral v naročilih za zapolnitev drugega mesta na trgu [[Piazza della Signoria]] v Firencah, poleg Michelangelovega ''[[David (Michelangelo(|Davida]]''. Baccio Bandinelli je projekt ''[[Herkul in Cacus]]'' prevzel od samega mojstra, vendar je bil takrat malo bolj priljubljen kot zdaj, [[Benvenuto Cellini]] pa ga je zlonamerno primerjal z 'vrečo melon', odstranil je namreč veliko več prvotnega bloka, kot bi to storil Michelangelo. Cellinijev bronasti ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'' je zagotovo mojstrovina, oblikovana z osmimi zornimi koti, še ena manieristična značilnost in umetno stilizirana v primerjavi z ''Davidom'' Michelangela in Donatella. Prvotno zlatar, njegova znamenita ''[[Solnica (Cellini)|Solnica]]'' v zlatu in emajlu (1543) je bila njegova prva skulptura in v najboljšem primeru kaže svoj talent.<ref>Olson, 179–183</ref> Majhne bronaste figure za zbirateljske kabinete, pogosto mitološke teme z akti, so bile priljubljena renesančna oblika, pri kateri se je [[Giambologna]], Flamec, s sedežem v Firencah, v kasnejšem delu stoletja odlikoval. Ustvaril je tudi skulpture v naravni velikosti, od katerih sta dve v zbirko vstopili na trgu Piazza della Signoria. S svojimi privrženci je zasnoval elegantne podolgovate primere ''figura serpentinata'', pogosto dveh prepletenih figur, ki so bile zanimive z vseh zornih kotov.<ref>Olson, 194–202</ref> <gallery> File:Fontainebleau escalier roi.jpg|Štukatura na prostem pri Fontainebleauju, verjetno jo je oblikoval Primaticcio, ki je naslikal ovalni vložek iz 1530-ih ali 1540-ih File:Persee-florence.jpg|Benvenuto Cellini, ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'', 1545–1554 File:Samson slaying a philistine.jpg|[[Giambologna]], ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ok. 1562 File:Giambologna raptodasabina.jpg|Giambologna, ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'', marmor, 1583, Firence, File:Devries-mercuriocrop.jpg|Adriaen de Vries, ''Merkur in Psihe'' severni manieristični bron v naravni velikosti, izdelan leta 1593 za Rudolfa II. File:Statue Of Venus.jpg|Kip ''Venera iz Campo Iemini'' kapitolskega tipa, rimski, 2. stoletje našega štetja, iz Campa Ieminija, Britanski muzej </gallery> == Manierizem v slikarstvu == Znani slikarji v tem slogu so: [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Giorgio Vasari]], [[Parmigianino]], [[Giuseppe Arcimboldo]], [[El Greco]], [[Roso Fiorentino]], [[Francesco Primaticco]], [[Ferdinando Zuccari]], [[Hendrick Goltzius]], [[Agnolo Bronzino]], [[Antonine Caron de Beavais]], [[Domenico Beccafumi]], [[Albrecht Altdorfer]], [[Luca Cambiaso]], [[Erhard Schön]], [[Paolo Veronese]], [[Pieter Bruegel starejši|Bruegel]]. Umetnostni zgodovinarji danes menijo, da je prav manierizem odprl s svojimi novostmi pot kasnejšim modernim stilom, kot so [[ekspresionizem]], [[dadaizem]], [[surrealizem]] in [[kubizem]]. <gallery> Slika:Persus wiewael.jpg|Joachim Wtewael ''Perzej in Andromeda'', 1616, Louvre, sestava, ki prikazuje "Vanité" iz kosti in školjk v ospredju ter dodelano akademsko golo s paleto, ki si jo izposoja Andromedina lica. Zmaj se zdi sino-orientalskega vpliva. Slika:Angelo Bronzino - Venus, Cupid, Folly and Time - National Gallery, London.jpg|''[[Venera, Kupid, Norost in Čas]]'', Bronzino, c. 1545; [[Narodna galerija, London]] Slika:Jacopo Tintoretto - The Last Supper - WGA22649.jpg|[[Tintoretto]], ''[[Zadnja večerja (Tintoretto)|Zadnja večerja]]'', 1592–1594 Slika:El Greco (Domenikos Theotokopoulos) - Laocoön - Google Art Project.jpg|[[El Greco]], ''[[Laokoont (El Greco)|Laokoont]]'' (1610–1614) Slika:Minerva dressing by Lavinia Fontana (1613).jpg|''Minerva se oblači'' (1613), [[Lavinia Fontana]] (1552–1614). [[Galerija Borghese]], Rim Slika:Jacopo Pontormo 032.jpg|Jacopo Pontormo ''Jožef v Egiptu'', 1515–1518; olje na les; 96 x 109&nbsp;cm; Narodna galerija, London Slika:Arcimboldo - Les saisons - L'automne.jpg|Giuseppe Arcimboldo, ''Jesen'', 1573, olje na platnu, [[Louvre]], Pariz </gallery> == Manieristična arhitektura == [[File:Haarlem Vleeshal1.jpg|thumb|Vleeshal v Haarlemu, Nizozemska]] [[File:Piękne niebo nad ratuszem w Zamościu.jpg|thumb|right|Mestna hiša v Zamośću, Poljska, delo Bernardo Morando.]] Za manieristično arhitekturo so bili značilni vizualni triki in nepričakovani elementi, ki so izpodbijali renesančne norme.<ref name=vanda>{{navedi splet |url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-mannerism/ |title=Style Guide: Mannerism |date= 19 December 2012|website= |publisher=Victoria and Albert |access-date=11 January 2015}}</ref> Flamski umetniki, od katerih so mnogi potovali v Italijo in so bili pod vplivom tamkajšnjega manierističnega dogajanja so bili odgovorni za širjenje manierističnih trendov v Evropo severno od Alp, vključno s področjem arhitekture.<ref>{{navedi knjigo|title=Dictionary of Art|last=Wundram|first=Manfred|publisher=Grove|year=1996|pages=281}}</ref> V tem obdobju so arhitekti eksperimentirali z uporabo arhitekturnih oblik, da bi poudarili trdne in prostorske odnose. Renesančni ideal harmonije se je umaknil svobodnejšim in bolj domiselnim ritmom. Najbolj znan arhitekt, povezan z manierističnim slogom, in pionir v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], je bil Michelangelo (1475–1564).<ref>{{navedi knjigo|last=Peitcheva|first=Maria|title=Michelangelo: 240 Colour Plates|url=https://books.google.com/books?id=vSfOCwAAQBAJ&pg=PT2|year=2016|publisher=StreetLib|isbn=978-88-925-7791-6|page=2}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pripisujejo mu izum [[Kolosalni red|kolosalnega reda]], velikega [[pilaster|pilastra]], ki se razteza od dna do vrha fasade. To je uporabil pri svoji zasnovi za trg [[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]] v Rimu. Pred 20. stoletjem je izraz ''manierizem'' imel negativno konotacijo, zdaj pa se uporablja za opis zgodovinskega obdobja na bolj splošen, neobsojajoč način.<ref>Arnold Hauser. ''Mannerism: The Crisis of the Renaissance and the Origins of Modern Art''. (Cambridge: Harvard University Press,1965).</ref> Maneristična arhitektura je bila uporabljena tudi za opis trenda v 1960-ih in 1970-ih letih dvajsetega stoletja, ki je vključeval kršenje norm modernistične arhitekture, hkrati pa je priznal njihov obstoj. Arhitekt in avtor Robert Venturi je v tem kontekstu opredelil manierizem in zapisal: »Manierizem za arhitekturo našega časa, ki prej prizna konvencionalni red kot izvirni izraz, vendar prekine konvencionalni red, da se prilagodi kompleksnosti in protislovju in s tem nedvoumno vključi dvoumnost«.<ref name=venturi>{{navedi splet |url=http://designtheory.fiu.edu/readings/venturi_architecture_as_signs.pdf |title=Architecture as Signs and Systems |last1=Venturi |first1=Robert |access-date=11 January 2015 |archive-date=2021-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211015210624/http://designtheory.fiu.edu/readings/venturi_architecture_as_signs.pdf |url-status=dead }}</ref> [[File:Palazzo Farnese (Caprarola).jpg|thumb|350px|Pogled na Villo Farnese]] === Renesančni primeri === Primer manieristične arhitekture je [[Villa Farnese]] v Capraroli<ref>Coffin David, ''The Villa in the Life of Renaissance Rome'', Princeton University Press, 1979: 281–85</ref>, na razgibanem podeželju zunaj Rima. Razmnoževanje tiskarjev v 16. stoletju je širila manieristične sloge hitreje kot kateri koli prejšnji slog. Gosta z ornamentom "rimskih" detajlov, razstavna vrata na gradu Colditz ponazarjajo severnjaški slog, značilno uporabljen kot izoliran "postavljeni kos" proti nezahtevnim domačim obzidjem. Od poznih 1560-ih dalje je arhitekt Girolamo Cassar v manierističnem slogu zasnoval številne stavbe v [[Valletta|Valletti]], novi prestolnici Malte. Takšne zgradbe so [[Sostolnica sv. Janeza, Valletta|sostolnica sv. Janeza]], palačo velikega mojstra in sedem originalnih ''auberges''. Mnoge Cassarjeve zgradbe so se skozi leta spreminjale, zlasti v obdobju [[barok]]a. Vendar pa nekaj stavb, kot sta Auberge d'Aragon in zunanjost sostolnice sv. Janeza, še vedno ohranja večino Cassarjeve prvotne manieristike.<ref>{{cite journal|last1=Ellul |first1=Michael |title=In search of Girolamo Cassar: An unpublished manuscript at the State Archives of Lucca |journal=Melita Historica |date=2004 |volume=XIV |issue=1 |page=37 |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14(2004-07)/MH.14(2004)1/02.pdf |issn=1021-6952 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313191703/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14%282004-07%29/MH.14%282004%291/02.pdf |archive-date=13 March 2016 |url-status=dead }}</ref> <gallery> File:Palazzo Te Mantova 1.jpg|Eden najboljših primerov manieristične arhitekture: [[Palača Te]] v Mantovi, oblikoval [[Giulio Romano]] File:3538MantovaPalazzoDucale.jpg|Giulio Romano, [[Vojvodska palača, Mantova]] File:3579MantovaCasaGiulioRomano.jpg|Hiša Giulia Romana v Mantovi File:Palazzo Massimo alle Colonne.jpg|[[Baldassare Peruzzi]], Palazzo Massimo alle Colonne v Rimu Biblioteca medicea laurenziana, vestibolo e scala di michelangelo, 03,.jpg|[[Michelangelo]], preddverje [[Medičejska knjižnica|Medičejske knjižnice]] File:St Johns Co-Cathedral.jpg|[[Sostolnica sv. Janeza, Valletta]], Malta File:Catedral Basílica Salvador 2019-6527.jpg|Stolnica bazilika Salvador, Brazilija, zgrajena med 1657 in 1746, Unescova dediščina.<ref>{{citation |contribution=Historic Centre of Salvador de Bahia |contribution-url=https://whc.unesco.org/en/list/309 |title=World Heritage List |url=https://whc.unesco.org/en/list/ |publisher=UNESCO |location=Paris }}</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici|4}} ==Reference== {{refbegin}} *Apel, Willi. 1946–47. "The French Secular Music of the Late Fourteenth Century". ''Acta Musicologica'' 18: 17–29. *Briganti, Giuliano. 1962. ''Italian Mannerism'', translated from the Italian by Margaret Kunzle. London: Thames and Hudson; Princeton: Van Nostrand; Leipzig: VEB Edition. (Originally published in Italian, as ''La maniera italiana'', La pittura italiana 10. Rome: Editori Riuniti, 1961). *Carter, Tim. 1991. ''Music in Late Renaissance and Early Baroque Italy''. London: Amadeus Press. {{ISBN|0-9313-4053-5}} *Castagno, Paul C. 1994. ''The Early Commedia Dell'arte (1550–1621): The Mannerist Context''. New York: P. Lang. {{ISBN|0-8204-1794-7}}. *Cheney, Liana de Girolami (ed.). 2004. ''Readings in Italian Mannerism'', second printing, with a foreword by Craig Hugh Smyth. New York: Peter Lang. {{ISBN|0-8204-7063-5}}. (Previous edition, without the forward by Smyth, New York: Peter Lang, 1997. {{ISBN|0-8204-2483-8}}). *Cox-Rearick, Janet. "Pontormo, Jacopo da." Grove Art Online.11 Apr 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000068662. *Davies, David, Greco, J. H Elliott, Metropolitan Museum of Art (New York, N.Y.), and National Gallery (Great Britain). El Greco. London: National Gallery Company, 2003. *Freedberg, Sidney J. 1965. "Observations on the Painting of the Maniera".<!--Journal or collective book title, inclusive page numbers, etc.--> Reprinted in Cheney 2004, 116–23. *Freedberg, Sidney J. 1971. ''Painting in Italy, 1500–1600'', first edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and Baltimore: Penguin Books. {{ISBN|0-14-056035-1}} *Freedberg, Sidney J. 1993. ''Painting in Italy, 1500–1600'', 3rd edition, New Haven and London: Yale University Press. {{ISBN|0-300-05586-2}} (cloth) {{ISBN|0-300-05587-0}} (pbk) *Walter Friedländer. 1965. ''Mannerism and Anti-Mannerism in Italian Painting''. New York: Schocken. LOC 578295 (First edition, New York: Columbia University Press, 1958.) * Gombrich, E[rnst] H[ans]. 1995. ''The Story of Art'', sixteenth edition. London: Phaidon Press. {{ISBN|0-7148-3247-2}}. *Kaufmann, Thomas DaCosta. ''Arcimboldo : Visual Jokes, Natural History, and Still-Life Painting''. Chicago: University of Chicago Press, 2010. ProQuest Ebook Central. *Lambraki-Plaka, Marina (1999). El Greco-The Greek. Kastaniotis. {{ISBN|960-03-2544-8}}. * Marchetti Letta, Elisabetta, Jacopo Da Pontormo, and Rosso Fiorentino. Pontormo, Rosso Fiorentino. The Library of Great Masters. Antella, Florence: Scala, 199 * Marías, Fernando. 2003 "Greco, El." Grove Art Online. 2 April 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000034199. * Mirollo, James V. 1984. ''Mannerism and Renaissance Poetry: Concept, Mode, Inner Design''. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-03227-7}}. *Nichols, Tom. Tintoretto : Tradition and Identity. London: Reaktion, 1999. *John Shearman 1967. ''Mannerism''. Style and Civilization. Harmondsworth: Penguin. Reprinted, London and New York: Penguin, 1990. {{ISBN|0-14-013759-9}} * Olson, Roberta J.M., ''Italian Renaissance Sculpture'', 1992, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|9780500202531}} *Smart, Alastair. The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. The Harbrace History of Art. New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1972. *Smyth, Craig Hugh. 1992. ''Mannerism and Maniera'', with an introduction by Elizabeth Cropper. Vienna: IRSA. {{ISBN|3-900731-33-0}}. *Summerson, John. 1983. ''Architecture in Britain 1530–1830'', 7th revised and enlarged (3rd integrated) edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and New York: Penguin. {{ISBN|0-14-056003-3}} (cased) {{ISBN|0-14-056103-X}} (pbk) [Reprinted with corrections, 1986; 8th edition, Harmondsworth and New York: Penguin, 1991.] *Stokstad, Marilyn, and Michael Watt Cothren. Art History. 4th ed. Upper Saddle River, NJ: Pearson/Prentice Hall, 2011. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mannerism}} * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/zino/hd_zino.htm "Mannerism: Bronzino (1503–1572) and his Contemporaries", on the Metropolitan Museum of Art's website] [[Kategorija:Manierizem]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] [[Kategorija:Umetnost v 16. stoletju]] [[Kategorija:Umetnost v 17. stoletju]] {{normativna kontrola}} nfkgjvucie3jeby1ywg6ftau4z5rehh 6686396 6686307 2026-06-07T11:06:08Z Ljuba24b 92351 np 6686396 wikitext text/x-wiki [[File:Parmigianino - Madonna and Child with Angels, known as the Madonna with the Long Neck.jpg|thumb|260px|V [[Parmigianino]]vi ''[[Marija z dolgim vratom, Parmigianino|Marija z dolgim vratom]]'' (1534–1540), se manierizem pozna po podolgovatih razmerjih, zelo stiliziranih pozah in pomanjkanju jasne perspektive.]] '''Manierizem''', znan tudi kot pozna [[renesansa]], je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih [[italijanska renesansa|italijanske visoke renesanse]] okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16. stoletja v Italiji, ko ga je v veliki meri zamenjal [[barok|baročni slog]]. Severni manirizem se je nadaljeval v začetku 17. stoletja. Slogovno manirizem zajema različne pristope, na katere vplivajo in reagirajo harmonični ideali, povezani z umetniki, kot so [[Leonardo da Vinci]], [[Raffaello Santi|Rafael]] in zgodnji [[Michelangelo]]. Kjer umetnost visoke renesanse poudarja razmerje, ravnovesje in idealno lepoto, manirizem pretirava s takšnimi lastnostmi, kar pogosto povzroči nastanek kompozicij, ki so asimetrične ali nenaravno elegantne. Slog je znan po svoji intelektualni prefinjenosti in umetnih (v nasprotju z naravoslovnimi) lastnostmi. Ta umetniški slog daje prednost kompozicijski napetosti in nestabilnosti kot pa ravnotežju in jasnosti prejšnjega renesančnega slikarstva. Manierizem v literaturi in glasbi je opazen po zelo močnem slogu in intelektualni prefinjenosti. O definiciji manierizma in njegovih fazah še naprej potekajo razprave med umetnostnimi zgodovinarji. Nekateri učenjaki so na primer oznako uporabljali za nekatere zgodnjenovoveške oblike literature (zlasti poezije) in glasbe 16. in 17. stoletja. Izraz se uporablja tudi za nekatere poznogotske slikarje, ki so delali v severni Evropi od približno 1500 do 1530, zlasti antwerpenske manieriste - skupino, ki ni povezana z italijanskim gibanjem. Manierizem je bil po analogiji uporabljen tudi za srebrno dobo latinske književnosti. ==Poimenovanje == [[File:Laocoon Pio-Clementino Inv1059-1064-1067.jpg|thumb|230px| ''[[Laokoontova skupina]]'', antična skulptura, ponovno odkrita leta 1506; zdaj v Vatikanskih muzejih. Umetniki manierizma so zelo občudovali to skulpturo.]] Beseda ''manierizem'' izhaja iz italijanske ''maniere'', kar pomeni 'slog' ali 'manira'. V drugi izdaji svoje ''Življenja najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' (1568) je [[Giorgio Vasari]] ''maniero'' uporabljal v treh različnih kontekstih: za razpravo o umetnikovem načinu ali načinu dela; opisati osebni ali skupinski slog, kot je izraz ''maniera greca'', ki se nanaša na bizantinski slog ali preprosto na ''maniero'' Michelangela in potrditi pozitivno presojo umetniške kakovosti. Vasari je bil tudi manieristični umetnik in je obdobje, v katerem je deloval, opisal kot ''la maniera moderna'' ali ''moderni slog''.<ref>Briganti 1961, 6.</ref> James V. Mirollo opisuje, kako so pesniki ''bella maniera'' poskušali v virtuoznosti preseči [[Francesco Petrarca |Petrarkove]] sonete. Ta pojem ''bella maniera'' nakazuje, da so umetniki, ki so bili tako navdihnjeni, poskušali kopirati in izboljšati svoje predhodnike, namesto da bi se neposredno soočili z naravo. V bistvu je ''bella maniera'' izkoristila najboljše iz številnih izvornih materialov in jih sintetizirala v nekaj novega. Kot stilistična oznaka ''manierizma'' ni enostavno opredeliti. Uporabil ga je švicarski zgodovinar [[Jacob Burckhardt]], popularizirali pa so ga nemški umetnostni zgodovinarji v začetku 20. stoletja za kategorizacijo na videz nekategorizirane umetnosti italijanskega 16. stoletja - umetnosti, za katero ni bilo več mogoče pokazati harmoničnih in racionalnih pristopov, povezanih z visoko renesanso. [[Visoka renesansa]]' je označevala obdobje, ki ga odlikujejo harmonija, veličina in oživitev klasične antike. Izraz ''manier'' je leta 1967 na novo razložil John Shearman po razstavi manierističnih slik, ki jo je leta 1965 organiziral Fritz Grossmann v umetniški galeriji Manchester City. Oznaka ''manierizem'' je bila v 16. stoletju uporabljena za komentiranje družbenega vedenja in za prefinjeno virtuozno kakovost ali za označevanje določene tehnike. Vendar je bila za kasnejše pisatelje, kot je Gian Pietro Bellori iz 17. stoletja, ''la maniera'' omalovažujoč izraz za zaznani upad umetnosti po Rafaelu, zlasti v 1530-ih in 1540-ih.<ref>Smyth 1962, 1–2.</ref> Od konca 19. stoletja dalje umetnostni zgodovinarji pogosto uporabljajo izraz za opis umetnosti, ki sledi renesančnemu klasicizmu in je pred barokom. Vendar se zgodovinarji razlikujejo glede tega, ali je manierizem slog, gibanje ali obdobje; in čeprav izraz ostaja sporen, se še vedno pogosto uporablja za prepoznavanje evropske umetnosti in kulture 16. stoletja. <ref>Cheney, "Preface", xxv–xxxii, and Manfred Wundram, "Mannerism," ''Grove Art Online''. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> == Izvor in razvoj == [[File:Michelangelo, Separation of the Earth from the Waters 00.jpg|thumb|230px|Izbrane figure, ''ignudi'', iz Michelangelovega stropa Sikstinske kapele]] Ob koncu visoke renesanse so mladi umetniki doživeli krizo: zdelo se je, da je vse, kar je bilo mogoče doseči, že doseženo. Odpraviti ni bilo treba več tehničnih ali drugačnih težav. Podrobno poznavanje anatomije, svetlobe, fizionomije in načina, kako ljudje beležijo čustva v izražanju in gesti, inovativna uporaba človeške oblike v figurativni sestavi, uporaba subtilne gradacije tona, je bilo skorajda popolno. Mladi umetniki so morali najti nov cilj in iskati nove pristope. Na tej točki se je začel pojavljati manierizem. Nov slog se je razvil med letoma 1510 in 1520 bodisi v Firencah, bodisi v Rimu ali v obeh mestih hkrati. === Izvor in vloga modelov === To obdobje je bilo opisano kot 'naravno podaljšanje' umetnosti Andree del Sarta, Michelangela in Rafaela. Michelangelo je že v zgodnjih letih razvil svoj lasten slog, globoko izviren, ki so ga sprva zelo občudovali, nato pa so ga drugi umetniki te dobe pogosto kopirali in posnemali. Ena od lastnosti, ki so jo sodobniki najbolj občudovali, je bila njegova ''terrabilità'', občutek vzbujajočega strahospoštovanja, poznejši umetniki pa so ga poskušali posnemati. Drugi umetniki so se Michelangelovega strastnega in nadvse osebnega sloga naučili s kopiranjem mojstrovih del, kar je standardni način, kako so se učenci naučili slikati in kipariti. Njegov [[Strop Sikstinske kapele]] jim je dal zglede, zlasti njegova predstavitev zbranih figur, ki jih pogosto imenujejo ''ignudi'' in libijske Sibile, njegov [[preddverje]] v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], figure v [[kapela Medičejcev|Medičejski grobnici]] in predvsem njegova ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]]''. Kasnejši Michelangelo je bil eden velikih vzornikov manierizma. Mladi umetniki so vdrli v njegovo hišo in mu kradli risbe. Giorgio Vasari je v svoji knjigi ''Življenje najuglednejših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' zapisal, da je Michelangelo enkrat izjavil: »Tisti, ki so privrženci, nikoli ne morejo mimo tistega, ki mu sledijo«. ====Tekmovalni duh ==== Tekmovalni duh so gojili pokrovitelji, ki so sponzorirane umetnike spodbujali k poudarjanju virtuozne tehnike in tekmovanju med seboj za naročila. Umetnike so spodbujali k iskanju novih pristopov in dramatično osvetljenih prizorov, dodelanih oblačil in kompozicij, podolgovatih proporcev, zelo stiliziranih poz in pomanjkanja jasne perspektive. Leonardu da Vinciju in Michelangelu je Gonfaloniere Piero Soderini naročil, naj okrasita zid v dvorani Petstotih v Firencah. Ta dva umetnika naj bi slikala drug ob drugem in tekmovala med seboj, kar je spodbudilo k čim večji inovativnosti. {| style="margin:auto;" |- ! |- |[[File:La batalla de Cascina - Sangallo.jpg|thumb|250px|alt=copy of lost painting that had been by Michelangelo| Kopija po izgubljenem originalu, Michelangelova ''Battaglia di Cascina'', Bastiano da Sangallo, s katero je Michelangelo prvotno nameraval tekmovati z Leonardom za isto naročilo]] |[[File:Peter Paul Ruben's copy of the lost Battle of Anghiari.jpg|thumb|200px|alt=copy of lost painting that had been by Leonardo da Vinci| Kopija po izgubljenem originalu, Leonardo da Vincijeva ''[[Bitka pri Anghiariju (Leonardo)|Bitka pri Anghiariju]]'', avtor [[Peter Paul Rubens]], s katerim je Leonardo prvotno nameraval tekmovati z Michelangelom za isto naročilo]] |} === Zgodnji manierizem === [[File:Jacopo da Pontormo - Deposizione.jpg|thumb|230px|Jacopo Pontormo, ''Polaganje v grob'', 1528; Santa Felicità, Firence]] Zgodnji manieristi v Firencah - zlasti učenci Andree del Sarta, kot so Jacopo da [[Pontormo]] in Rosso Fiorentino, ki so opazni po podolgovatih oblikah, negotovo uravnoteženih pozah, zrušeni perspektivi, iracionalnih nastavitvah in gledališki osvetlitvi. [[Parmigianino]] (študent Correggia) in [[Giulio Romano]] (Rafaelov glavni pomočnik) sta se v Rimu gibala v podobno stiliziranih estetskih smereh. Ti umetniki so zoreli pod vplivom visoke renesanse, njihov slog pa je bil označen kot reakcija na njegovo pretirano razširitev. Namesto da bi neposredno preučevali naravo, so mlajši umetniki začeli preučevati helenistično kiparstvo in slike preteklih mojstrov. Zato je ta slog pogosto opredeljen kot anti-klasičen,<ref>Friedländer 1965,{{Page needed|date=September 2008}}.</ref> vendar je takrat veljal za naravni napredek visoke renesanse. Najzgodnejša eksperimentalna faza manierizma, znana po svojih 'antiklasičnih' oblikah, je trajala približno do leta 1540 ali 1550. Marcia B. Hall, profesorica umetnostne zgodovine na univerzi Temple, v svoji knjigi ''Po Rafaelu'' ugotavlja, da je Rafaelova prezgodnja smrt zaznamovala začetek manierizma v Rimu. V preteklih analizah je bilo ugotovljeno, da se je manierizem pojavil v začetku 16. stoletja hkrati s številnimi drugimi družbenimi, znanstvenimi, verskimi in političnimi gibanji, kot so Kopernikov heliocentrizem, obleganje Rima leta 1527 in vse večji izziv protestantske [[reformacija|reformacije]] proti moči katoliške cerkve. Zaradi tega so bile podolgovate in popačene oblike sloga nekoč interpretirane kot reakcija na idealizirane kompozicije, ki so prevladovale v visoki renesančni umetnosti.<ref name="grove">Manfred Wundram, "Mannerism," Grove Art Online. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> Tej razlagi radikalnega slogovnega premika okoli 1520-ih znanstveniki niso bili naklonjeni, čeprav je zgodnja manieristična umetnost še vedno močno v nasprotju s konvencijami visoke renesanse. === Visoki manierizem === Drugo obdobje manierizma se navadno razlikuje od zgodnejše, tako imenovane 'antiklasične' faze. Kasnejši manieristi so poudarjali intelektualno domišljavost in umetniško virtuoznost, značilnosti, zaradi katerih so jih poznejši kritiki obtožili, da delajo na nenaraven in prizadet ''manier''. Umetniki ''maniere'' so na svojega starejšega sodobnika Michelangela gledali kot na svoj glavni model; njihova je bila umetnost, ki posnema umetnost, ne pa umetnost, ki posnema naravo. Umetnostni zgodovinar Sydney Joseph Freedberg trdi, da intelektualizirajoči vidik manierske umetnosti vključuje pričakovanje, da bo občinstvo to vizualno referenco opazilo in jo cenilo. [[Bronzino|Agnolo Bronzino]] in Giorgio Vasari ponazarjata to vrsto ''maniera'', ki je trajala približno od leta 1530 do 1580. Umetniški pari ''maniera'', ki so večinoma temeljili na dvorih in v intelektualnih krogih po Evropi, so z eleganco pretiravali z izjemno pozornostjo na površini in detajlih: porcelansko obložene figure se enakomerno naslanjajo, kaljena svetloba, ki gledalca prepozna s hladnim pogledom, če sploh vzpostavi stik z očmi. Predmet ''maniera'' redko kaže veliko čustev, zato so dela, ki ponazarjajo ta trend, pogosto imenovana 'hladna' ali 'odmaknjena'. To je značilno za tako imenovani slog ''maniera'' v njegovi zrelosti. <ref>Shearman 1967, p. 19</ref> == Širjenje manierizma == [[File:Henry Howard Earl of Surrey 1546.jpg|thumb|230px|Angleški manierizem: Henry Howard, grof Surreyski, 1546, redek angleški manieristični portret flamskega priseljenca]] Mesta [[Rim]], [[Firence]] in [[Mantova]] so bila manieristična središča v Italiji. [[Beneško slikarstvo]] je sledilo drugačnemu načinu, ki ga je v svoji dolgi karieri zastopal [[Tizian]]. Številni najzgodnejši manieristični umetniki, ki so delali v Rimu v 1520-ih, so pobegnili iz mesta, potem ko so leta 1527 zavzeli Rim. Ko so se razširili po celini v iskanju zaposlitve, je bil njihov slog razširjen po vsej Italiji in severni Evropi. Rezultat je bil prvi mednarodni umetniški slog po gotiki.<ref>Briganti 1961, 13.</ref> Drugi deli severne Evrope niso imeli prednosti takšnega neposrednega stika z italijanskimi umetniki, vendar je manieristični slog svojo prisotnost občutil skozi grafike in ilustrirane knjige. Evropski vladarji so med drugim kupovali italijanska dela, severnoevropski umetniki pa so še naprej potovali v Italijo in pomagali širiti manieristični slog. Posamezni italijanski umetniki, ki so delali na severu, so rodili gibanje, znano kot severni manierizem. [[Franc I. Francoski|Francu I.]] so na primer podarili [[Bronzino]]vo ''[[Venera, Kupid, Norost in Čas]]''. Slog je v Italiji upadel po letu 1580, saj je nova generacija umetnikov, vključno z bratoma Carracci, Caravaggiom in Cigolijem, obudila naturalizem. Walter Friedlaender je to obdobje opredelil kot 'antimanierizem', tako kot so bili zgodnji manieristi 'antiklasični' v svoji reakciji stran od estetskih vrednot visoke renesanse, danes pa se strinjata, da sta brata Carracci in [[Caravaggio]] začela prehod v baročno slikarstvo, ki je prevladovalo do leta 1600. Zunaj Italije se je manierizem nadaljeval tudi v 17. stoletju. V Franciji, kamor je Rosso odpotoval na dvor v [[palača Fontainebleau |Fontainebleau]], je znan kot 'slog Henrika II.' in je imel poseben vpliv na arhitekturo. Druga pomembna celinska središča severnega manierizma so dvor [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] ter [[Haarlem]] in [[Antwerpen]]. Manierizem kot slogovna kategorija se manj pogosto uporablja v angleški vizualni in dekorativni umetnosti, kjer se pogosteje uporabljajo domače oznake, kot sta 'elizabetinski' in 'jakobinski'. Edina izjema je obrtniški ''manier'' 17. stoletja, ki se uporablja za arhitekturo, ki se opira na knjige o vzorcih in ne na obstoječe primere v celinski Evropi.<ref>Summerson 1983, 157–72.</ref> Posebej velja omeniti flamski vpliv pri Fontainebleauju, ki je kombiniral erotiko francoskega sloga z zgodnjo različico tradicije ''vanitas'', ki bo prevladovala v nizozemskem in flamskem slikarstvu 17. stoletja. V tem času je bil najpomembnejši ''pittore vago'', opis slikarjev s severa, ki so v delavnice v Franciji in Italiji vstopili, da bi ustvarili resnično mednarodni slog. == Značilnost umetniških del nastalih v obdobju manierizma == Manierizem je bil protiklasično gibanje, ki se je močno razlikovalo od estetskih ideologij renesanse. Čeprav je bil manirizem sprva pozitivno sprejet na podlagi Vasarijevih spisov, je bil pozneje obravnavan v negativni luči, ker je bil videti le kot »sprememba naravne resnice in banalno ponavljanje naravnih formul«. Kot umetniški trenutek, manierizem vključuje številne značilnosti, ki so edinstvene in specifične za eksperimentiranje, kako umetnost dojemajo. Spodaj je seznam številnih posebnosti, ki so jih manieristični umetniki uporabili v svojih umetniških delih.<ref>Smart, Alastair (1972). The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. New York: Harcourt Brace Jovanovich. p. 118.</ref> * Raztezanje figur: pogosto je manieristično delo vsebovalo podaljševanje človeške figure - včasih je to prispevalo k bizarnim podobam neke manieristične umetnosti. * Izkrivljanje perspektive: na slikah je izkrivljanje [[Perspektiva (likovna umetnost) |perspektive]] raziskovalo ideale za ustvarjanje popolnega prostora. Ideja popolnosti pa je včasih namigovala na ustvarjanje edinstvenih podob. Eden od načinov iskanja izkrivljanja je bil s tehniko ''skrajšanja''. Včasih, ko je bilo uporabljeno izjemno popačenje, bi bilo slike skoraj nemogoče razvozlati. * Črno ozadje: manieristični umetniki so pogosto uporabili črno ozadje, da bi predstavili popoln kontrast kontur, da bi ustvarili dramatične prizore. Črna ozadja so prav tako prispevala k ustvarjanju domišljije znotraj predmeta. * Uporaba teme in svetlobe: veliko manieristov je zanimalo, kako ujeti bistvo nočnega neba z namerno osvetlitvijo, ki pogosto ustvarja občutek fanatičnih prizorov. Posebna pozornost je bila namenjena baklam in mesečini za ustvarjanje dramatičnih prizorov. * Kiparske oblike: Na manierizem je močno vplivalo kiparstvo, ki je postalo priljubljeno v 16. stoletju. Kot rezultat, manieristični umetniki svoje upodobitve človeških teles pogosto temeljijo na skulpturah in grafikah. To je umetnikom manieristov omogočilo, da so se osredotočili na ustvarjanje dimenzije. * Jasnost črte: pozornost, namenjena čistim obrisom figur, je bila v manierizmu vidna in se je v veliki meri razlikovala od baroka in visoke renesanse. Obrisi figur so pogosto omogočali večjo pozornost do podrobnosti. * Sestava in prostor: manieristični umetniki so zavrnili ideale renesanse, predvsem tehniko perspektive v eni točki. Namesto tega je bil poudarek na atmosferskih učinkih in izkrivljanju perspektive. Uporaba prostora v manierističnih delih namesto tega daje privilegirane prenatrpane kompozicije z različnimi oblikami in figurami ali redke kompozicije s poudarkom na črnem ozadju. * Gibanje: zanimanje za preučevanje človeškega gibanja pogosto pripelje do tega, da manieristični umetniki ustvarijo edinstveno vrsto gibanja, povezano s serpentinastimi položaji. Ti položaji pogosto predvidevajo gibanje prihodnjih položajev zaradi njihovih pogosto nestabilnih gibanj. Poleg tega ta tehnika pripisuje umetnikovo eksperimentiranje oblike. * Poslikani okvirji: v nekaterih manierističnih delih so bili poslikani okvirji uporabljeni za mešanje z ozadjem slik in včasih prispevajo k celotni sestavi umetniškega dela. To je včasih razširjeno, kadar se posebna pozornost posveča okrasnim podrobnostim. * Atmosferski učinki: številni manieristi so na svojih slikah uporabljali tehniko [[sfumato]], znano kot »upodabljanje mehkih in meglenih kontur ali površin« za upodabljanje pretoka svetlobe. * Barva: edinstven vidik manierizma je bil poleg preizkušanja oblike, sestave in svetlobe, večina enake radovednosti uporabljena tudi pri barvah. Številna umetniška dela so se igrala s čistimi in intenzivnimi odtenki modre, zelene, rožnate in rumene barve, ki včasih zmanjšajo celotno zasnovo umetniških del, drugič pa jo pohvalijo. Poleg tega so se umetniki pri razbijanju tona kože pogosto osredotočili na ustvarjanje preveč kremne in svetle polti ter pogosto uporabili modre podtone. == Kiparstvo == Tako kot pri slikarstvu je bilo tudi zgodnje italijansko manieristično kiparstvo v veliki meri poskus najti izvirni slog, ki bi bil vrhunec dosežka visoke renesanse, ki je v kiparstvu v bistvu pomenil Michelangela in velik del boja za dosego tega se je igral v naročilih za zapolnitev drugega mesta na trgu [[Piazza della Signoria]] v Firencah, poleg Michelangelovega ''[[David (Michelangelo(|Davida]]''. Baccio Bandinelli je projekt ''[[Herkul in Cacus]]'' prevzel od samega mojstra, vendar je bil takrat malo bolj priljubljen kot zdaj, [[Benvenuto Cellini]] pa ga je zlonamerno primerjal z 'vrečo melon', odstranil je namreč veliko več prvotnega bloka, kot bi to storil Michelangelo. Cellinijev bronasti ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'' je zagotovo mojstrovina, oblikovana z osmimi zornimi koti, še ena manieristična značilnost in umetno stilizirana v primerjavi z ''Davidom'' Michelangela in Donatella. Prvotno zlatar, njegova znamenita ''[[Solnica (Cellini)|Solnica]]'' v zlatu in emajlu (1543) je bila njegova prva skulptura in v najboljšem primeru kaže svoj talent.<ref>Olson, 179–183</ref> Majhne bronaste figure za zbirateljske kabinete, pogosto mitološke teme z akti, so bile priljubljena renesančna oblika, pri kateri se je [[Giambologna]], Flamec, s sedežem v Firencah, v kasnejšem delu stoletja odlikoval. Ustvaril je tudi skulpture v naravni velikosti, od katerih sta dve v zbirko vstopili na trgu Piazza della Signoria. S svojimi privrženci je zasnoval elegantne podolgovate primere ''figura serpentinata'', pogosto dveh prepletenih figur, ki so bile zanimive z vseh zornih kotov.<ref>Olson, 194–202</ref> <gallery> File:Fontainebleau escalier roi.jpg|Štukatura na prostem pri Fontainebleauju, verjetno jo je oblikoval Primaticcio, ki je naslikal ovalni vložek iz 1530-ih ali 1540-ih File:Persee-florence.jpg|Benvenuto Cellini, ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'', 1545–1554 File:Samson slaying a philistine.jpg|[[Giambologna]], ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ok. 1562 File:Giambologna raptodasabina.jpg|Giambologna, ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'', marmor, 1583, Firence, File:Devries-mercuriocrop.jpg|Adriaen de Vries, ''Merkur in Psihe'' severni manieristični bron v naravni velikosti, izdelan leta 1593 za Rudolfa II. File:Statue Of Venus.jpg|Kip ''Venera iz Campo Iemini'' kapitolskega tipa, rimski, 2. stoletje našega štetja, iz Campa Ieminija, Britanski muzej </gallery> == Manierizem v slikarstvu == Znani slikarji v tem slogu so: [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Giorgio Vasari]], [[Parmigianino]], [[Giuseppe Arcimboldo]], [[El Greco]], [[Roso Fiorentino]], [[Francesco Primaticco]], [[Ferdinando Zuccari]], [[Hendrick Goltzius]], [[Agnolo Bronzino]], [[Antonine Caron de Beavais]], [[Domenico Beccafumi]], [[Albrecht Altdorfer]], [[Luca Cambiaso]], [[Erhard Schön]], [[Paolo Veronese]], [[Pieter Bruegel starejši|Bruegel]]. Umetnostni zgodovinarji danes menijo, da je prav manierizem odprl s svojimi novostmi pot kasnejšim modernim stilom, kot so [[ekspresionizem]], [[dadaizem]], [[surrealizem]] in [[kubizem]]. <gallery> Slika:Persus wiewael.jpg|Joachim Wtewael ''Perzej in Andromeda'', 1616, Louvre, sestava, ki prikazuje "Vanité" iz kosti in školjk v ospredju ter dodelano akademsko golo s paleto, ki si jo izposoja Andromedina lica. Zmaj se zdi sino-orientalskega vpliva. Slika:Angelo Bronzino - Venus, Cupid, Folly and Time - National Gallery, London.jpg|''[[Venera, Kupid, Norost in Čas]]'', Bronzino, c. 1545; [[Narodna galerija, London]] Slika:Jacopo Tintoretto - The Last Supper - WGA22649.jpg|[[Tintoretto]], ''[[Zadnja večerja (Tintoretto)|Zadnja večerja]]'', 1592–1594 Slika:El Greco (Domenikos Theotokopoulos) - Laocoön - Google Art Project.jpg|[[El Greco]], ''[[Laokoont (El Greco)|Laokoont]]'' (1610–1614) Slika:Minerva dressing by Lavinia Fontana (1613).jpg|''Minerva se oblači'' (1613), [[Lavinia Fontana]] (1552–1614). [[Galerija Borghese]], Rim Slika:Jacopo Pontormo 032.jpg|Jacopo Pontormo ''Jožef v Egiptu'', 1515–1518; olje na les; 96 x 109&nbsp;cm; Narodna galerija, London Slika:Arcimboldo - Les saisons - L'automne.jpg|Giuseppe Arcimboldo, ''Jesen'', 1573, olje na platnu, [[Louvre]], Pariz </gallery> == Manieristična arhitektura == [[File:Haarlem Vleeshal1.jpg|thumb|Vleeshal v Haarlemu, Nizozemska]] [[File:Piękne niebo nad ratuszem w Zamościu.jpg|thumb|right|Mestna hiša v Zamośću, Poljska, delo Bernardo Morando.]] Za manieristično arhitekturo so bili značilni vizualni triki in nepričakovani elementi, ki so izpodbijali renesančne norme.<ref name=vanda>{{navedi splet |url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-mannerism/ |title=Style Guide: Mannerism |date= 19 December 2012|website= |publisher=Victoria and Albert |access-date=11 January 2015}}</ref> Flamski umetniki, od katerih so mnogi potovali v Italijo in so bili pod vplivom tamkajšnjega manierističnega dogajanja so bili odgovorni za širjenje manierističnih trendov v Evropo severno od Alp, vključno s področjem arhitekture.<ref>{{navedi knjigo|title=Dictionary of Art|last=Wundram|first=Manfred|publisher=Grove|year=1996|pages=281}}</ref> V tem obdobju so arhitekti eksperimentirali z uporabo arhitekturnih oblik, da bi poudarili trdne in prostorske odnose. Renesančni ideal harmonije se je umaknil svobodnejšim in bolj domiselnim ritmom. Najbolj znan arhitekt, povezan z manierističnim slogom, in pionir v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], je bil Michelangelo (1475–1564).<ref>{{navedi knjigo|last=Peitcheva|first=Maria|title=Michelangelo: 240 Colour Plates|url=https://books.google.com/books?id=vSfOCwAAQBAJ&pg=PT2|year=2016|publisher=StreetLib|isbn=978-88-925-7791-6|page=2}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pripisujejo mu izum [[Kolosalni red|kolosalnega reda]], velikega [[pilaster|pilastra]], ki se razteza od dna do vrha fasade. To je uporabil pri svoji zasnovi za trg [[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]] v Rimu. Pred 20. stoletjem je izraz ''manierizem'' imel negativno konotacijo, zdaj pa se uporablja za opis zgodovinskega obdobja na bolj splošen, neobsojajoč način.<ref>Arnold Hauser. ''Mannerism: The Crisis of the Renaissance and the Origins of Modern Art''. (Cambridge: Harvard University Press,1965).</ref> Maneristična arhitektura je bila uporabljena tudi za opis trenda v 1960-ih in 1970-ih letih dvajsetega stoletja, ki je vključeval kršenje norm modernistične arhitekture, hkrati pa je priznal njihov obstoj. Arhitekt in avtor Robert Venturi je v tem kontekstu opredelil manierizem in zapisal: »Manierizem za arhitekturo našega časa, ki prej prizna konvencionalni red kot izvirni izraz, vendar prekine konvencionalni red, da se prilagodi kompleksnosti in protislovju in s tem nedvoumno vključi dvoumnost«.<ref name=venturi>{{navedi splet |url=http://designtheory.fiu.edu/readings/venturi_architecture_as_signs.pdf |title=Architecture as Signs and Systems |last1=Venturi |first1=Robert |access-date=11 January 2015 |archive-date=2021-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211015210624/http://designtheory.fiu.edu/readings/venturi_architecture_as_signs.pdf |url-status=dead }}</ref> [[File:Palazzo Farnese (Caprarola).jpg|thumb|350px|Pogled na [[Villa Farnese|Villo Farnese]]]] === Renesančni primeri === Primer manieristične arhitekture je [[Villa Farnese]] v Capraroli<ref>Coffin David, ''The Villa in the Life of Renaissance Rome'', Princeton University Press, 1979: 281–85</ref>, na razgibanem podeželju zunaj Rima. Razmnoževanje tiskarjev v 16. stoletju je širila manieristične sloge hitreje kot kateri koli prejšnji slog. Gosta z ornamentom "rimskih" detajlov, razstavna vrata na gradu Colditz ponazarjajo severnjaški slog, značilno uporabljen kot izoliran "postavljeni kos" proti nezahtevnim domačim obzidjem. Od poznih 1560-ih dalje je arhitekt Girolamo Cassar v manierističnem slogu zasnoval številne stavbe v [[Valletta|Valletti]], novi prestolnici Malte. Takšne zgradbe so [[Sostolnica sv. Janeza, Valletta|sostolnica sv. Janeza]], palačo velikega mojstra in sedem originalnih ''auberges''. Mnoge Cassarjeve zgradbe so se skozi leta spreminjale, zlasti v obdobju [[barok]]a. Vendar pa nekaj stavb, kot sta Auberge d'Aragon in zunanjost sostolnice sv. Janeza, še vedno ohranja večino Cassarjeve prvotne manieristike.<ref>{{cite journal|last1=Ellul |first1=Michael |title=In search of Girolamo Cassar: An unpublished manuscript at the State Archives of Lucca |journal=Melita Historica |date=2004 |volume=XIV |issue=1 |page=37 |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14(2004-07)/MH.14(2004)1/02.pdf |issn=1021-6952 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313191703/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14%282004-07%29/MH.14%282004%291/02.pdf |archive-date=13 March 2016 |url-status=dead }}</ref> <gallery> File:Palazzo Te Mantova 1.jpg|Eden najboljših primerov manieristične arhitekture: [[Palača Te]] v Mantovi, oblikoval [[Giulio Romano]] File:3538MantovaPalazzoDucale.jpg|Giulio Romano, [[Vojvodska palača, Mantova]] File:3579MantovaCasaGiulioRomano.jpg|Hiša Giulia Romana v Mantovi File:Palazzo Massimo alle Colonne.jpg|[[Baldassare Peruzzi]], Palazzo Massimo alle Colonne v Rimu Biblioteca medicea laurenziana, vestibolo e scala di michelangelo, 03,.jpg|[[Michelangelo]], preddverje [[Medičejska knjižnica|Medičejske knjižnice]] File:St Johns Co-Cathedral.jpg|[[Sostolnica sv. Janeza, Valletta]], Malta File:Catedral Basílica Salvador 2019-6527.jpg|Stolnica bazilika Salvador, Brazilija, zgrajena med 1657 in 1746, Unescova dediščina.<ref>{{citation |contribution=Historic Centre of Salvador de Bahia |contribution-url=https://whc.unesco.org/en/list/309 |title=World Heritage List |url=https://whc.unesco.org/en/list/ |publisher=UNESCO |location=Paris }}</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici|4}} ==Reference== {{refbegin}} *Apel, Willi. 1946–47. "The French Secular Music of the Late Fourteenth Century". ''Acta Musicologica'' 18: 17–29. *Briganti, Giuliano. 1962. ''Italian Mannerism'', translated from the Italian by Margaret Kunzle. London: Thames and Hudson; Princeton: Van Nostrand; Leipzig: VEB Edition. (Originally published in Italian, as ''La maniera italiana'', La pittura italiana 10. Rome: Editori Riuniti, 1961). *Carter, Tim. 1991. ''Music in Late Renaissance and Early Baroque Italy''. London: Amadeus Press. {{ISBN|0-9313-4053-5}} *Castagno, Paul C. 1994. ''The Early Commedia Dell'arte (1550–1621): The Mannerist Context''. New York: P. Lang. {{ISBN|0-8204-1794-7}}. *Cheney, Liana de Girolami (ed.). 2004. ''Readings in Italian Mannerism'', second printing, with a foreword by Craig Hugh Smyth. New York: Peter Lang. {{ISBN|0-8204-7063-5}}. (Previous edition, without the forward by Smyth, New York: Peter Lang, 1997. {{ISBN|0-8204-2483-8}}). *Cox-Rearick, Janet. "Pontormo, Jacopo da." Grove Art Online.11 Apr 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000068662. *Davies, David, Greco, J. H Elliott, Metropolitan Museum of Art (New York, N.Y.), and National Gallery (Great Britain). El Greco. London: National Gallery Company, 2003. *Freedberg, Sidney J. 1965. "Observations on the Painting of the Maniera".<!--Journal or collective book title, inclusive page numbers, etc.--> Reprinted in Cheney 2004, 116–23. *Freedberg, Sidney J. 1971. ''Painting in Italy, 1500–1600'', first edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and Baltimore: Penguin Books. {{ISBN|0-14-056035-1}} *Freedberg, Sidney J. 1993. ''Painting in Italy, 1500–1600'', 3rd edition, New Haven and London: Yale University Press. {{ISBN|0-300-05586-2}} (cloth) {{ISBN|0-300-05587-0}} (pbk) *Walter Friedländer. 1965. ''Mannerism and Anti-Mannerism in Italian Painting''. New York: Schocken. LOC 578295 (First edition, New York: Columbia University Press, 1958.) * Gombrich, E[rnst] H[ans]. 1995. ''The Story of Art'', sixteenth edition. London: Phaidon Press. {{ISBN|0-7148-3247-2}}. *Kaufmann, Thomas DaCosta. ''Arcimboldo : Visual Jokes, Natural History, and Still-Life Painting''. Chicago: University of Chicago Press, 2010. ProQuest Ebook Central. *Lambraki-Plaka, Marina (1999). El Greco-The Greek. Kastaniotis. {{ISBN|960-03-2544-8}}. * Marchetti Letta, Elisabetta, Jacopo Da Pontormo, and Rosso Fiorentino. Pontormo, Rosso Fiorentino. The Library of Great Masters. Antella, Florence: Scala, 199 * Marías, Fernando. 2003 "Greco, El." Grove Art Online. 2 April 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000034199. * Mirollo, James V. 1984. ''Mannerism and Renaissance Poetry: Concept, Mode, Inner Design''. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-03227-7}}. *Nichols, Tom. Tintoretto : Tradition and Identity. London: Reaktion, 1999. *John Shearman 1967. ''Mannerism''. Style and Civilization. Harmondsworth: Penguin. Reprinted, London and New York: Penguin, 1990. {{ISBN|0-14-013759-9}} * Olson, Roberta J.M., ''Italian Renaissance Sculpture'', 1992, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|9780500202531}} *Smart, Alastair. The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. The Harbrace History of Art. New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1972. *Smyth, Craig Hugh. 1992. ''Mannerism and Maniera'', with an introduction by Elizabeth Cropper. Vienna: IRSA. {{ISBN|3-900731-33-0}}. *Summerson, John. 1983. ''Architecture in Britain 1530–1830'', 7th revised and enlarged (3rd integrated) edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and New York: Penguin. {{ISBN|0-14-056003-3}} (cased) {{ISBN|0-14-056103-X}} (pbk) [Reprinted with corrections, 1986; 8th edition, Harmondsworth and New York: Penguin, 1991.] *Stokstad, Marilyn, and Michael Watt Cothren. Art History. 4th ed. Upper Saddle River, NJ: Pearson/Prentice Hall, 2011. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mannerism}} * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/zino/hd_zino.htm "Mannerism: Bronzino (1503–1572) and his Contemporaries", on the Metropolitan Museum of Art's website] [[Kategorija:Manierizem]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] [[Kategorija:Umetnost v 16. stoletju]] [[Kategorija:Umetnost v 17. stoletju]] {{normativna kontrola}} o6kg3v8bmuhrppvbg2s63bh59q4uzn5 Seznam občin v Furlaniji - Julijski krajini 0 160171 6686149 6668415 2026-06-06T16:09:18Z Erardo Galbi 166658 6686149 wikitext text/x-wiki [[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]] [[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]] V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019): *[[Pokrajina Videm|134 v Pokrajini Videm]] (4.968,30 km2 – 516.826 preb.), *[[Pokrajina Pordenone|50 v Pokrajini Pordenone]] (2.275,42 km2 – 311.394 preb.), *[[Pokrajina Gorica|25 v Pokrajini Gorica]] (467,14 km2 – 138.625 preb.) in *[[Slika:Map of municipalities of Friuli-Venezia Giulia - Italy.svg|sličica|299x299_pik|Delitev občin in pokrajin leta 2016]][[Pokrajina Trst|6 v Pokrajini Trst]] (212,51 km2 – 228.785 preb.). == Seznam == === Občine === :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''Krepko''' – pokrajinsko središče {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ahten]] <small>(''Attimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1861}} |33,24 |{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2272}} |13,35 |{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}} |- |[[Amaro (Italia)|Amaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:841}} |33,26 |{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}} |- |[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1030}} |73,63 |{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}} |- |[[Andreis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:282}} |26,95 |{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}} |- |[[Arba]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1309}} |15,31 |{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}} |- |[[Arta Terme]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2243}} |42,77 |{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}} |- |[[Aviano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9025}} |113,35 |{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}} |- |[[Azzano Decimo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15554}} |51,34 |{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}} |- |[[Bagnaria Arsa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3577}} |19,23 |{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}} |- |[[Barcis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:261}} |103,41 |{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Bardo]] <small>(''Lusevera'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:700}} |53,05 |{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}} |- |[[Basiliano]] <small>(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5353}} |43,05 |{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Bertiolo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2577}} |26,07 |{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}} |- |[[Bicinicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1922}} |16,01 |{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}} |- |[[Bordano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:789}} |14,9 |{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}} |- |[[Brugnera]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9254}} |29,12 |{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}} |- |[[Budoia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2552}} |37,36 |{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}} |- |[[Buja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6627}} |25,51 |{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}} |- |[[Buttrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4039}} |17,78 |{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Camino al Tagliamento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1660}} |22,32 |{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}} |- |[[Campoformido]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7679}} |21,93 |{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}} |- |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1210}} |11,02 |{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}} |- |[[Caneva]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6504}} |41,79 |{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}} |- |[[Carlino (Italia)|Carlino]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2790}} |30,23 |{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}} |- |[[Casarsa della Delizia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8440}} |20,47 |{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}} |- |[[Cassacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2911}} |11,68 |{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}} |- |[[Castelnovo del Friuli]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:913}} |22,48 |{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}} |- |[[Castions di Strada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3866}} |32,84 |{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}} |- |[[Cavasso Nuovo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1606}} |10,6 |{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}} |- |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1087}} |39,44 |{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}} |- |[[Cercivento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:696}} |15,78 |{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}} |- |[[Chions]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5188}} |33,45 |{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}} |- |[[Chiopris - Viscone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |9,21 |{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}} |- |[[Cimolais]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:421}} |100,86 |{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}} |- |[[Claut]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1005}} |165,91 |{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}} |- |[[Clauzetto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:390}} |28,31 |{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}} |- |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:15806}} |75,22 |{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}} |- |[[Colloredo di Monte Albano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2231}} |21,75 |{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}} |- |[[Comeglians]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:532}} |19,41 |{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}} |- |[[Cordenons]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:18203}} |56,34 |{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}} |- |[[Cordovado]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2748}} |12,02 |{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}} |- |[[Coseano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2247}} |23,8 |{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Čedad]] <small>(''Cividale del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11378}} |50,65 |{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}} |- |[[Čenta, Italija|Čenta]] <small>(''Tarcento'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9095}} |35,42 |{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}} |- |[[Červinjan]] <small>(''Cervignano del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13409}} |29,17 |{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] <small>(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:8586}} |45,31 |{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}} |- |[[Dignano (Italia)|Dignano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2389}} |27,54 |{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Doberdob]] <small>(''Doberdò del Lago'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1441}} |27,05 |{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}} |- |[[Dolenje v Brdih]] <small>(''Dolegna del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:390}} |12,88 |{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dolina, Trst|Dolina]] <small>(''San Dorligo della Valle'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:5912}} |24,22 |{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dreka]] <small>(''Drenchia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:134}} |12,01 |{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}} |- |[[Dunja, Videm|Dunja]] <small>(''Dogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:192}} |70,37 |{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}} |- |[[Enemonzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1351}} |23,76 |{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}} |- |[[Erto - Casso]] <small>(''Erto e Casso'')</small> |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:387}} |52,43 |{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}} |- |[[Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6279}} |37,19 |{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}} |- |[[Fanna]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1556}} |10,26 |{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}} |- |[[Fara ob Soči]] <small>(''Farra d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1752}} |10,25 |{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}} |- |[[Fiume Veneto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11486}} |35,76 |{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}} |- |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6408}} |28,80 |{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}} |- |[[Flaibano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1197}} |17,32 |{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Fojda]] <small>(''Faedis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3014}} |46,78 |{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}} |- |[[Foljan - Sredipolje]] <small>(''Fogliano Redipuglia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3052}} |7,92 |{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}} |- |[[Fontanafredda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11537}} |46,4 |{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}} |- |[[Forgaria nel Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1826}} |28,94 |{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}} |- |[[Forni Avoltri]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:642}} |80,75 |{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sopra]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1027}} |81,66 |{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sotto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |93,6 |{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}} |- |[[Frisanco]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:645}} |60,99 |{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Garmak]] <small>(''Grimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:374}} |16,11 |{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}} |- |[[Gonars]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4790}} |19,82 |{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Gorica]]''' <small>(''Gorizia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:35212}} |41,26 |{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}} |- |[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] <small>(''Montenars'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:558}} |20,59 |{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}} |- |[[Gradež, Gorica|Gradež]] <small>(''Grado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:8462}} |111,33 |{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}} |- |[[Gradišče ob Soči]] <small>(''Gradisca d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6528}} |11,22 |{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Humin]] <small>(''Gemona del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11141}} |56,06 |{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}} |- |[[Kluže]] <small>(''Chiusaforte'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:703}} |100,2 |{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}} |- |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] <small>(''Capriva del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1731}} |6,32 |{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}} |- |[[Koren, Videm|Koren]] <small>(''Corno di Rosazzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3269}} |12,62 |{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Krmin]] <small>(''Cormons'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7543}} |35,09 |{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}} |- |[[Latisana]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13647}} |37,8 |{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}} |- |[[Lauco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |34,76 |{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}} |- |[[Lestizza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3885}} |34,32 |{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}} |- |[[Lignano Sabbiadoro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6447}} |15,71 |{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}} |- |[[Magnano in Riviera]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2366}} |8,34 |{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}} |- |[[Majano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6051}} |28,28 |{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}} |- |[[Maniago]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11818}} |69,46 |{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}} |- |[[Manzano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6581}} |31,04 |{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}} |- |[[Marano Lagunare]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1963}} |85,8 |{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}} |- |[[Mariano del Friuli]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1600}} |8,59 |{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}} |- |[[Martignacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6796}} |26,68 |{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}} |- |[[Medeja, Gorica|Medeja]] <small>(''Medea'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:970}} |7,36 |{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}} |- |[[Meduno]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1674}} |31,59 |{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}} |- |[[Mereto di Tomba]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2709}} |27,30 |{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Milje, Trst|Milje]] <small>(''Muggia'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:13022}} |13,85 |{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}} |- |[[Mojmak]] <small>(''Moimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1648}} |11,77 |{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}} |- |[[Montereale Valcellina]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4517}} |67,88 |{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}} |- |[[Moraro]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:767}} |3,57 |{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}} |- |[[Morsano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2865}} |32,54 |{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}} |- |[[Mortegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5045}} |30,05 |{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}} |- |[[Moruzzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2391}} |17,78 |{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Moš]] <small>(''Mossa'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1659}} |6,21 |{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}} |- |[[Možac]] <small>(''Moggio Udinese'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1814}} |142,44 |{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}} |- |[[Muzzana del Turgnano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2641}} |24,29 |{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}} |- |[[Na Bili]] <small>(''Resiutta'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:315}} |20,36 |{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] <small>(Malborghetto-Valbruna)</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:969}} |124,21 |{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Neme]] <small>(''Nimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2778}} |33,9 |{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}} |- |[[Oglej]] <small>(''Aquileia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3441}} |37,44 |{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}} |- |[[Osoppo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3006}} |22,4 |{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}} |- |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2010}} |57,9 |{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}} |- |[[Pagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5044}} |14,93 |{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}} |- |[[Palazzolo dello Stella]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3008}} |34,55 |{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}} |- |[[Palmanova]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5409}} |13,3 |{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}} |- |[[Paluzza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2372}} |69,75 |{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}} |- |[[Pasian di Prato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9375}} |15,41 |{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}} |- |[[Pasiano di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:7843}} |45,6 |{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}} |- |[[Paularo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2737}} |84,24 |{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}} |- |[[Pavia di Udine]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5698}} |34,34 |{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}} |- |[[Pinzano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1567}} |21,95 |{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}} |- |[[Pocenia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2595}} |23,98 |{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podbonesec]] <small>(''Pulfero'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1033}} |48,68 |{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podutana]] <small>(''San Leonardo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1161}} |26,91 |{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}} |- |[[Polcenigo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3176}} |49,69 |{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}} |- |[[Porcia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15251}} |29,53 |{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}} |- |'''[[Pordenone]]''' |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:50583}} |38,21 |{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}} |- |[[Porpetto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2650}} |18,05 |{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}} |- |[[Poulét]] <small>(''Povoletto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5572}} |38,41 |{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}} |- |[[Pozzuolo del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6880}} |34,37 |{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}} |- |[[Pradamano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3536}} |15,91 |{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] <small>(''Prepotto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:809}} |33,24 |{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Prata di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8451}} |22,96 |{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}} |- |[[Prato Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:927}} |81,72 |{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}} |- |[[Pravisdomini]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3471}} |16,21 |{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}} |- |[[Precenicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1484}} |27,23 |{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}} |- |[[Premarjak]] <small>(''Premariacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4187}} |39,89 |{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}} |- |[[Preone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:266}} |22,47 |{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}} |- |[[Pušja vas]] <small>(''Venzone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2230}} |54,55 |{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}} |- |[[Ragogna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3023}} |22,03 |{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}} |- |[[Ratenj]] <small>(''Artegna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2877}} |11,22 |{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Ravascletto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:560}} |26,48 |{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}} |- |[[Raveo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:508}} |12,6 |{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}} |- |[[Reana del Rojale]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5032}} |20,33 |{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}} |- |[[Remanzacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6066}} |30,99 |{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Repentabor]] <small>(''Monrupino'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:881}} |12,61 |{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Rezija]] <small>(''Resia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1091}} |119,31 |{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}} |- |[[Rigolato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:502}} |30,77 |{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}} |- |[[Rive d'Arcano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2479}} |22,57 |{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}} |- |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6403}} |47,43 |{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}} |- |[[Romanž na Soči]] <small>(''Romans d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3702}} |15,5 |{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}} |- |[[Ronchis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2054}} |18,4 |{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ronke]] <small>(''Ronchi dei Legionari'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:11960}} |17,11 |{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}} |- |[[Roveredo in Piano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5779}} |15,86 |{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}} |- |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2995}} |19,47 |{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}} |- |[[Sacile]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:19897}} |32,74 |{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}} |- |[[San Daniele del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:8072}} |34,78 |{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio della Richinvelda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4530}} |48,15 |{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio di Nogaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7681}} |25,49 |{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}} |- |{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] <small>(''San Giovanni al Natisone'')</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6117}} |24,06 |{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}} |- |[[San Martino al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1496}} |17,98 |{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}} |- |[[San Quirino]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4274}} |51,76 |{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15011}} |60,88 |{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Torre]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1333}} |11,58 |{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}} |- |[[San Vito di Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1682}} |8,57 |{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}} |- |[[Santa Maria la Longa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2417}} |19,6 |{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}} |- |[[Sappada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1315}} |62,06 |{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}} |- |[[Sauris]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:419}} |41,49 |{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}} |- |[[Sedegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3937}} |50,53 |{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}} |- |[[Sequals]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2221}} |27,7 |{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}} |- |[[Sesto al Reghena]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6319}} |40,68 |{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}} |- |[[Socchieve]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:941}} |66,12 |{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje]] <small>(''Savogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:482}} |22,17 |{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje ob Soči]] <small>(''Savogna d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1727}} |16,98 |{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}} |- |[[Spilimbergo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11902}} |71,88 |{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Srednje, Benečija|Srednje]] <small>(''Stregna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:398}} |19,69 |{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}} |- |[[Sutrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1371}} |20,75 |{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}} |- |[[Škocjan ob Soči]] <small>(''San Canzian d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6309}} |33,89 |{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}} |- |[[Šlovrenc ob Soči]] <small>(''San Lorenzo Isontino'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1548}} |4,4 |{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}} |- |[[Špeter ob Soči]] <small>(''San Pier d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2019}} |9,03 |{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Špeter Slovenov]] <small>(''San Pietro al Natisone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2223}} |23,97 |{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}} |- |[[Štarancan]] <small>(''Staranzano'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7199}} |19,66 |{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Števerjan]] <small>(''San Floriano del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:798}} |10,63 |{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}} |- |[[Tablja]] <small>(''Pontebba'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1503}} |99,66 |{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}} |- |[[Talmassons]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4144}} |43,05 |{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Taržizem]] <small>(''Tricesimo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7609}} |17,68 |{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}} |- |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:14262}} |15,37 |{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tavorjana]] <small>(''Torreano'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2213}} |34,99 |{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}} |- |[[Terzo di Aquileia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2881}} |28,36 |{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tipana|Tajpana]] <small>(''Taipana'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:679}} |65,44 |{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}} |- |[[Tolmeč]] <small>(''Tolmezzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:10570}} |64,62 |{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}} |- |[[Torviscosa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2969}} |48,62 |{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sopra]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:358}} |125,15 |{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sotto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:410}} |85,55 |{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}} |- |[[Trasaghis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2298}} |77,85 |{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}} |- |[[Travesio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1814}} |28,38 |{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Trbiž]] <small>(''Tarvisio'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4577}} |208,36 |{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}} |- |[[Treppo Grande]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1741}} |11,32 |{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}} |- |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |35,59 |{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}} |- |[[Trivignano Udinese]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1689}} |18,46 |{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Trst]]''' <small>(''Trieste'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:202123}} |85,11 |{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tržič, Gorica|Tržič]] <small>(''Monfalcone'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:27041}} |27,9 |{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}} |- |[[Turjak, Gorica|Turjak]] <small>(''Turriaco'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2780}} |5,18 |{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}} |- |[[Vajont, Pordenone|Vajont]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1715}} |1,59 |{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}} |- |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3967}} |29,68 |{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}} |- |[[Varmo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2830}} |34,92 |{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}} |- |[[Verzegnis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:906}} |39,33 |{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}} |- |[[Videm, Italija|'''Videm''']] <small>(''Udine'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:98287}} |57,17 |{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}} |- |[[Vileš]] <small>(''Villesse'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1717}} |12,05 |{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}} |- |[[Villa Santina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2222}} |12,99 |{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}} |- |[[Visco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:775}} |3,52 |{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}} |- |[[Vito d'Asio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:818}} |53,72 |{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}} |- |[[Vivaro]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1399}} |37,68 |{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] <small>(''Sagrado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2236}} |13,94 |{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zgonik]] <small>(''Sgonico'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:2077}} |31,4 |{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}} |- |[[Zoppola]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8419}} |45,54 |{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}} |- |[[Zuglio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:606}} |18,21 |{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}} |} === Nekdanje občine === {| class="wikitable" |+ !Nekdanja občina !Datum ukinitve !Nova občina ali pridružitev !Pokrajina |- |[[Cesclans]] |1. oktober 1871 |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Mione]] |1. januar 1872 |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Castel del Monte Udinese]] |1. februar 1878 |[[Prapotno]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] <small>(nekoč ''Pontefella'')</small>}} |23. september 1924 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')</small>}} |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Ipplis]] |15. april 1928 |[[Premarjak]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Perteole]] |15. april 1928 |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ciseriis]] |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Segnacco]] <small>(nekoč ''Collalto della Soima'')</small> |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Muscoli]] - [[Strassoldo]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Scodovacca]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Feletto Umberto]] <small>(nekoč ''Feletto'')</small> |13. maj 1928 |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Lipalja vas]] <small>(''Laglesie San Leopoldo'')</small> |19. maj 1928 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Žabnice]] <small>(''Camporosso in Valcanale'')</small> |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] <small>(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')</small>}} |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivolto]] <small>(nekoč ''Passariano'')</small> |15. junij 1928 |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Naborjet]] <small>(''Malborghetto'')</small> |7. avgust 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] <small>(''Duino'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Nabrežina]] <small>(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small>}} |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Mavhinje]] <small>(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Šempolaj]] <small>(''San Pelagio'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] <small>(''Slivia'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] <small>(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')</small>}} |7. avgost 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ronec]] <small>(''Rodda'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tarčet]] <small>(''Tarcetta'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Vallenoncello]] |27. april 1930 |[[Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Joannis]] |2. julij 1931 |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Campolongo al Torre]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tapogliano]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivignano]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Teor]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Arzene]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Valvasone]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Fiumicello]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Villa Vicentina]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ligosullo]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Treppo Carnico]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]] 2t98zah98fgbjxo0k95gaknqrrlu3t5 Radio Gama MM 0 165783 6686329 5903080 2026-06-07T06:23:47Z Sporti 5955 /* Pomembnejši voditelji */ pnp 6686329 wikitext text/x-wiki {{brezvirov|datum=november 2014}} '''Radio Gama MM''' je bila [[slovenija|slovenska]] [[radijska postaja]], ki je oddajala med letoma 1994 in 2006. Radio Gama MM je bila ena izmed prvih komercialnih radijskih postaj v Sloveniji. Ustanovitelj programa je bil [[Marjan Meglič]], pionir slovneskih zasebnih elektronskih medijev, sicer tudi ustanovitelj televizje [[MMTV]], ki je z leti postala [[POP TV]]. Program je formalno nastal z združitvijo obstoječega kranjskega radia Gama (67%) in Meglič Telecoma (33%). Svoj program so vsa leta oddajali iz ljubljanskih Stegen preko oddajnika na Krimu na frekvenci 106.4 Mhz - v samem začetku v januarju 1994 na 106,5 MHz. Zaradi za tiste čase svežega pristopa je v program začetku požel izjemen uspeh in veliko posnemovalcev. S časom se je prvotni zagon porazgubil, velika imena so odšla in poslušalcev je bilo z vsakim letom manj. Leta [[2001]] so se odločili za spremembo programske usmeritve z željo po večji prepoznavnosti in pokrivanju segmenta, ki bi jih ločeval od drugih radijskih postaj. S programom pod sloganom ''s posluhom za aktivne'', torej športno usmerjenim programom jim to ni uspelo najbolje in leta 1. aprila 2006 je program prenehal z delovanjem, nadomestil ga je [[Radio Ekspres]]. Pomembnejša moderatorja programa sta bila [[Alenka Štebe]] in brat dvojček (alter ego) [[Jonas Žnidaršič|Jonasa Žnidaršiča]] [[Toni Božanski]]. ==Pomembnejši voditelji== * [[Alenka Štebe]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Pavle Gregorc]] * [[Miha Merlak]] * [[Franci Kapler]] - Gospod Ravnatelj * [[Matjaž Ambrožič (novinar)|Matjaž Ambrožič]] * [[Boris Perme]] * [[Peter Plesec - DJ Pero]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih radijskih postaj]] {{škrbina-radio}} [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Gama MM]] ink0s38f8d7znc9r3laarlx5uz2une0 Slovenska ljudska stranka 0 166516 6686075 6685978 2026-06-06T14:33:30Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +koalicijska stranka 6686075 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Slovenska ljudska stranka}} {{Infobox political party | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = SLS_logotip.png | leader = [[Tina Bregant]] | foundation = 12. maj 1988 | founder = [[Ivan Oman]] | headquarters = [[Ljubljana]], Slovenija | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | newspaper = Slovenec | youth_wing = Nova generacija Slovenske ljudske stranke<ref>{{navedi splet |title=Nova generacija SLS |url=http://www.sls.si/o-stranki/nova-generacija-sls/ |access-date=15 October 2021}}</ref> | womens_wing = Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki<ref>{{navedi splet |title=Slovenska ženska zveza pri SLS |url=http://www.sls.si/ljudje-in-organizacije/zveze-in-klubi/slovenska-zenska-zveza-pri-sls/ |access-date=15 October 2021}}</ref> | predecessor = [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]]<br />(pravni predhodnik) | ideology = {{nowrap|[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo|author=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems|url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215|access-date=24 July 2013|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|pages=215–}}</ref><br />[[agrarizem]]<ref name="DayEastThomas">{{Citation |first1=Alan John |last1=Day |first2=Roger |last2=East |first3=Richard |last3=Thomas |title=Slovenian People's Party |work=A political and economic dictionary of Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2002 |page=533 |isbn=9780203403747 |url=https://books.google.com/books?id=dt2TXexiKTgC&pg=PA533 |access-date=14 November 2011}}</ref><ref name="ZajcBoh">{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=HeRzzwzdfPkC&pg=PA351 |first1=Drago |last1=Zajc |first2=Tomaž |last2=Boh |title=Slovenia |work=The handbook of political change in Eastern Europe |publisher=Edward Elgar Publishing |year=2004 |page=351 |isbn=9781840648546 |access-date=9 December 2011}}</ref><br />[[krščanska demokracija]]<ref name="Ramet2010">{{navedi knjigo|author=Sabrina P. Ramet|title=Central and Southeast European Politics since 1989|url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA80|date=18 February 2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-48750-4|pages=80–}}</ref><ref name="Magone2010">{{navedi knjigo|author=José Magone|title=Contemporary European Politics: A Comparative Introduction|url=https://books.google.com/books?id=g73UtvxJsFcC&pg=PA457|access-date=19 July 2013|date=26 August 2010|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-84639-1|pages=457–}}</ref><br>[[proevropejstvo]]<ref name="elect1">{{navedi splet |title=Slovenia |url=https://europeelects.eu/slovenia/ |access-date=2023-11-13 |website=Europe Elects |language=en-US}}</ref>}} | position = [[desna sredina]]<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building |work=Post-Communist EU Member States: Parties and Party Systems |publisher=Ashgate |year=2006 |page=211 |isbn=9780754647126 |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA211 }}</ref> | membership = 6.500<ref>{{Navedi splet|title=V SLS proti izrednemu kongresu, na katerem bi se lahko Gregorčič zavihtel na čelo stranke|url=https://vecer.com/slovenija/v-sls-proti-izrednemu-kongresu-na-katerem-bi-se-lahko-gregorcic-zavihtel-na-celo-stranke-10360473|website=vecer.com|accessdate=2024-07-03|language=sl}}</ref> | international = | european = {{nowrap|[[Evropska ljudska stranka]]}} | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|15|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|168|2750|hex={{Political party data|color}}}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena, modra | website = {{Political party data|website}} | country = Slovenija }} '''Slovenska ljudska stranka''' ('''SLS''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza in se kasneje preimenovala v SLS. Uvršča se na [[desna sredina|desno sredino]], predsednica stranke je [[Tina Bregant]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Zgodovina == 27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje [[Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka|Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke]]. Leta 2000 se je na kongresu v [[Ljubljana|Ljubljani]] združila s [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskimi krščanskimi demokrati]] v [[SLS+SKD]] in s tem postala pravna naslednica [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|istoimenske zgodovinske politične stranke]]. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka). === 2014 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev v Evropski parlament 2014]] je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|url = http://www.volitve.gov.si/ep2014/|title = Državna volilna komisija RS|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.volitve.gov.si/|publisher = |last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/125004/mep_home.html;jsessionid=6FFF106FB64080FA7B4A7EEADE769CC4.node2|title = Evropski parlament|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.europarl.europa.eu|publisher = |last = |first = }}</ref> Sledile so [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne državnozborske volitve julija 2014]], na katerih je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/rezultati_slo.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu pa je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 2014]] med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/zbirni_podatki.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Decembra 2014 je bil za predsednika izvoljen Marko Zidanšek.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SLS-a: "Spomnite se name tudi jutri"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2018 === V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]], čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]].<ref>{{Navedi splet|title=Tonin ponudil odstop, Zidanšek odstopil #video #foto|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/prvi-odstop-po-volitvah-odstop-ponudil-prvi-moz-sls-469250|website=siol.net|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Vodenje je začasno prevzel Primož Jelševar,<ref>{{Navedi splet|title=Do kongresa SLS-a bo stranko vodil podpredsednik Primož Jelševar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-kongresa-sls-a-bo-stranko-vodil-podpredsednik-primoz-jelsevar/457935|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> po odstopu so v stranki k vnovičnemu sodelovanju povabili [[Marjan Podobnik|Marjana Podobnika]], ki je bil sicer leta 2016 izključen zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja.<ref>{{Navedi splet|title=Podobnik po izključitvi iz SLS-a: Nisem še rekel zadnje besede v politiki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podobnik-po-izkljucitvi-iz-sls-a-nisem-se-rekel-zadnje-besede-v-politiki/401446|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLS vabi Podobnika in druge izključene člane nazaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-vabi-podobnika-in-druge-izkljucene-clane-nazaj/459885|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na t.i. »spravnem« kongresu septembra 2018 je bil Podobnik kot edini kandidat izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik pričakovano postal novi predsednik SLS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-podobnik-pricakovano-postal-novi-predsednik-sls-a/467348|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2019 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|volitvah poslancev v Evropski parlament 2019]] je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS.<ref>{{Navedi splet|title=Novi evropski poslanci: "Čaka nas veliko dela"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/novi-evropski-poslanci-caka-nas-veliko-dela/489226|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Oktobra 2019 je SLS skupaj s [[Franc Kangler|Francem Kanglerjem]] ter podporo drugih strank in civilnih iniciativ organizirala protest ''Rešimo Slovenijo'', kjer je več tisoč zbranih izrazilo nasprotovanje vladi in pozvalo k enaki obravnavi ter k pravični in pošteni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Rešimo Slovenijo: "Ne rušimo vlade. Vlada se ruši sama." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resimo-slovenijo-ne-rusimo-vlade-vlada-se-rusi-sama/501807|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2022 === Januarja 2021 je stranka inicirala nastanek gibanja [[Povežimo Slovenijo]], katerega pobudnica in koordinatorica je bila [[Nada Pavšer]], podpredsednica stranke [[Zeleni Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=SLS, Zeleni Slovenije, Kangler, Šrot in drugi ustanavljajo novo gibanje in listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-zeleni-slovenije-kangler-srot-in-drugi-ustanavljajo-novo-gibanje-in-listo/550292|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Gibanje so poleg SLS in Zelenih sestavljale še stranke [[Konkretno]], [[Nova socialdemokracija]] in [[Nova ljudska stranka]].<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek, Podobnik, Čuš, Kangler in Magajna na volitve s skupno listo kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-podobnik-cus-kangler-in-magajna-na-volitve-s-skupno-listo-kandidatov/610957|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na volitvah koaliciji strank ni uspel preboj v parlament, prejela je 3,4 % glasov in posledično kmalu tudi razpadla.<ref>{{Navedi splet|title=Povežimo Slovenijo in Konkretno po analizi volitev v razmislek o spremembah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/povezimo-slovenijo-in-konkretno-po-analizi-volitev-v-razmislek-o-spremembah/625635|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V vednost, da boste pri JMR bolj ažurni. Znamka Povežimo Slovenijo se od parlamentarnih volitev ne uporablja več.|url=https://x.com/BalazicMarko/status/1577048198161436672|website=X.com|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Julija 2022 je stranko na kongresu prevzel [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]].<ref>{{Navedi splet|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|website=DELO.si|accessdate=2022-09-29|language=si}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]] je stranka osvojila največ županskih mest.<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o rezultatih lokalnih volitev: kdo je zadovoljen in kdo ne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/stranke-o-rezultatih-lokalnih-volitev-kdo-je-zadovoljen-in-kdo-ne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-04-27|language=sl}}</ref> === 2024 === Nosilec liste SLS-a za [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitve v Evropski parlament 2024]] je bil politični komentator, fizik in izredni profesor [[Peter Gregorčič]]. Kljub uvrstitvi na 4. mesto po preferenčnih glasovih Gregorčiču in stranki za las ni uspelo osvojiti mandata, kar je sprožilo spor v stranki.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zmagal v vseh volilnih enotah. Tomc z največ preferenčnimi glasovi.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sds-zmagal-v-vseh-volilnih-enotah-tomc-z-najvec-preferencnimi-glasovi/711243|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na seji glavnega odbora v začetku julija naj bi prišlo do ostrega obračuna med Gregorčičem in predsednikom stranke Balažicem, v igri je bil tudi sklic izrednega kongresa in številni člani stranke, denimo iz pomurskih odborov, so izrazili prepričanje, da bi moral Gregorčič prevzeti vodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Napeto vzdušje v Slovenski ljudski stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/napeto-vzdusje-v-slovenski-ljudski-stranki/714051|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za pomurske veljake Slovenske ljudske stranke je Peter Gregorčič zadnje upanje|url=https://vestnik.svet24.si/clanek/za-pomurske-veljake-slovenske-ljudske-stranke-je-peter-gregorcic-zadnje-upanje-1299209|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Septembra 2024 so se v stranki zavzeli za konsolidacijo in Gregorčiča povabili v stranko. Gregorčič je v odzivu navedel, da se je odzval povabilu na sejo izvršilnega odbora, a da predsednik Balažic ni predstavil svoje vizije potencialnega sodelovanja, prav tako člani izvršilnega odbora, ki da so raje izvedli osebne napade nanj.<ref>{{Navedi splet|title=Izvršilni odbor SLS-a Gregorčiča po sporu znova povabil v stranko: "Odločitev je na njegovi strani"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izvrsilni-odbor-sls-a-gregorcica-po-sporu-znova-povabil-v-stranko-odlocitev-je-na-njegovi-strani/722142|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Oktobra je Peter Gregorčič po napetih več mesecih dokončno izključil možnost nadaljnjega sodelovanja z SLS, dejal je, da jo »obvladujejo ozke interesne skupine, ki jim ustreza šibko vodstvo, na ključne odločitve pa terenska mreža lokalnih odborov ne more vplivati.«<ref>{{Navedi splet|title=Peter Gregorčič: Pot s SLS sem zaključil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/peter-gregorcic-pot-s-sls-sem-zakljucil|website=DELO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2025 === Februarja 2025 je predsednik stranke Balažic podal predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, z namenom umiritve nesoglasij in krepitve nadaljnjega delovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska ljudska stranka se podaja na izredni volilni kongres |url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenska-ljudska-stranka-se-podaja-na-izredni-volilni-kongres/|website=n1info.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 26. aprila 2025, kandidaturo za predsednika so vložili dotedanji predsednik [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], kandidatka na evropskih volitvah 2024 in nevrobiologinja [[Nina Strah]] ter zdravnica in ljubljanska mestna svetnica [[Tina Bregant]].<ref>{{Navedi splet|title=Znani trije kandidati za predsednika SLS, Petra Gregorčiča pa bi izvolili tri mesece pred volitvami|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sls-kongres-marko-balazic-peter-gregorcic-tina-bregant-1805204|website=Reporter|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Slednja je dobila podporo nekdanjega evroposlanca [[Franc Bogovič|Franca Bogoviča]], medtem ko je Peter Gregorčič javno podprl Nino Strah.<ref>{{Navedi splet|title=UR20 - Vse možne koalicije in tretji človek|url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/ur20---vse-mozne-koalicije-in-tretji-clovek|website=Info360|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na kongresu sta Marko Balažic in Nina Strah pred glasovanjem umaknila kandidaturi. Slednja je želela, da izvršilni odbor delegatom preda določeno dokumentacijo, ker pa tega ni storil, je kongres zapustila v prepričanju, da je ta prirejen. Za novo predsednico je bila tako izvoljena Tina Bregant.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant je nova predsednica SLS-a. To je prva ženska na čelu te stranke.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-je-nova-predsednica-sls-a-to-je-prva-zenska-na-celu-te-stranke/743936|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-28|language=sl}}</ref> === 2026 === Na državnozborskih volitvah marca 2026 je SLS nastopila skupaj z NSi in stranko Fokus, prispevala je 23 kandidatov. Na listi je bil kot edini iz SLS za poslanca izvoljen Srečko Ocvirk, ki mu je s tem prenehal županski mandat v Sevnici. Stranka se je odličila podpisati koalicijsko pogodobo za [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlado Republike Slovenije]] pod vodstvom Janeza Janše, a v njej ni dobila ministrskega mesta kakor NSi in Fokus. Predsednica Tina Bregant je nad tem izrazila razočarjanje, a je stranka ostala zavezana pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Tine Bregant ni med ministrskimi kandidati: Skoraj mi je pregorel telefon|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tina-bregant-sls-kandidatka-vlada-razocaranje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl}}</ref> Je pa dobila štiri državne sekretarje: [[Tomaž Žagar]] na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, [[Velislav Žvipelj]] na ministrstvu za kmetijstvo, [[Ivan Meglič]] na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter [[Stanislav Raščan]] – Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 103.300 | 8,69 | {{steady}} | {{Composition bar|10|90|hex=#83be60}} | {{steady}} | 5. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 207.186 | 19,38 | {{Increase}} 10,69 | {{Composition bar|19|90|hex=#83be60}} | {{Increase}} 9 | 2. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 102.691 | 9,54 | {{Decrease}} 9,84 | {{Composition bar|9|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 10 | 4.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SKD.}} | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 66.032 | 6,82 | {{Decrease}} 2,72 | {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 3 | 5. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 54.809 | 5,21 | {{Decrease}} 1,81 | {{Composition bar|5|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 1 | 6.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SMS.}} | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 75.311 | 6,83 | {{Increase}} 1,62 | {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 34.548 | 3,95 | {{Decrease}} 2,88 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 6 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 23.329 | 2,62 | {{Decrease}} 1,33 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 10. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 40.612 | 3,41 | {{Increase}} 0,79 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 7.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Povežimo Slovenijo]]}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 5,85 | {{Composition bar|1|90|hex=#83be60}} | {{increase}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}} | {{yes|Koalicija}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 1992 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1992}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Metka Karner-Lukač]], [[Mihaela Logar]], [[Zoran Madon]], [[Alojz Metelko]], [[Janez Podobnik]], [[Marjan Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Žarko Pregelj]], [[Ludvik Toplak]] in [[Franc Zagožen]]. [[Štefan Matuš]] je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član [[SNS]]. Prav tako je k SLS pristopila [[Irena Oman]] in sicer 7. marca 1995. Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel [[Janez Vindiš]], ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 1996 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1996}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Leon Gostiša]], [[Peter Hrastelj]], [[Franc Kangler]], [[Štefan Klinc]], [[Janez Kramberger]], [[Jože Možgan]], [[Darinka Mravljak]], [[Janez Per]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Rokavec]], [[Branko Tomažič]], [[Vili Trofenik]], [[Alojz Vesenjak]] in [[Franc Zagožen]]. Vodja poslanske skupine je bil [[Franc Zagožen]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Ivan Božič]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jurij Malovrh]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Rokavec]] in [[Vili Trofenik]]. Vodja poslanske skupine je bil [[Janez Podobnik]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Kristijan Janc]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jakob Presečnik]] in [[Mihael Prevc]]. [[Andrej Fabjan]] je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Franc Bogovič]], [[Gvido Kres]], [[Jakob Presečnik]], [[Janez Ribič]] in [[Radovan Žerjav]]. [[Franc Pukšič]] je po izstopu iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] pristopil k poslanski skupini SLS. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Mihael Prevc]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Bogovič]], [[Janez Ribič]], [[Franc Pukšič]] in [[Radovan Žerjav]]. Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-glasovi-iz-tujine-sls-pomagali-do-parlamenta.html|title=SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[24ur.com]]]] }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale [[3. junij|3. junija]] [[2018]] je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]] z mesta predsednika stranke. ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[24. april|24. aprila]] [[2022]] je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji [[Povežimo Slovenijo]]. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke [[Marjan Podobnik]] napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/podobnik-se-bo-razocaran-nad-volilnim-izidom-umaknil-s-cela-sls-a/625708|title=Podobnik se bo razočaran nad volilnim izidom umaknil s čela SLS-a|website=RTVSLO.si |accessdate=2022-07-02}}</ref> Novi predsednik je postal [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], podpredsedniki pa [[Kaja Galič]], [[Marko Cigler]], [[Mihaela Rožej]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS |website=DELO.si |accessdate=2022-07-02}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] [[Slika:Igor Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) 2026 (cropped).jpg|sličica|Trije kandidati SLS: Igor Beguš (Šiška III), predsednica Tina Bregant (Ptuj III), Janez Žagar (Moste Polje II), februarja 2026 v volilni kavarni.|220px]] Predsednica SLS Tina Bregant se je 18. septembra 2025 prvič sestala z [[Jernej Vrtovec|Jernejem Vrtovcem]], takrat novoizvoljenim predsednikom [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], z namenom začetka pogovorov o povezovanju. Oba sta se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini« ter ob tem lažje omogočilo oblikovanje »razvojne koalicije.«<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|website=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da stranka nadaljuje pogovore o sodelovanju na državnozborskih volitvah, in sicer tako z NSi kot tudi s strankama [[FOKUS Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]] poslanca [[Anže Logar|Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}</ref> Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja je omenila tudi stranko [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]],<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> a je predsednik slednje [[Pavel Rupar]] povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> Glavni odbor SLS je nato na svoji seji dne 5. februarja 2026 potrdil celotno skupno listo kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti SLS kandidira 23 kandidatov, predsednica Tina Bregant v okraju Ptuj III, podpredsednica Mihaela Rožej pa v Šentjurju; na listi bo tudi več županov stranke, med njimi Ivan Meglič (Kranj III), [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Murska Sobota I).<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva na volitvah je ''Skupaj v akcijo''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 36.662 | 8,41 | {{steady}} | {{Composition bar|0|7|hex=#83be60}} | {{steady}} | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 16.601 | 3,58 | {{decrease}} 4,83 | {{Composition bar|0|8|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 7. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{increase}} 13,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}} | {{increase}} 1 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z NSi|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 126.534 | 26,25 | {{increase}} 9,65 | {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 1.{{ref|Nastopila na skupni listi z SDS|b}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 48.637 | 7,21 | {{decrease}} 19,04 | {{Composition bar|0|9|hex=#83be60}} | {{decrease}} 1 | 6. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {{note|Skupna lista dveh strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi SDS+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]] |- ![[Franc Bogovič]] | | |bgcolor=#83be60 | |bgcolor=#83be60 | | |- |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka dobila 8,41 % glasov, s čimer se ni uvrstila v Evropski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004//|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}</ref> # [[Franc But]] # [[Bojan Šrot]] # Nataša Kavaš Puc # [[Andrej Umek]] # [[Nada Skuk]] # [[Berta Jereb]] # [[Janez Podobnik]] ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Stranka je na volitvah dobila 3,58 % glasov in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2009|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}</ref> # [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] # Marta Ciraj # [[Marjan Senjur]] # [[Nada Skuk]] # [[Ciril Smrkolj]] # [[Marija Ribič]] # [[Janez Podobnik]] ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je SLS podala na skupni listi z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]]. Skupna lista je prejela 16,60 % glasov in si zagotovila 2 poslanska mandata, iz kvote SLS je bil v Evropski parlament izvoljen [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28|language=sl}}</ref> # [[Lojze Peterle]] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # Neža Pavlič # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # '''[[Franc Bogovič]]''' ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka je na volitvah nastopila skupaj s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]]. Skupna lista strank je s 26,44 % osvojila prvo mesto in dobila tri mandate v Evropskem parlamentu, iz kvote SLS je bil to [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> # [[Milan Zver]] # [[Romana Tomc]] # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # Alenka Forte # Davorin Kopše # Alja Domjan ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} 13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, [[Peter Gregorčič|Petra Gregorčiča]], nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi ''Močna EU za vse''.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil končno kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] je zasedel zadnje mesto, evroposlanec [[Franc Bogovič]] pa tretje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a bo Peter Gregorčič, za vnovičen mandat se bo potegoval tudi Franc Bogovič |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-sls-a-bo-peter-gregorcic-za-vnovicen-mandat-se-bo-potegoval-tudi-franc-bogovic/704049|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-02|language=sl}}</ref> Vrstni red je bil uradno predstavljen 3. maja 2024, ko je stranka skupaj s preko 1000 podpisov podpore vložila predlog liste na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=SLS vložila listo kandidatov za evropske volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sls-vlozila-listo-kandidatov-za-evropske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-03|language=sl}}</ref> # [[Peter Gregorčič]] # Nina Strah # [[Franc Bogovič]] # Sara Ahlin Doljak # [[Franc Pukšič]] # Mija Aleš # Aljaž Barlič # Kaja Galič # [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]]. Na volitvah 9. junija je stranka za las zgrešila preboj v Evropski parlament. Podprlo jo je 7,21 % oz. 48.637 volivcev, nosilec Peter Gregorčič se je z 32.251 preferenčnimi glasovi uvrstil na četrto mesto po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-17|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == * '''Predsednica:''' [[Tina Bregant]] * '''Podpredsedniki:''' Suzana Lara Krause, [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], Mihaela Rožej * '''Predsednik glavnega odbora:''' Velislav Žvipelj * '''Mednarodni tajnik:''' / * '''Vodja poslanske skupine:''' / == Predsedniki stranke == * predsednik [[Slovenska kmečka zveza|Slovenske kmečke zveze]] [[Ivan Oman]] (maj 1988–junij 1992) * [[Marjan Podobnik]] (junij 1992–april 2000) * [[Franc Zagožen]] (april 2000–marec 2001) * [[Franc But]] (marec 2001–november 2003) * [[Janez Podobnik]] (november 2003–november 2007) * [[Bojan Šrot]] (november 2007–maj 2009) * [[Radovan Žerjav]] (maj 2009–marec 2013)<ref>http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html</ref> * [[Franc Bogovič]] (marec 2013–december 2014) * [[Marko Zidanšek]] (december 2014–odstopil junija 2018) <ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905</ref> * [[Marjan Podobnik]] (oktober 2018–julij 2022) * [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (julij 2022–april 2025) <ref>{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik ni več predsednik SLS, stranko prevzel Marko Balažic |url=https://n1info.si/novice/slovenija/novi-predsednik-sls-marko-balazic/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-02|language=sl}}</ref> * [[Tina Bregant]] (2025–)<ref>{{navedi novice |title=Vodenje SLS v roke Tine Bregant |url=https://sta.si/3420276 |work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]] |date=2025-04-26}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]] == Zunanje povezave == * [http://www.sls.si/ Uradna spletna stran] {{Slovenske_politične_stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka|*]] {{normativna kontrola}} gid67sk9r0tx02d5cim4f2rah8ul3t4 Matti Vanhanen 0 171769 6686107 6199386 2026-06-06T15:13:14Z Yerpo 8417 pnp 6686107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matti Taneli Vanhanen''' ({{Audio|Fi-Matti_Vanhanen.ogg|izgovorjava}}), [[Finci|finski]] [[politik]], * [[4. november]] [[1955]], [[Jyväskylä]], [[Finska]]. Vanhanen je bil od 24. junija 2003 do svojega odstopa 22. junija 2010 [[predsednik vlade Finske]], pred tem pa kratek čas tudi finski [[Minister za obrambo Finske|minister za obrambo]]. Bil je tudi predsednik sredinske stranke [[Keskusta]]. == Sklici == <references />{{-}} {{FinnishPrimeMinisters}}{{normativna kontrola}} {{politician-stub}}{{DEFAULTSORT:Vanhanen, Matti}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Finski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Finske]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Helsinkih]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] gx217udp6yw6d94kse1dvexejc89lsq Kanonsko pravo 0 183604 6686106 6508968 2026-06-06T15:12:38Z Shabicht 3554 /* Katoliška cerkev */ 6686106 wikitext text/x-wiki [[Slika:Treegratian.jpg|250px|thumb|right|''Decretum Gratiani'']] '''Kanonsko pravo''' je zbirka cerkvenih [[zakon]]ov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva. Osnova kanonskega prava [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] so predpisi, ki so bili sprejeti na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]]. Ti predpisi se imenujejo ''kánoni '' (grško: κανών, pravilo, določilo ali ukrep). V [[Pravoslavje|Pravoslavni cerkvi]] spadajo v kanonsko pravo v ožjem smislu samo predpisi, ki so bili sprejeti na cerkvenih zborih od 4. do 9. stoletja, vsa druga določila pa se običajno imenujejo pravila. == Katoliška cerkev == V Rimskokatoliški Cerkvi je kanonsko pravo zbirka predpisov, ki jih je sprejela Cerkev in se nanašajo na življenje vernikov, medcerkvene odnose in odnose z [[Mediji|javnostmi]]. Predpisi določajo: * pravne kanonske odnose glede na pravni položaj vernikov znotraj Cerkve, * način izvajanja teh odnosov, * hierarhijo sastavnih delov Cerkve in njihove dejavnosti in * obnašanje vernikov. Glede na to, da Cerkev zase trdi, da je božja in človeška stvaritev, vsebuje tudi kanonsko pravo predpise božjega porekla (božje pravo) in predpise človeškega porekla (civilno pravo). Predpisov božjega porekla se s predpisom, ki bi ga sprejeli ljudje, ne da spremeniti, medtem ko civilni del prava izhaja iz zakonite cerkvene oblasti, ki jo predstavljajo, na primer, rimski [[papež]] in [[ekumenski koncil|ekumenski zbor]]. === Zgodovina katoliškega kanonskega prava === Katoliška cerkev ima eno najstarejših še živih pravnih tradicij, ki se začenjajo z zapovedmi v [[Stara zaveza|Stari]] in [[Nova zaveza|Novi zavezi]], v katero so vključena tudi dela [[apostol]]ov. V zakonske predpise Cerkve so se postopoma vnašala tudi določila ekumenskih koncilov ter pravo in običaji rimskega, vizigotskega, saksonskega in keltskega porekla ter izkušnje iz kasnejšega razvoja Cerkve. Predpisi ekumenskih koncilov, ki so jih tudi na Vzhodu sprejeli kot kanonske, so se na Zahodu kasneje dopolnjevali s predpisi, ki so se sprejeli na lokalnih cerkvenih zborih in predpisi, ki jih je določil rimski škof ([[papež]]). Ko je šlo na Zahodu za disiplinska vprašanja ali vprašanja nauka vere, je imel odločilno besedo vedno rimski škof. Prvi, ki je poskušal kanonske zakone sistematično urediti, je bil v [[11. stoletje|11. stoletju]] [[puščavnik|menih-puščavnik]] Gracijan v ''Decretum Gratiani'', prvi uradni zbornik kanonov, imenovan ''Liber extra'', pa je leta 1234 izdal [[papež Gregor IX.|Gregor IX.]] Za njim je [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] objavil ''Liber sextus'' (1298), [[papež Klemen V.|Klemen V.]] pa tako imenovane ''Clementines'' (1317). Do leta 1917 je število kanonov naraslo na okrog 10.000. Zaradi spremenjenih zgodovinskih okoliščin mnogi od njih niso bili več niti življenjski niti izvedljivi. To je vzpodbudilo papeža [[Papež Pij X.|Pija X.]] da je ukazal pripravo Zakonika kanonskega prava v eni sami knjigi z jasno določenimi zakoni. Komisija, ki je izdelovala novi zakonik, je delo končala v času [[Papež Benedikt XV.|Benedikta XV.]] ki je zakonik tudi objavil. Zakonik ''Codex juris canonici'' je bil uradno izdan leta 1917, veljati pa je začel šele naslednje leto. V Zakonik so poskušali vnesti vse predpise, ki jih je Cerkev sprejela v svoji zgodovini. === Sodobno katoliško kanonsko pravo === Po [[Drugi vatikanski koncil|Drugem vatikanskem koncilu]] (1962–1965), ki ga je sklical papež [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] je postalo jasno, da bo v novonastalih razmerah v Rimskokatoliški cerkvi potreben tudi nov pravni zakonik. Po skoraj dveh desetletij razprav in številnih osnutkih novega Zakonika je papež [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 25. januarja 1983 objavil nov '''Zakonik cerkvenega prava''' (Codex iuris canonici)<ref>{{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko |author2=Šuštar, Alojzij|year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn= 978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}</ref> Vzhodne katoliške Cerkve so priprave Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva zaključile leta 1990. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] so poleg Zakonika kanonskega prava v veljavi tudi drugi predpisi, ki v Zakoniku niso posebej zapisani, ter odredbe [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], ki jih je objavil papež ali katera druga cerkvena ustanova. Del kanonskega prava so zato tudi [[liturgija|liturgični predpisi]]. == Pravoslavne Cerkve == === Kanoni prvih ekumenskih in lokalnih cerkvenih koncilov === Kanonsko pravo [[Pravoslavje|Pravoslavne Cerkve]] sestavljajo cerkveni zakoni, pravila in določila krščanske etike, bogoslužja, discipline klerikov in redovnikov ter cerkvene organizacije in jurisdikcije, ki so jih izglasovali na ekumenskih ali na lokalnih cerkvenih zborih. V Pravoslavni Cerkvi se teh zakonov ne držijo tako strogo kot v Katoliški Cerkvi. Zakoni se uporabljajo bolj svobodno in skladno z zgodovinskim in družbenim okoljem vsake posamezne lokalne Cerkve. Grško govoreči pravoslavni verniki so kanone zbrali v zborniku z naslovom ''Pedalion'' (Πεδαλιον), ki nikakor ni primerljiv s katoliškim Zakonikom kanonskega prava, ampak je bolj podoben zborniku tolmačenj. === Ostali kanoni === Nekatere Pravoslavne Cerkve sprejemajo svoje lastne kanone oziroma pravila. Ti kanoni se nanašajo na disciplino posta, spoštovanje ikon, zakona, razveze, posvečanje župnikov, disciplino klerikov in redovnikov, sodelovanju laikov v delovanju Cerkve, hierarhične stopnje, častni vrstni red eparhij, medcerkvene odnose, odnose z javnostjo itd. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko|author2=Šuštar, Alojzij |year=2006 |title=Codex iuris canonici : razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Rebič, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan, Ljubljana|isbn= 978-961-241-183-1 |cobiss=235261696 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://www.intratext.com/X/LAT0010.HTM Codex Iuris Canonici (1983)], izvirni tekst v latinščini * [http://www.vatican.va/archive/ENG1104/_INDEX.HTM Zakonik kanonskega prava (1983)] z modificiranima kanonoma 750 in 1371 (1998), angleški prevod Canon Law Society of America * [http://www.intratext.com/IXT/ENG0017/_INDEX.HTM Zakonik kanonskega prava (1983)], angleški prevod Canon Law Society of Great Britain and Ireland, Canon Law Society of Australia and New Zealand in Canadian Canon Law Society * [http://www.intratext.com/X/LAT0758.HTM ''Codex canonum ecclesiarum orientalium'' (1990)], izvirni tekst v latinščini * [http://www.intratext.com/X/ENG1199.HTM »Kanonsko pravo Vzhodnih Cerkva« (1990)], pomanjkljiv prevod v angleščini * [http://www.intratext.com/X/LAT0813.HTM ''Codex Iuris Canonici'' (1917)], izvirnik v latinščini * [http://www.newadvent.org/cathen/09056a.htm Catholic Encyclopedia: Kanonsko pravo], zastarelo, vendar uporabno {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Področja prava]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Kanonsko pravo|*]] 95iazccrffze55jucz9f3lhjlerujmv 6686109 6686106 2026-06-06T15:14:49Z Shabicht 3554 /* Zgodovina katoliškega kanonskega prava */ 6686109 wikitext text/x-wiki [[Slika:Treegratian.jpg|250px|thumb|right|''Decretum Gratiani'']] '''Kanonsko pravo''' je zbirka cerkvenih [[zakon]]ov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva. Osnova kanonskega prava [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] so predpisi, ki so bili sprejeti na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]]. Ti predpisi se imenujejo ''kánoni '' (grško: κανών, pravilo, določilo ali ukrep). V [[Pravoslavje|Pravoslavni cerkvi]] spadajo v kanonsko pravo v ožjem smislu samo predpisi, ki so bili sprejeti na cerkvenih zborih od 4. do 9. stoletja, vsa druga določila pa se običajno imenujejo pravila. == Katoliška cerkev == V Rimskokatoliški Cerkvi je kanonsko pravo zbirka predpisov, ki jih je sprejela Cerkev in se nanašajo na življenje vernikov, medcerkvene odnose in odnose z [[Mediji|javnostmi]]. Predpisi določajo: * pravne kanonske odnose glede na pravni položaj vernikov znotraj Cerkve, * način izvajanja teh odnosov, * hierarhijo sastavnih delov Cerkve in njihove dejavnosti in * obnašanje vernikov. Glede na to, da Cerkev zase trdi, da je božja in človeška stvaritev, vsebuje tudi kanonsko pravo predpise božjega porekla (božje pravo) in predpise človeškega porekla (civilno pravo). Predpisov božjega porekla se s predpisom, ki bi ga sprejeli ljudje, ne da spremeniti, medtem ko civilni del prava izhaja iz zakonite cerkvene oblasti, ki jo predstavljajo, na primer, rimski [[papež]] in [[ekumenski koncil|ekumenski zbor]]. === Zgodovina katoliškega kanonskega prava === Katoliška cerkev ima eno najstarejših še živih pravnih tradicij, ki se začenjajo z zapovedmi v [[Stara zaveza|Stari]] in [[Nova zaveza|Novi zavezi]], v katero so vključena tudi dela [[apostol]]ov. V zakonske predpise Cerkve so se postopoma vnašala tudi določila ekumenskih koncilov ter pravo in običaji rimskega, vizigotskega, saksonskega in keltskega porekla ter izkušnje iz kasnejšega razvoja Cerkve. Predpisi ekumenskih koncilov, ki so jih tudi na Vzhodu sprejeli kot kanonske, so se na Zahodu kasneje dopolnjevali s predpisi, ki so se sprejeli na lokalnih cerkvenih zborih in predpisi, ki jih je določil rimski škof ([[papež]]). Ko je šlo na Zahodu za disciplinska vprašanja ali vprašanja nauka vere, je imel odločilno besedo vedno rimski škof. Prvi, ki je poskušal kanonske zakone sistematično urediti, je bil v [[11. stoletje|11. stoletju]] [[puščavnik|menih-puščavnik]] Gracijan v ''Decretum Gratiani'', prvi uradni zbornik kanonov, imenovan ''Liber extra'', pa je leta 1234 izdal [[papež Gregor IX.|Gregor IX.]] Za njim je [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] objavil ''Liber sextus'' (1298), [[papež Klemen V.|Klemen V.]] pa tako imenovane ''Clementines'' (1317). Do leta 1917 je število kanonov naraslo na okrog 10.000. Zaradi spremenjenih zgodovinskih okoliščin mnogi od njih niso bili več življenjski niti izvedljivi. To je vzpodbudilo papeža [[Papež Pij X.|Pija X.]] da je ukazal pripravo Zakonika kanonskega prava v eni sami knjigi, z jasno določenimi zakoni. Komisija, ki je izdelovala novi zakonik, je delo končala v času [[Papež Benedikt XV.|Benedikta XV.]] ki je zakonik tudi objavil. Zakonik ''Codex juris canonici'' je bil uradno izdan leta 1917, veljati pa je začel šele naslednje leto. V Zakonik so poskušali vnesti vse predpise, ki jih je Cerkev sprejela v svoji zgodovini. === Sodobno katoliško kanonsko pravo === Po [[Drugi vatikanski koncil|Drugem vatikanskem koncilu]] (1962–1965), ki ga je sklical papež [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] je postalo jasno, da bo v novonastalih razmerah v Rimskokatoliški cerkvi potreben tudi nov pravni zakonik. Po skoraj dveh desetletij razprav in številnih osnutkih novega Zakonika je papež [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 25. januarja 1983 objavil nov '''Zakonik cerkvenega prava''' (Codex iuris canonici)<ref>{{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko |author2=Šuštar, Alojzij|year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn= 978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}</ref> Vzhodne katoliške Cerkve so priprave Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva zaključile leta 1990. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] so poleg Zakonika kanonskega prava v veljavi tudi drugi predpisi, ki v Zakoniku niso posebej zapisani, ter odredbe [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], ki jih je objavil papež ali katera druga cerkvena ustanova. Del kanonskega prava so zato tudi [[liturgija|liturgični predpisi]]. == Pravoslavne Cerkve == === Kanoni prvih ekumenskih in lokalnih cerkvenih koncilov === Kanonsko pravo [[Pravoslavje|Pravoslavne Cerkve]] sestavljajo cerkveni zakoni, pravila in določila krščanske etike, bogoslužja, discipline klerikov in redovnikov ter cerkvene organizacije in jurisdikcije, ki so jih izglasovali na ekumenskih ali na lokalnih cerkvenih zborih. V Pravoslavni Cerkvi se teh zakonov ne držijo tako strogo kot v Katoliški Cerkvi. Zakoni se uporabljajo bolj svobodno in skladno z zgodovinskim in družbenim okoljem vsake posamezne lokalne Cerkve. Grško govoreči pravoslavni verniki so kanone zbrali v zborniku z naslovom ''Pedalion'' (Πεδαλιον), ki nikakor ni primerljiv s katoliškim Zakonikom kanonskega prava, ampak je bolj podoben zborniku tolmačenj. === Ostali kanoni === Nekatere Pravoslavne Cerkve sprejemajo svoje lastne kanone oziroma pravila. Ti kanoni se nanašajo na disciplino posta, spoštovanje ikon, zakona, razveze, posvečanje župnikov, disciplino klerikov in redovnikov, sodelovanju laikov v delovanju Cerkve, hierarhične stopnje, častni vrstni red eparhij, medcerkvene odnose, odnose z javnostjo itd. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko|author2=Šuštar, Alojzij |year=2006 |title=Codex iuris canonici : razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Rebič, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan, Ljubljana|isbn= 978-961-241-183-1 |cobiss=235261696 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://www.intratext.com/X/LAT0010.HTM Codex Iuris Canonici (1983)], izvirni tekst v latinščini * [http://www.vatican.va/archive/ENG1104/_INDEX.HTM Zakonik kanonskega prava (1983)] z modificiranima kanonoma 750 in 1371 (1998), angleški prevod Canon Law Society of America * [http://www.intratext.com/IXT/ENG0017/_INDEX.HTM Zakonik kanonskega prava (1983)], angleški prevod Canon Law Society of Great Britain and Ireland, Canon Law Society of Australia and New Zealand in Canadian Canon Law Society * [http://www.intratext.com/X/LAT0758.HTM ''Codex canonum ecclesiarum orientalium'' (1990)], izvirni tekst v latinščini * [http://www.intratext.com/X/ENG1199.HTM »Kanonsko pravo Vzhodnih Cerkva« (1990)], pomanjkljiv prevod v angleščini * [http://www.intratext.com/X/LAT0813.HTM ''Codex Iuris Canonici'' (1917)], izvirnik v latinščini * [http://www.newadvent.org/cathen/09056a.htm Catholic Encyclopedia: Kanonsko pravo], zastarelo, vendar uporabno {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Področja prava]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Kanonsko pravo|*]] 7eixv4srry81kihs7mi0nv8jgv9xxd4 Gavuni 0 191873 6686190 4904564 2026-06-06T17:47:20Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox , posodobitev poddužine in rodovi, dp uvod 6686190 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Gavuni | image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg | image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun) | taxon = Atherinidae | authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827 | subdivision_ranks = Poddružine<ref>{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}</ref><ref>{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I. |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}</ref> | subdivision = glej besedilo }} '''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[riberib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].<ref name=":02">{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}</ref>Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]]. Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. == Poddružine in rodovi == Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:<ref name = Nelson5>{{BioRef|fotw5}}</ref><ref name = VDLEF>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}</ref> * Poddružina [[Atherininae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> ** ''[[Atherina]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (7 vrst) ** ''[[Atherinason]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934</small> (monotipska) ** ''[[Atherinosoma]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872</small> (2 vrsti) ** ''[[Kestratherina]]'' <small>[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] & [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988</small> (2 vrsti) ** ''[[Leptatherina]]'' <small>Pavlov, Ivantsoff, Last & Crowley, 1988</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Atherinomorinae]] <small>[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] & [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996</small> ** ''[[Alepidomus]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944</small> (monotipska) ** ''[[Atherinomorus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> (9 vrst) ** ''[[Doboatherina]]'' <small> Sasaki & Kimura, 2019</small> (10 vrst)<ref>{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}</ref> ** ''[[Hypoatherina]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948</small> (15 vrst) <ref name=Sasaki2014>{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}</ref> ** ''[[Stenatherina]]'' <small>Schultz, 1948</small> (monotipska) ** ''[[Teramulus]]'' <small>[[J.L.B. Smith]], 1965</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Bleheratherininae]] <small>[[Aarn]] & Ivantsoff, 2009</small> ** ''[[Bleheratherina]]'' <small>Aarn & Ivanstoff, 2009</small> (monotipska) * Poddružina [[Craterocephalinae]] <small>Dyer & Chernoff, 1996</small> ** ''[[Craterocephalus]]'' <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912</small> (26 vrst) ** ''[[Sashatherina]]'' <small>Ivantsoff & [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011</small> (monotipska) Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|"''Atherina''" ''macrocephala'']] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835</small> iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .<ref name=":022">{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}</ref> Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' <small>Peters, 1877</small> vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].<ref>{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q446802}} [[Kategorija:Gavuni|*]] [[Kategorija:Ribe]] r8blwcl85gnghhl9uek2mlzm121poux 6686191 6686190 2026-06-06T17:48:32Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686191 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Gavuni | image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg | image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun) | taxon = Atherinidae | authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827 | subdivision_ranks = Poddružine<ref>{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}</ref><ref>{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I. |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}</ref> | subdivision = glej besedilo }} '''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[riberib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].<ref name=":02">{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}</ref>Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]]. Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. == Poddružine in rodovi == Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:<ref name = Nelson5>{{BioRef|fotw5}}</ref><ref name = VDLEF>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}</ref> * Poddružina [[Atherininae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> ** ''[[Atherina]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (7 vrst) ** ''[[Atherinason]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934</small> (monotipska) ** ''[[Atherinosoma]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872</small> (2 vrsti) ** ''[[Kestratherina]]'' <small>[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] & [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988</small> (2 vrsti) ** ''[[Leptatherina]]'' <small>Pavlov, Ivantsoff, Last & Crowley, 1988</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Atherinomorinae]] <small>[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] & [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996</small> ** ''[[Alepidomus]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944</small> (monotipska) ** ''[[Atherinomorus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> (9 vrst) ** ''[[Doboatherina]]'' <small> Sasaki & Kimura, 2019</small> (10 vrst)<ref>{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}</ref> ** ''[[Hypoatherina]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948</small> (15 vrst) <ref name=Sasaki2014>{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}</ref> ** ''[[Stenatherina]]'' <small>Schultz, 1948</small> (monotipska) ** ''[[Teramulus]]'' <small>[[J.L.B. Smith]], 1965</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Bleheratherininae]] <small>[[Aarn]] & Ivantsoff, 2009</small> ** ''[[Bleheratherina]]'' <small>Aarn & Ivanstoff, 2009</small> (monotipska) * Poddružina [[Craterocephalinae]] <small>Dyer & Chernoff, 1996</small> ** ''[[Craterocephalus]]'' <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912</small> (26 vrst) ** ''[[Sashatherina]]'' <small>Ivantsoff & [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011</small> (monotipska) Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|"''Atherina''" ''macrocephala'']] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835</small> iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .<ref name=":022">{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}</ref> Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' <small>Peters, 1877</small> vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].<ref>{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q446802}} [[Kategorija:Gavuni|*]] [[Kategorija:Ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] 9n6a3tx0oj4auhm29bx1p8tm78eam7s 6686204 6686191 2026-06-06T18:14:47Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686204 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Gavuni | image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg | image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun) | taxon = Atherinidae | authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827 | subdivision_ranks = Poddružine<ref>{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}</ref><ref>{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I. |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}</ref> | subdivision = glej besedilo }} '''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[riberib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].<ref name=":02">{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}</ref>Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]]. Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. == Poddružine in rodovi == Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:<ref name = Nelson5>{{BioRef|fotw5}}</ref><ref name = VDLEF>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}</ref> * Poddružina [[Atherininae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> ** ''[[Atherina]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (7 vrst) ** ''[[Atherinason]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934</small> (monotipska) ** ''[[Atherinosoma]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872</small> (2 vrsti) ** ''[[Kestratherina]]'' <small>[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] & [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988</small> (2 vrsti) ** ''[[Leptatherina]]'' <small>Pavlov, Ivantsoff, Last & Crowley, 1988</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Atherinomorinae]] <small>[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] & [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996</small> ** ''[[Alepidomus]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944</small> (monotipska) ** ''[[Atherinomorus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> (9 vrst) ** ''[[Doboatherina]]'' <small> Sasaki & Kimura, 2019</small> (10 vrst)<ref>{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}</ref> ** ''[[Hypoatherina]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948</small> (15 vrst) <ref name=Sasaki2014>{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}</ref> ** ''[[Stenatherina]]'' <small>Schultz, 1948</small> (monotipska) ** ''[[Teramulus]]'' <small>[[J.L.B. Smith]], 1965</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Bleheratherininae]] <small>[[Aarn]] & Ivantsoff, 2009</small> ** ''[[Bleheratherina]]'' <small>Aarn & Ivanstoff, 2009</small> (monotipska) * Poddružina [[Craterocephalinae]] <small>Dyer & Chernoff, 1996</small> ** ''[[Craterocephalus]]'' <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912</small> (26 vrst) ** ''[[Sashatherina]]'' <small>Ivantsoff & [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011</small> (monotipska) Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|"''Atherina''" ''macrocephala'']] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835</small> iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .<ref name=":022">{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}</ref> Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' <small>Peters, 1877</small> vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].<ref>{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q446802}} [[Kategorija:Gavuni|*]] [[Kategorija:Ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] d6ra4ju5ht82i9xheaawhpbbg7n12xt Atherinidae 0 191874 6686170 1529045 2026-06-06T17:14:07Z Pinky sl 2932 6686170 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Gavuni]] {{R from scientific name|fish}} 3wdew9sx4t49b4m2ytjml628r292hwy Kategorija:Sončni ostriži 14 191905 6686213 3979307 2026-06-06T18:24:15Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ribe]]; dodal [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686213 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedia:Kategorija|kategorija]] vsebuje [[članek|članke]] o [[sončni ostriži|sončnih ostrižih]]. {{Kategorija v Zbirki|Centrarchidae}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 9oyn6ua43v20xh7zjwov9e6tyy8d4f4 Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji 0 195965 6686138 6685348 2026-06-06T15:53:39Z A09 188929 +nove kočevarske c. po RKD, vnešene tudi "kapelice" s polno zidano ladjo, prezbiterijem in streho 6686138 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]] |Kumrov vrh, [[Svetli Potok]] | |Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | |[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{slika d|Q140066650}} |[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Sv. Trojica]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Sv. Trojica]] |[[Rajndol]] |1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 42snxe2qok3o0m3jyzr5wrw3qtd1iq9 6686143 6686138 2026-06-06T15:59:28Z A09 188929 +1, zahvala @Upwinxp 6686143 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]] |Kumrov vrh, [[Svetli Potok]] | |Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | |[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{slika d|Q140066650}} |[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Sv. Trojica]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Sv. Trojica]] |[[Rajndol]] |1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 3zczav6bybqtryh53gwhjxoh9bxbxlb Brian Gwynne Horrocks 0 202951 6686315 6359509 2026-06-07T05:06:29Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1895]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1985]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Sir Brian Horroccks |nickname=Jorrocks<ref>Vzdevek se nanaša na smešni konjeniški lik iz stripa [[Robert Smith Surtees|Roberta Smitha Surteesa]] (Mead. ''Churchill's Lions'', str.&nbsp;213).</ref> |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913&ndash;49 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |commands=[[11. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|11. pehotna brigada]]<br/>[[44. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|44. pehotna divizija]]<br/>[[9. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|9. oklepna divizija]]<br/>[[13. korpus (Združeno kraljestvo)|13. korpus]]<br/>[[10. korpus (Združeno kraljestvo)|10. korpus]]<br/>[[9. korpus (Združeno kraljestvo)|9. korpus]]<br/>[[30. korpus (Združeno kraljestvo)|30. korpus]]<br/>[[Britanska vojska na Renu]] |unit= |battles= [[Prva svetovna vojna]]<br/>[[Ruska državljanska vojna]]<br/>'''[[Druga svetovna vojna]]:'''<br>* [[Bitka za Francijo]]<br>* [[Bitka za Alam el Halfo]]<br>* [[Druga bitka za El Alamein]]<br>* [[Linija Mareth]]<br>* [[Bitka za Falaise]]<br>* [[Operacija Market Garden]]<br>* [[Operacija Veritable]] |awards=[[Red kopeli|KCB]] (1949)<ref name=KCB>{{LondonGazette|issue=38628|supp=yes|startpage=2794|date=3 June 1949|accessdate=2008-04-22}}</ref><br/>[[Red britanskega imperija|KBE]] (1945)<ref name=KBE>{{LondonGazette|issue=37161|supp=yes|startpage=3489|date=3 July 1945|accessdate=2008-04-22}}</ref><br/>[[Red kopeli|CB]] (1943)<ref name=CB>{{LondonGazette|issue=36120|supp=yes|startpage=3521|date=3 August 1943|accessdate=2008-04-22}}</ref><br/>[[Distinguished Service Order|DSO]] (1942)<ref name=DSO>{{LondonGazette|issue=35840|supp=yes|startpage=5665|date=29 December 1942|accessdate=2008-04-21}}</ref><br/>[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]] (1920)<ref name="DSO"/><br/>[[Mentioned in despatches|MID]] (1943,<ref name=MiD43>{{LondonGazette|issue=36065|supp=yes|startpage=2853|date=24 June 1943|accessdate=2008-04-22}}</ref> Marec 1945,<ref name=MiDMar45>{{LondonGazette|issue=36994|supp=yes|startpage=1548|date=20 March 1945|accessdate=2008-04-22}}</ref> Avgust 1945<ref name=MiDAug45>{{LondonGazette|issue=37213|supp=yes|startpage=4044|date=7 August 1945|accessdate=2008-04-22}}</ref>)<br>[[Slika:Legion of Merit drawing.svg|25px|Legija za zasluge]] [[Legija za zasluge]] |laterwork= [[Black Rod]], televizijski voditelj, pisatelj }} [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] [[sir (naziv)|sir]] '''Brian Gwynne Horrocks''', [[Red kopeli|KCB]], [[Red britanskega imperija|KBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], [[televizijski voditelj]] in [[pisatelj]], * [[7. september]] [[1895]], † [[4. januar]] [[1985]]. Horrocks je najbolj poznan po poveljevanju [[30. korpus (Združeno kraljestvo)|britanskemu 30. korpusu]] med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniško]] [[operacija Market Garden|operacijo Market Garden]] in sodelovanjem v drugih operacijah [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Predhodno je služil v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], [[vojni ujetnik|bil dvakrat ujet]], sodeloval pa je tudi na [[Poletne olimpijske igre 1924|Poletnih olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu]]. Po koncu vojaške kariere je bil televizijski voditelj, pisatelj del na področju vojaške zgodovine in bil 14 let [[Black Rod]] v [[Lordska zbornica|Lordski zbornici]]. Leta 1940 je Horrocks poveljeval bataljonu med [[bitka za Francijo|bitko za Francijo]]; takrat je bil prvič pod poveljstvom [[Bernard Montgomery, 1st Viscount Montgomery of Alamein|Bernarda Montgomeryja]], najbolj uspešnega britanskega poveljnika druge svetovne vojne. Montgomery je pozneje prepoznal Horrocksa kot enega svojih najbolj sposobnih častnikov, zaradi česar ga je prestavil v poveljstvo korpusa, tako v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] kot v [[Evropa|Evropi]]. Leta 1943 je bil Horrocks huje ranjen in je potreboval več kot leto bolniškega dopusta, preden je prevzel poveljstvo korpusa v Evropi. Možno je, da je bil zaradi te daljše odsotnosti spregledan pri napredovanju<ref>Warner. ''Horrocks'', p.&nbsp;77.</ref>, saj so njegovi kolegi (poveljniki korpusov v Severni Afriki, npr. [[Oliver Leese|Leese]], [[Miles Dempsey|Dempsey]]) v tem času poveljevali že najmanj [[armada|armadi]]. Horrocks ni nikoli popolnoma prebolel rane in zaradi tega se je bil prisiljen predčasno upokojiti po vojni. Od leta 1945 je Horrocks veljal za enega najbolj uspešnih generalov [[Britanska kopenska vojska|Britanske kopenske vojske]] in je hkrati veljal kot »''beau ideal'' korpusnega poveljnika«<ref name="Mead210">{{navedi knjigo |title=Churchill's Lions |last=Mead |page=210 }}</ref>. [[Dwight David Eisenhower]] ga je označil za »izjemnega britanskega generala pod Montgomeryjem«<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;72.</ref>. == Zgodnje življenje in prva svetovna vojna == Horrocks je bil edini sin polkovnika [[William Horrocks|Sir Williama Horrocksa]], zdravnika v [[Kraljevi vojaški medicinski korpus|Kraljevem vojaškem medicinskem korpusu]]. Sprva se je šolal na [[Uppingham School]], angleški [[samostojna šola (Združeno kraljestvo)|samostojni šoli]], nato pa je leta 1913 vstopil v [[Kraljevi vojaški kolidž Sandhurst]]<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;3–6.</ref>. Sprejet je bil s šestim najslabšim rezultatom (med 167 uspešnimi kandidati), pri čemer so pri njegovi prijavi upoštevali tudi dodatnih 200 točk za opravljen certifikat [[Častniški trenažni korpus|Častniškega trenažnega korpusa]]<!--Officer Training Corps-->, česar niso imeli vsi kandidati<ref>{{navedi novicepaper The Times |title=Cadetships In The Army |department=News |day_of_week=Friday |date=17 January 1913 |page=35 |issue=40111 |column=G }}</ref>. Na kolidžu se je zelo slabo odrezal, zaradi česar je bil v nevarnosti, da ne bo postal častnik, a je to preprečil začetek [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]<ref>{{navedi knjigo |title=Horrocks |last=Warner |page=7 }}</ref> . Tako je bil 8. avgusta 1914 povišan v častnika 1. bataljona [[Middlesex Regiment]]<ref>{{LondonGazette|issue=28864|startpage=6205|endpage=6206|date=7 August 1914|accessdate=2008-05-08}}</ref>, nakar se je kot [[drugi poročnik]] pridružil [[Britanski ekspedicijski korpus (prva svetovna vojna)|Britanskemu ekspedicijskemu korpusu]]. Ognjeni krst je doživel med [[bitka za Mons|bitko za Mons]]. 21. oktobra, med [[bitka za Armentières|bitko za Armentières]], je bil njegov vod obkoljen, pri čemer je bil Horrocks ranjen in zajet<ref>{{navedi knjigo |title=Horrocks |last=Warner |page=14 }}</ref>. Med okrevanjem v nemški vojaški bolnišnici je bil večkrat zaslišan, saj so bili Nemci prepričani, da Britanci uporabljajo [[dum-dum]] strelivo v nasprotju s [[Haaška konvencija (1899)|Haaško konvencijo leta 1899]]<ref>{{navedi splet| title = Text of Declaration III of Hague Convention, 1899| work = The Avalon Project| publisher = Yale Law School| url = http://www.yale.edu/lawweb/avalon/lawofwar/dec99-03.htm| format = HTML| accessdate = 2008-06-14| archive-date = 2008-06-04| archive-url = https://web.archive.org/web/20080604122717/http://www.yale.edu/lawweb/avalon/lawofwar/dec99-03.htm| url-status = dead}}</ref>. Nemci mu istočasno niso dovolili, da se preobleče oz. da mu preoblečejo posteljnino ter njemu in drugemu britanskemu častniku niso dodelili osnovnih potrebščin. Ker sta bila oba začasno paralizirana, sta se morala plaziti na stranišče, zaradi česar so se njune rane vnele<ref>{{navedi knjigo |title=Horrocks |last=Warner |page=15 }}</ref>. Stanje se je izboljšalo, ko je bil izpuščen iz bolnice in premeščen v [[vojno ujetniško taborišče]]. Med prevozom se je spoprijateljil z nemškim spremljevalcem; to je pripisal medsebojnemu spoštovanju frontnih bojevnikov<ref>{{navedi knjigo |title=A Full Life |last=Horrocks |page=19 }}</ref>. 18. decembra 1914 je bil povišan v [[prvi poročnik|prvega poročnika]]<ref>{{LondonGazette|issue=29170|supp=yes|startpage=4997|date=21 May 1915|accessdate=2008-04-22}}</ref>, kljub temu da je bil v vojnem ujetništvu. V tem času je hotel večkrat pobegniti, a je bil vedno zajet; v najboljšem poskusu je že skoraj dosegel [[Nizozemska|nizozemsko]] mejo<ref>{{navedi knjigo |title=Horrocks |last=Warner |page=24}}</ref>. Da bi mu preprečili nadaljnje poskuse, so ga Nemci prestavili v taborišče za ujete ruske častnike. Horrocks je to izkoristil, da se je naučil [[ruščina|ruščine]]. Pozneje, ko je delal v [[Lordska zbornica|Lordski zbornici]], je s svojim znanjem ruščine presenetil [[Nikita Hruščov|Hruščova]] in [[Nikolaj Bulganin|Bulganina]], ko sta obiskala zbornico<ref>{{navedi knjigo |title=Horrocks |last=Warner |page=19 }}</ref>. Zaradi svojega obnašanja v ujetništvu so mu leta 1920 podelili [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]] (retroaktivno 5. maja 1919)<ref name="DSO"/>. Po koncu vojne se je vrnil v domovino, a se ni mogel privaditi civilnemu življenju. Tako se je večkrat odpravil v [[London]] na zabave, pri čemer je v šestih tednih zapravil štiriletno plačo, ki se mu je nabirala med ujetništvom<ref>{{navedi knjigo |title=A Full Life |last=Horrocks |page=35}}</ref>. Kljub temu se je leta 1919 vrnil nazaj v vojaško službo, saj so potrebovali ljudi z znanjem ruščine. == Medvojno obdobje == === Rusija === Leta 1919 so Horrocksa premestili v Rusijo kot del [[zavezniška intervencija med rusko državljansko vojno|zavezniške intervencije med rusko državljansko vojno]]. Potem, ko je 19. aprila pristal v [[Vladivostok]]u, je bil dodeljen britanskemu štabu. Da bi nadomestili vračajočo se [[Češkoslovaška legija|Češkoslovaško legijo]], so Britanci pospešeno urili nove ruske vojake. Za to so imeli na voljo le dva pehotna bataljona in dve manjši administrativni enoti; en bataljon je bil namenjen za pehotno urjenje in oboroževanje Rusov z britansko vojaško opremo, medtem ko je bil drugi bataljon zadolžen za komunikacijsko usposabljanje<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;28–29; Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;38.</ref>. [[Slika:Czechoslovaks victims of Bolshveki near Vladivostok.jpg|thumb|right|Beli Rusi stojijo nad ubitimi boljševiki.]] Horrocksova prva naloga, skupaj s skupino 13 britanskih častnikov in 30 vojakov, je bila varovanje vlaka s 27 vagoni artilerijskih granat; vlak so varovali več kot mesec dni na vožnji iz Vladivostoka v [[Omsk]]. Ker je edini znal ruščino, je Horrocks predstavljal komunikacijsko vez med Britanci in Rusi<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;30.</ref>. Tako je moral na vsaki postaji preprečiti, da bi mu ruski postajenačelniki zasegli vagone. Med postankom v [[Mančuli]]ju je prisotnost britanskih častnikov povzročila skorajšnji [[dvoboj]] med dvema [[Kozaki|kozaškima]] častnikoma. Horrocks je sprejel prošnjo, da je [[sekundant]], a sta bila Kozaka prej aretirana. Uspelo pa mu je preprečiti, da bi šla Kozaka pred sodišče, ko se je skliceval na svojo slabo ruščino kot vzrok nesporazuma<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;41–22.</ref>. 20. maja je vlak prispel v Omsk z vsem tovorom. Njegova naslednja zadolžitev je bila v [[Jekaterinburg]]u v [[Ural (regija)|Ural]]u, kjer je postal namestnik poveljnika podčastniške šole, ki je bila dodeljena Anglo-ruski brigadi<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;44; Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;29.</ref>. Ta položaj mu ni ustrezal, saj je moral odpustiti skoraj tretjino prvotnega kadra zaradi medicinskih razlogov, hkrati pa se je moral boriti za oskrbo s strani [[Bela garda (Rusija)|Bele garde]]<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;45.</ref>. Kljub temu mu je zrasel ugled med vojaki, hkrati pa je pričel občudovati ruske vojake<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;32.</ref>. Kljub temu, da so bili Britanci kmalu zatem odpoklicani nazaj domov, sta Horrocks in George Hayes ostala v Rusiji, kjer sta bila svetovalca pri [[1. sibirska armada|1. sibirski armadi]]<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;47.</ref>. Beli armadi se je pridružil pri njenem umiku v Vladivostok. 7. januarja 1919 ga je v mestu [[Krasnojarsk]] zajela [[Rdeča armada]]<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;53.</ref>; po tem je 10 mesecev preživel v vojnem ujetništvu in v tem času prebolel hud [[tifus]]<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;36.</ref>. Britanska vlada je zagotovila njegovo izpustitev in tako je 29. oktobra zapustil Rusijo na krovu lahke križarke [[HMS Delhi (D47)|HMS ''Delhi'']].<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;61.</ref>. === Zopet doma === Horrocks se je pridružil svojemu polku, ki je bil nastanjen v Nemčiji kot del [[Britanska vojska na Renu|Britanske vojske na Renu]], nato pa je bil premeščen na [[Irska (otok)|Irsko]], kjer je sodeloval v [[irska osamosvojitvena vojna|irski osamosvojitveni vojni]]. Tam se je moral ukvarjati s preiskavami orožja in izogibanjem zasedam in cestnim blokadam, kar je označil »za najbolj neprijetno obliko vojskovanja«<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;65.</ref>. Nato je bil njegov polk za krajši čas premeščen v [[Šlezija|Šlezijo]], kjer je miril napetosti med [[Poljaki]] in [[Nemci]]. Po vrnitvi v Veliko Britanijo se je Horrocks pričel ukvarjati z [[moderni peteroboj|modernim peterobojem]]. Uspešno je nastopal na vojaških tekmovanjih, tako da je bil izbran za člana britanske olimpijske ekipe za [[poletne olimpijske igre 1924|poletne olimpijske igre leta 1924 v Parizu]]; med 38 nastopajočimi je dosegel 20 mesto<ref>{{navedi splet |url=http://users.skynet.be/hermandw/olymp/mop1924.html |title=Modern Pentathlon 1924 at Full Olympians |accessdate=2008-05-24 |publisher=Herman De Wael |date=3 April 2008 |archive-date=2012-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018223932/http://users.skynet.be/hermandw/olymp/mop1924.html |url-status=dead }}</ref>. Potem je prevzel položaj [[adjutant]]a 9. bataljona polka Middlesex, del [[Teritorialna vojska|Teritorialne vojske]] (1926&mdash;1930)<ref>{{LondonGazette|issue=33250|startpage=1189|date=22 February 1927|accessdate=2008-04-22}}<br/>{{LondonGazette|issue=33251|startpage=1255|date=25 February 1927|accessdate=2008-04-22}}<br/>{{LondonGazette|issue=33681|startpage=379|date=16 January 1931|accessdate=2008-04-22}}</ref> in bil študent na [[Štabni kolidž Camberley|Štabnem kolidžu Camberley]] (1931&mdash;1932)<ref>{{LondonGazette|issue=33682|startpage=459|date=20 January 1931|accessdate=2008-04-22}}<br/>{{LondonGazette|issue=33895|startpage=8224|date=23 December 1932|accessdate=2008-04-22}}</ref>, [[štabni častnik|štabni stotnik]] v [[Vojna pisarna|Vojni pisarni]] (1934&mdash;1936)<ref>{{LondonGazette|issue=34019|startpage=678|endpage=680|date=30 January 1934|accessdate=2008-04-22}}</ref>, [[brigadni major]] [[5. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|5. pehotne brigade]] (1936&mdash;1938)<ref>{{LondonGazette|issue=34263|startpage=1560|date=10 March 1936|accessdate=2008-04-22}}<br/>{{LondonGazette|issue=34479|startpage=735|date=4 February 1938|accessdate=2008-04-22}}</ref> in inštuktor na Štabnem kolidžu<ref>{{LondonGazette|issue=34539|supp= |startpage=5052|endpage=|linkeddate=2008-08-05 |accessdate=2008-08-22}}<br/>{{LondonGazette|issue=34538|supp=yes|startpage=5016|endpage=5017|date=5 August 1938|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Služenje v Teritorialni vojski je Horrocks označil kot eno najbolj veselih obdobij v življenju, hkrati pa je pridobil izkušnje z vodenjem rezervistov, kar je izkoristil med drugo svetovno vojno<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;68.</ref>. Leta 1935 je postal [[brevet]]ni [[major (Združeno kraljestvo)|major]], nakar je bil naslednje leto dokončno povišan v majorja; leta 1937 pa je prejel povišanje v brevetnega [[podpolkovnik (Združeno kraljestvo)|podpolkovnika]]<ref>{{LondonGazette|issue=34343|startpage=7572|date=24 November 1936|accessdate=2008-04-22}}<br/>{{LondonGazette|issue=34120|startpage=62|date=1 January 1935|accessdate=2008-04-22}}<br/>{{LondonGazette|issue=34414|startpage=4250|date=2 July 1937|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Leta 1928 se je poročil z Nancy Kitchin, hčerko arhitekta pri [[Lokalni vladni odbor|lokalnem vladnem odboru]]<!--Local Government Board-->. Imela sta le eno hčerko, Gillian, ki se je utopila leta 1979 med plavanjem v [[Temza|Temzi]]<ref name=ODNB>Lamb. ''Oxford Dictionary of National Biography''</ref>. == Druga svetovna vojna == <!--[[Slika:Horrocks Covenanter.jpg||thumbnail|left|Generalmajor Horrocks, poveljnik 9. oklepne divizije, v svojem poveljniškem tanku med vajo 18. julija 1942]]--> Ob pričetku druge svetovne vojne je Horrocks delal kot inštruktor na Štabnem kolidžu, kjer je bil od leta 1938<ref>{{LondonGazette|issue=34538|supp=yes|startpage=5016|endpage=5052|date=5 August 1938|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Potem, ko je decembra 1939 pomagal zasnovati krajši častniški tečaj<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;50.</ref>, je bil povzdignjen v nadomestnega podpolkovnika<ref>{{LondonGazette|issue=34787|supp=yes|startpage=770|date=6 February 1940|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Maja 1940 je bil prestavljen v Francijo, kjer je postal poveljnik 2. bataljona Middlesex polka; to je bil mitralješki bataljon, ki je bil neposredno dodeljen [[3. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|3. pehotni diviziji]] (tej je poveljeval generalmajor [[Bernard Montgomery, 1st Viscount Montgomery of Alamein|Bernard Montgomery]]). Takratna britanska [[vojaška doktrina|doktrina]] je namreč narekovala, da so težkomitralješke enote pod neposrednim poveljstvom divizije oz. korpusa, ne da bi organsko vključili težke mitraljeze neposredno v podrejene enote<ref>French. ''Raising Churchill's Army'', str.&nbsp;38.</ref>. Bataljonu se je pridružil med njegovim umikom proti [[Dunkirk]]u in že po 17 dneh si je zagotovil občudovanje poveljstva; posledično so ga začasno povišali v [[brigadir (Združeno kraljestvo)|brigadir]]ja in ga postavili za poveljnika [[11. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|11. pehotne brigade]]. Brigadni predhodni poveljnik, [[Kenneth Arthur Noel Anderson|Kenneth Anderson]], je bil povišan v poveljnika [[3. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|3. pehotne divizije]] med [[operacija Dinamo|operacijo Dinamo]]. Istočasno je bil [[Alan Francis Brooke|Alan Brooke]], poveljnik [[2. korpus (Združeno kraljestvo)|2. korpusa]], odpoklican v Anglijo in njegov položaj je zasedel Montgomery<ref name="Mead210"/>. Ko se je vrnil v Veliko Britanijo, je prevzel poveljstvo [[9. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|9. pehotne brigade]] z nalogo, da odbije [[operacija Morski lev|morebitno nemško invazijo]]<ref name="Mead210"/>. Po krajšem obdobju kot generalštabni brigadir v Zahodnem poveljstvu je bil 25. junija 1941 povišan v v.d. [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajorja]] in poveljnika [[44. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|44. pehotne divizije]]<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;60.<br/>{{LondonGazette|issue=35205|supp=yes|startpage=3755|date=1 July 1941|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Predhodno pa je bil 29. maja 1941 povišan v polnega polkovnika (retroaktivno z 1. julijem 1940)<ref>{{LondonGazette|issue=35207|supp=yes|startpage=3808|date=1 July 1941|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Leta 1942 je bil Horrocks postavljen za poveljnika novoustanovljene [[9. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|9. oklepne divizije]] in 27. junija je dobil začasni čin generalmajorja<ref>{{LondonGazette|issue=35612|supp=yes|startpage=2861|date=26 June 1942|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Horrocks, pehotni častnik brez izkušenj s konjenico, je bil nenavadna izbira za poveljnika oklepne divizije<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;62.</ref>. Uvedel je strogo urjenje, pri čemer je organiziral številne vaje, da bi izboljšal bojno sposobnost divizije in hkrati pridobil več znanja s področja [[oklepno bojevanje|oklepnega bojevanja]]<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;63.</ref>. Kljub temu, da ni nikoli poveljeval diviziji v boju, je bil povišan v v.d. generalporočnika in bil poslan v [[Egipt]], da bi prevzel poveljstvo [[13. korpus (Združeno kraljestvo)|13. korpusa]], ki je bil v sestavi [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armade]] (le-ta je bila pod poveljstvom Montgomeryja)<ref>{{LondonGazette|issue=35690|supp=yes|startpage=3855|date=4 September 1942|accessdate=2008-04-22}}</ref>. To se je zgodilo potem, ko sta poveljstvo v Severni Afriki prevzela general [[Harold Alexander]] in generalporočnik Montgomery in se odločila, da odstranita nesposobne poveljnike; začela sta z odstranitvijo [[Claude John Eyre Auchinleck|Auchinlecka]]. Montgomery je tako vpoklical poznane častnike, med drugim tudi Horrocksa, ki ga je označil za »natanko tisto, kar je rabil za prihajajočo službo«<ref>Mead. ''Churchill's Lions'', str.&nbsp;211.</ref>. === Severna Afrika === Ob prihodu v Severno Afriko je bil Horrocksov korpus poslan na [[bitka za Alam el Halfo|greben Alam el Halfa]], kjer so pričakovali napad [[Nemški afriški korpus|Nemškega afriškega korpusa]]. Montgomery mu je ob tem naročil, da ustavi [[Erwin Rommel|Rommlov]] napad, »ne da bi se uničil«, saj je hotel prihraniti čim več sil za načrtovano [[Bitka pri El Alameinu|drugo bitko za El Alamein]]<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;108.</ref>. Horrocks se je tako pripravil na popolnoma [[defenziva|defenzivno]] bitko, pri čemer je vkopal svoje tanke okoli grebena. Ko so jih Nemci napadli 30. avgusta, le-ti niso uspeli zvabiti britanskih tankov pred svoje [[8.8 cm FlaK|88 mm top]]ove; to je bila taktika, ki se je izkazala v prejšnjih bitkah. Britanci so odgovorili z močnim artilerijskim ognjem in letalskimi napadi [[Desert Air Force|Puščavskega vojnega letalstva]]<ref>Mead. ''Churchill's Lions'', str.&nbsp;212.</ref>. Bitka se je končala z nemškim zavzetjem hriba Himeihat ([[pirova zmaga]]), ki pa ga zavezniki niso več hoteli ponovno osvojiti po spodletelem napadu [[2. divizija (Nova Zelandija)|2. novozelandske divizije]]<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;75.</ref>. Zaradi uspešnega odpora je morala vojakov zrasla<ref>Neillands. ''The Desert Rats'', str.&nbsp;138.</ref> in Horrocks je prejel pohvale tudi od svojega podrejenega brigadirja [[George Philip Bradley Roberts|Robertsa]] za njegovo »čudovito zmožnost zbujanja samozavesti in navdušenja, kamorkoli gre«<ref>Roberts and Bayerlein</ref>. Tudi Montgomery ga je pohvalil, saj si »''[on]'' zasluži veliko pohvalo za njegovo akcijo na tisti dan«<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;76.</ref>. [[Slika:2 Battle of El Alamein 002.png|right|thumb|Bitka za El Alamein (oktober 1942)]] Horrocksu so tako ponudili poveljstvo [[10. korpus (Združeno kraljestvo)|10. oklepnega korpusa]] v načrtovani bitki za El Alamein, a je to zavrnil, saj je bil prepričan, da je [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajor]] [[Herbert Lumsden]], konjeniški častnik, bolj primeren za tako poveljstvo<ref name="Warner">Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;83.</ref>. Tako je obdržal poveljstvo nad 13. korpusom, pri čemer je dobil nalogo, da izvede slepilni napad na jug, da bi preslepil [[sile osi]]; glavni napad na severu pa bi tako izvedla [[30. korpus (Združeno kraljestvo)|britanski 30.]] in 10. oklepni korpus<ref name="Warner"/>. Tudi tokrat mu je Montgomery prepovedal večje tankovske izgube, zato je 13. korpus izvedel manjše napade<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;85.</ref>. Britanci so tako zmagali v drugi bitki za El Alamein; posledično je bil Horrocksov korpus postavljen v rezervo in zmanjšan v velikosti, medtem ko je preostala 8. armada zasledovala umikajoče se nemško-italijanske enote. Nekaj časa je imel pod svojim poveljstvom le enoto za odstranjevanje<!--salvage unit-->, ki je čistila razbitine na bojišču<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;142.</ref>. Decembra pa je vseeno prevzel poveljstvo 10. korpusa, ki je bil konica napada 8. armade, saj je bil Lumsden razrešen zaradi slabega poveljevanja<ref>Mead. ''Churchill's Lions'', str.&nbsp;265.</ref>. 31. decembra 1942 pa je bil imenovan za [[Spremljevalec reda za zasluge|spremljevalca]] [[Distinguished Service Order|reda za zasluge]]<ref name=DSO /><ref>{{navedi splet|url=http://www.nationalarchives.gov.uk/documentsonline/details-result.asp?Edoc_Id=7655454&queryType=1&resultcount=8|title=Documents online—Family History: Recommendations for Honours and Awards (Army)—Image details—Horrocks, Brian Gwynne—Distinguished Service Order|format=fee required to view full citation|publisher=[[The National Archives]]|accessdate=2008-04-23}}</ref>. Po padcu Tripolija januarja 1943 so se preostale enote sil osi umaknile na predhodno pripravljene obrambne položaje v južni Tuniziji, ki so se nahajali pred [[Marethova linija|Marethovo linijo]], ki jo je zgradila Francija pred vojno. Marca 1943 je Horrocks izvedel enega svojih najbolj uspešnih napadov. Njegov korpus (v sestavi je imel [[1. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|britansko 1. oklepno divizijo]], brigado [[Svobodne francoske sile|Svobodnih francoskih sil]], dodelili pa so mu še [[Novozelandski korpus]], ki je imel v sestavi novozelandsko 2. divizijo in [[8. oklepna brigada (Združeno kraljestvo)|britansko 8. oklepno brigado]]) je dobil ukaz, da napade v sklopu [[operacija Supercharge II|operacije Supercharge II]], potem ko je 30. korpus neuspešno napadel nemške položaje<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;92.</ref>. Horrocks je izvedel bočni napad preko prelaza, za katerega so Nemci mislili, da je nepremagljivo zavarovan, s čimer je ogrozil celotno linijo; s tem je povzročil umik sil osi na druge obrambne položaje. V boju so bile uničene tri italijanske divizije, medtem ko so nemške [[15. tankovska divizija (Wehrmacht)|15. tankovska]], [[21. tankovska diviziaj (Wehrmacht)|21. tankovska]] in [[164. pehotna divizija (Wehrmacht)|164. pehotna divizija]] utrpele težke izgube<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;93.</ref>. Horrocks je bil po bitki premeščen v [[1. armada (Združeno kraljestvo)|1. armado]], kjer je prevzel poveljstvo [[9. korpus (Združeno krlajestvo)|9. korpusa]], saj se je predhodni poveljnik, [[John Crocker]], poškodoval med urjenjem. Korpusu je poveljeval med zadnjo zavezniško ofenzivo v Tuniziji med aprilom in majem 1943, pri čemer je zavzel [[Tunis]], kjer so se predali ostanki [[Armadna skupina Afrika (Wehrmacht)|Armadne skupine Afrika]]<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;97–98.</ref>. Za svoje zasluge je bil 24. junija [[omenjen v poročilih]]<ref name=MiD43 /> in za svoje poveljstvo v Tuniziji je bil 5. avgusta imenovan za [[red kopeli|spremljevalca reda kopeli]]<ref name=CB />; hkrati pa je prejel začasni čin generalporočnika in vojnega polnega generalmajorja<ref>{{LondonGazette|issue=36153|supp=yes|startpage=3877|date=27 August 1943|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Junija 1943 je bil huje ranjen med letalskim napadom na [[Bizerte]], kjer je opazoval vajo za [[operacija Plaz|operacijo Plaz]], načrtovano zavezniško invazijo na [[Salerno]]<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;99.</ref>. Krogle iz nemškega lovca so ga zadele v prsni koš in poškodovale pljuča, želodec in črevesje<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;175.</ref>. Prestal je pet operacij in nato preživel 14 mesecev v bolnišnici<ref name=ODNB />. Posledice te poškodbe je čutil do konca življenja in so bile glavni razlog za njegovo predčasno upokojitev. ===Evropa=== <!--[[Slika:Horrocks in Rees.jpg||thumbnail|left|Generalporočnik Horrocks nagovarja 30. korpus ([[Rees, Nemčija|Rees]], 26. maj 1945). Horrocks je s seboj nosil tablo, na kateri je kazal potek vojne<ref>Neillands. ''The Desert Rats'', str.&nbsp;135–136.</ref>]]--> [[Slika:Troop visiting.jpg|thumb|right|Montgomery med obiskom kanadskih enot (februar 1945). Od leve proti desni: generalmajor [[C. Vokes]] (4. oklepna divizija), general [[Henry Duncan Graham Crerar|H. D. G. Crerar]] (poveljnik armade), feldmaršal Sir [[Bernard Montgomery]], generalporočnik '''B. G. Horrocks''' (30. korpus), generalporočnik [[Guy Granville Simonds|G. G. Simonds]] (2. korpus), generalmajor [[Daniel Charles Spry|D. C. Spry]] (3. pehotna divizija) in generalmajor [[Albert Bruce Matthews|A. B. Mathews]] (2. divizija).]] Po dobrem letu odsotnosti je Horrocks obvestil [[Alan Francis Brooke|Alana Brooka]], [[načelnik Imperialnega generalštaba|načelnika Imperialnega generalštaba]], da si »zelo želi dobiti drug korpus«<ref>Alanbrooke. ''War Diaries'', str.&nbsp;555.</ref>. Tako je avgusta 1944 prevzel začasni čin generalporočnika<ref>{{LondonGazette|issue=36769|supp=yes|startpage=4963|date=31 October 1944|accessdate=2008-04-22}}</ref>, nakar je bil poslan v Francijo, kjer je prevzel poveljstvo [[30. korpus (Združeno kraljestvo)|30. korpusa]], ki je bil vpleten v [[bitka za Falaise|bitko za Falaise]]; nasproti je imel [[7. armada (Wehrmacht)|nemško 7.]] in [[5. tankovska armada (Wehrmacht)|5. tankovsko armado]]. Montgomery je zamenjal predhodnega poveljnika, [[Gerard Bucknall|Gerarda Bucknalla]], zaradi neuspešnega poveljevanja med [[operacija Overlord|operacijo Overlord]]<ref>Smart. ''Biographical Dictionary of British Generals of the Second World War'', str.&nbsp;51.</ref>. Njegov korpus je nadaljeval s prodorom proti Belgiji, kjer je osvobodil [[Bruselj]]; v najboljšem dnevu je korpusu uspelo prevoziti 250 milj<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;110.</ref>. Zaradi težav v oskrbovanju je bil Horrocks preusmerjen, da zavzame [[Antwerpen]] in tako skrajša zavezniške oskrbovalne linije v Zahodni Evropi<ref name="French">French. ''Raising Churchill's Army'', str.&nbsp;119.</ref>. Mesto in pristanišče je osvobodila [[11. oklepna divizija (Wehrmacht)|11. oklepna divizija]], medtem ko je Montgomery zaustavil Horrocksa severno od mesta zaradi pomanjkanja oskrbe<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;53.</ref>. Po vojni je Horrocks izrazil prepričanje, da bi takrat lahko prevozil še dodatnih 100 milj<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;205.</ref>, čeprav se ne ve, če bi mu to uspelo doseči zaradi zastojev<ref name="French"/>. Zavezniška obveščevalna služba je spregledala dejstvo, da je nasproti 39. korpusu le ena nemška divizija<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;111.</ref>. Toda premor so izkoristili tudi Nemci, da so se reorganizirali okoli reke [[Šelda|Šelde]]. Nadaljnji zavezniški prodor pa je pričela ovirati [[Kurt Student|Studentova]] [[1. padalska armada (Wehrmacht)|1. padalska armada]].<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;58.</ref>. Zavezniki so izsilili prehod preko reke šele po enomesečni [[bitka za Šeldo|bitki za Šeldo]], ki je padla na ramena [[1. armada (Kanada)|1. kanadske armade]]<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;157–161.</ref>. Med septembrom je bil 30. korpus spet preusmerjen drugam, tokrat na vzhod. [[Slika:Sherman Firefly tank of the Irish Guards Group.jpg|thumb|right|[[Sherman Firefly]] napreduje mimo uničenih tankov (17. september 1944). Horrocksovi možje so morali napredovati le po eni sami cesti, zaradi česar so bili lahek cilj nemške obrambe.]] Montgomery je septembra sprožil [[operacija Market Garden|operacijo Market Garden]], katere glavni cilj je bilo zavzetje mostov preko [[Ren]]a in tako omogočiti napredovanje v nemško industrijsko središče. 30. korpus naj bi tako predstavljal udarno konico [[21. armadna skupina (Združeno kraljestvo)|21. armadne skupine]], ki naj bi napredovala po koridorju, ki bi ga vzpostavili ameriški, britanski in poljski padalci vzdolž edine ceste in hkrati zavarovali vse mostove. V štirih dneh naj bi Horrocks tako prispel v [[Arnhem]], kjer bi se združil z [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|britansko 1. zračnoprevozno divizijo]]<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;87.</ref>. Toda v resnici korpus ni nikoli prispel v Arnhem, čeprav je 1. zračnoprevozna divizija držala Arnhem še dodatnih pet dni; 21. septembra so bile skoraj tri četrtine divizije uničene ali zajete<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;151–152.</ref>. Povojne analize so del krivde pripisale tudi Horrocksovemu korpusu, saj se niso zavedali časovne omejitve, hkrati pa so zavezniške obveščevalne službe zelo slabo ocenile nemške sile<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;87–88.</ref>. Tako so spregledali ostanke dveh SS-tankovskih divizij, ki sta bili poslani na področje Arnhema na reorganizacijo in so našteli le »nekaj pehotnih enot in med 50 in 100 tankov« na Nizozemskem<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;96–97.</ref>. Serija protinapadov [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadne skupine B]] (pod poveljstvom [[Walter Model|feldmaršala Modla]]) je prisilila Horrocksov korpus v obrambo, s čimer so zadržali britanski prodor proti Arnhemu in jih prisilili, da so okrepili izpostavljena boka. Neprimerno zemljišče je prisililo Britance, da je predhodna [[Gardna oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|Gardna oklepna divizija]] napredovala le po eni ozki cesti, ki se je nahajala na nasipu nad ravno, poplavljeno pokrajino<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;114.</ref>. Nadaljnji zastoj pri napredovanju se je pojavil že prvi dan, ko [[508. padalski pehotni polk (ZDA)|ameriški 508. padalski pehotni polk]] ni uspel zaseči mostu v [[Nijmegen|Nijmegnu]] in je tako moral Horrocksov korpus pomagati v bojih za osvojitev<ref>Neillands. ''The Battle for the Rhine'', str.&nbsp;101.</ref>. A Horrocks ni bil nikoli napaden zaradi svojega vodenja med to operacijo, ampak je prejel pohvale. Tako je v tem času [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|ameriška 82. zračnoprevozna divizija]] prišla pod poveljstvo njegovega korpusa in poveljnik divizije, [[James M. Gavin]], je pozneje zapisal: {{quotation|Bil je pravi general in njegove odlike poveljevanja so bile večje, kot sem kdaj videl. Med mojimi predavanji na ameriški vojaški šoli sem velikokrat dejal, da je bil general Horrocks najboljši general, kar sem ga srečal med vojno in najboljši poveljnik korpusa.<ref>{{navedi knjigo |title=Horrocks |last=Warner |page=179 }}</ref>|James Gavin}} Zgodaj leta 1945 je 30. korpus sodeloval v [[operacija Veritable|operaciji Veritable]], s katero so končno prisilili nemške sile k umiku nazaj čez Ren. Med operacijo je korpus izrabil svojo številčno artilerijsko oborožitev<ref>V tem času je korpus imel 1.050 artilerijskih orožij, 114&nbsp;[[Bofors 40 mm gun|Boforsovih protiletalskih topov]], 80&nbsp;[[Minomet|srednjih minometov]], 60&nbsp;[[M4 Sherman|Sherman tankov]], 24&nbsp;[[Ordnance QF 17 pounder|17-funtnih topov]] in 188 mitraljezev (French, str.&nbsp;268).</ref> in za krajši čas je imel v svoji sestavi 9 divizij.<ref name="Mead214">Mead. ''Churchill's Lions'', str.&nbsp;214.</ref>. Pred operacijo je Horrocks sprejel ponudbo [[Bombniško poveljstvo RAF|Bombniškega poveljstva RAF]], da napade mesto [[Kleve|Cleves]] in tako omogoči napad [[15. (škotska) divizija|15. škotske divizije]]. Bombniki so odvrgli 1384 ton močnega eksploziva, ki je popolnoma uničil mesto. Pozneje je Horrocks priznal, da je bila to »najhujša odločitev, ki jo je do takrat kdajkoli sprejel v življenju« in da se je počutil »fizično bolan«, ko je videl leteli formacijo bombnikov<ref>Horrocks. ''Corps Commander'', str.&nbsp;184.</ref>. Operacija Veritable je bila uspešna, saj je 30. korpus prodrl v Nemčijo in 26. aprila zavzel [[Bremen]]. Ob tem so osvobodili tudi taborišče [[Stalag X-B]]. Do konca vojne je korpus dosegel [[Cuxhaven]]<ref name="Mead214"/>. Horrocks je bil še dvakrat omenjen v poročilih zaradi svojih zaslug (22. marca<ref name=MiDMar45 /> in 9. avgusta 1945<ref name=MiDAug45 />) in 5. julija je bil imenovan za [[red britanskega imperija|viteškega poveljnika reda britanskega imperija]]<ref name=KBE />. Poleg tega je prejel še odlikovanja drugih zavezniških držav: Belgije, Francije, Nizozemske, Grčije in ZDA<ref>{{LondonGazette|issue=37853|supp=yes|startpage=324|date=14 January 1947|accessdate=2008-04-22}}<br>{{navedi splet|url=http://www.nationalarchives.gov.uk/documentsonline/details-result.asp?Edoc_Id=7704466&queryType=1&resultcount=8|title=Documents online—Family History: Recommendations for Honours and Awards (Army)—Image details—Horrocks, Brian—Legion of Honour (Commandeur)|format=fee required to view full citation|publisher=[[The National Archives]]|accessdate=2008-04-23}}<br>{{LondonGazette|issue=37761|supp=yes|startpage=5143|date=15 October 1946|accessdate=2008-04-22}}<br>{{LondonGazette|issue=36569|supp=yes|startpage=2913|date=20 June 1944|accessdate=2008-04-22}}</ref>. == Povojna kariera == Horrocks je nadaljeval z vojaško službo in bil leta 1946 povišan v polnega generalporočnika (retroaktivno z 29. decembra 1944)<ref>{{LondonGazette|issue=37507|supp=yes|startpage=1475|date=19 March 1946|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Krajši čas je poveljeval tudi [[Britanska vojska na Renu|Britanski vojski na Renu]], dokler ni bil leta 1949 predčasno upokojen zaradi zdravstvenih razlogov<ref>{{LondonGazette|issue=38512|supp=yes|startpage=245|date=14 January 1949|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Istega leta je bil povišan v viteškega poveljnika reda kopeli v [[Kraljeve rojstnodnevne časti|Kraljevih rojstnodnevnih časteh]]<!--King's Birthday Honours--><ref name=KCB /> in služil kot častni polkovnik v [[Kraljeva artilerija|kraljevi artilerijski enoti]] Teritorialne vojske<ref>{{LondonGazette|issue=38762|supp=yes|startpage=5465|date=18 November 1949|accessdate=2008-04-22}}<br>{{LondonGazette|issue=40207|supp=yes|startpage=3601|endpage=4199|date=15 June 1954|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Leta 1949 je bil imenovan za položaj [[Black Rod|Gentleman Usher of the Black Rod]]<ref>{{LondonGazette|issue=38516|startpage=313|date=18 January 1949|accessdate=2008-04-22}}</ref>, ki ga tradicionalno zasedejo upokojeni častniki; njegovo imenovanje je potrdila [[Elizabeta II. Britanska|kraljica Elizabeta]] leta 1952<ref>{{LondonGazette|issue=39616|supp=yes|startpage=4197|endpage=4199|date=1 August 1952|accessdate=2008-04-22}}</ref>. Black Rod nadzoruje administracijo Lordske zbornice, skrbi za vstop in sodeluje v obredih. Leta 1957 je tako moral Horrocks ukazati [[Vivien Leigh]], naj zapusti zbornico. Med dolgimi zasedanji si je krajšal čas z izpolnjevanjem nogometnih stavnih listkov, pri čemer so lordi mislili, da si zapisuje potek zasedanj<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;144.</ref>. S tega položaja se je upokojil leta 1963<ref>{{LondonGazette|issue=43030|supp=|startpage=5181|date=18 June 1963|accessdate=2008-04-22}}</ref>. V tem času se je pričel ukvarjati tudi s pisanjem o vojaških zadevah za časopise in revije; med drugim je tako pisal za ''[[Picture Post]]'' in ''[[The Sunday Times]]''. Posledično se je krajši čas uspešno ukvarjal tudi z vodenjem televizijskih programov ''Men in Battle'' in ''Epic Battle'', ki jih je produciral [[Huw Wheldon]]. V teh programih je Horrocks predaval o velikih zgodovinskih bitkah, pri čemer je bil program namenjen širšemu občinstvu<ref>{{navedi novicepaper The Times |title=Lieut-Gen Sir Brian Horrocks |department=Obituaries |day_of_week=Wednesday |date=9 January 1985|page=12 |column=H }}</ref>. Dal je tudi več intervjujev za serijo ''[[The World at War]]''; njegova slika se je pojavila na naslovnici revije ''[[Radio Times]]''<ref>Horrocks. ''A Full Life'', str.&nbsp;306.</ref>. Po koncu televizijske kariere je bil član upravnega odbora gradbenega podjetja [[Bovis Homes Group|Bovis]], a je nadaljeval s pisanjem (pisal je kolumno za ''The Sunday Times'') in urejanjem serije polkovnih zgodovin<ref>Warner. ''Horrocks'', str.&nbsp;153–154.</ref>. Njegova avtobiografija, ''A Full Life'', je izšla leta 1960 in leta 1977 je soizdal knjigo ''Corps Commander'' o svojih bitkah v Evropi. Sodeloval je pri snemanju filma [[Arnhemski most (film)|Nedosegljivi most]] kot vojaški svetovalec<ref>{{navedi splet|url=http://uk.imdb.com/title/tt0075784|accessdate=2008-03-25 |title=A Bridge Too Far Internet Movie Database}}</ref>. V filmu ga je upodobil igralec [[Edward Fox (igralec)|Edward Fox]], ki je izjavil sledeče: {{navedek|Užival sem v vseh filmih, a najbolj sem užival v ''Nedosegljivem mostu'' zaradi lika, ki sem ga igral, generalporočnika Briana Horrocksa. Brian je bil takrat še živ in sem ga dobro poznal - bila sva prijatelja vse do njegove smrti. Bil je zelo zanimiv tip generala in bilo je pomembno, da sem pravilno odigral vlogo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bfi.org.uk/features/attenborough/bridgefar.html|title=A Bridge Too Far (1977) British Film Institute|accessdate=2008-03-25|archive-date=2008-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20080312084607/http://www.bfi.org.uk/features/attenborough/bridgefar.html|url-status=dead}}</ref>|Edward Fox}} Horrocks je umrl 4. januarja 1985. Spominske slovesnosti 26. februarja v [[Opatija Westminster|opatiji Westminster]] sta se udeležila generalmajor [[Peter Gillett]] in [[državni sekretar za obrambo Združenega kraljestva|državni obrambni sekretar]] [[Michael Heseltine]], ki sta zastopala [[Elizabeta II. Britanska|kraljico Elizabeto]] in [[Margaret Thatcher|predsednico vlade Margaret Thatcher]]. Na pogrebu so sodelovali tudi predstavniki 30 polkov in številnih drugih organizacij<ref>{{navedi novicepaper The Times |title=Memorial service |department=Deaths |day_of_week=Wednesday |date=27 February 1985|page=12 |issue=62073 |column=F }}</ref>. == Pregled vojaške kariere == === Napredovanja === * [[drugi poročnik]]: 8. avgust 1914 * [[prvi poročnik]]: 18. december 1914 * brevetni [[major (Združeno kraljestvo)|major]]: 1935 * polni major: 1936 * brevetni [[podpolkovnik (Združeno kraljestvo)|podpolkovnik]]: 1937 * polni podpolkovnik: december 1939 * začasni [[brigadir (Združeno kraljestvo)|brigadir]]: maj 1940 * polni podpolkovnik: 28. maj 1941 * v.d. [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajor]]ja: 25. junij 1941 * začasni generalmajor: 27. junij 1942 * začasni [[generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]] in stalni generalmajor: avgust 1943 * začasni generalporočnik: avgust 1944 * stalni generalporočnik: 1946 (retroaktivno od 29. decembra 1944) === Odlikovanja === ; Britanska * [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]: 1919 * [[red za zasluge (Združeno kraljestvo|spremljevalec reda za zasluge]]<!--Companion of the Distinguished Service Order-->: 31. december 1942 * omenjen v poročilih: 24. junij 1943 * [[red kopeli|spremljevalec reda kopeli]]<!--Companion of the Order of the Bath-->: 5. avgust 1943 * omenjen v poročilih: 22. marec 1945 * [[red britanskega imperija|viteški poveljnik reda britanskega imperija]]: 5. julij 1945 * omenjen v poročilih: 9. avgust 1945 * [[red kopeli|viteški poveljnik reda kopeli]]: 1949 ; Belgijska * [[Croix de Guerre (Belgija)|Croix de Guerre 1940 s palmo]] * [[red krone (Belgija)|veliki častnik reda krone s palmo]] ; Francoska * [[Croix de Guerre (Francija)|Croix de Guerre 1940]] * [[legija časti|poveljnik legije časti]] ; Nizozemska * [[red Orange-Nassau|viteški veliki častnik reda Orange-Nassau]] ; Grška * [[red kralja Jurija I.|poveljnika reda kralja Jurija I.]] ; Ameriška * [[legija za zasluge]] == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} == Literatura == <div class="references-small"> *{{navedi knjigo |title=War Diaries|last=Brooke|first=Alan |authorlink=Alan Brooke|year=2001|publisher=[[Weidenfeld & Nicolson]]|location=London|isbn=0-297-60731-6}} *{{navedi knjigo |title=Raising Churchill's Army|last=French|first=David|year=2001|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|isbn=978-019924630-4}} *{{navedi knjigo |title=A Full Life |last=Horrocks |first=Sir Brian |year=1960 |publisher=Leo Cooper |location=Barnsley |isbn=0-85052-144-0 }} *{{navedi knjigo |title=Corps Commander|last=Horrocks |first=Sir Brian |author2= Eversley Belfield |author3=Major-General Hubert Essame |year=1977 |publisher=[[Sidgwick & Jackson|Sidgwick and Jackson Limited]] |location=London |isbn=0-283-98320-5 }} *{{cite encyclopedia | last = Lamb | first = Richard | url = http://www.oxforddnb.com/view/article/31254 | title = Brian Horrocks | encyclopedia = [[Oxford Dictionary of National Biography]] | doi = 10.1093/ref:odnb/31254 | publisher = Oxford University Press | year = 2008 | accessdate = 2008-03-20}} *{{navedi splet| title=U.S. Combat Studies Institute Battle Report: Alam Halfa| first=Major-General G.P.B.| last=Roberts| authorlink=George Philip Bradley Roberts| author2==[[Fritz Bayerlein|Bayerlein, Generalleutnant Fritz]]| editor=[[Basil Liddell Hart]]| accessdate=2008-04-22| url=http://www-cgsc.army.mil/carl/resources/csi/hart/hart.asp| archive-date=2007-10-21| archive-url=https://web.archive.org/web/20071021084922/http://www-cgsc.army.mil/carl/resources/csi/hart/hart.asp| url-status=dead}} *{{navedi knjigo |title=Churchill's Lions: A Biographical Guide to the Key British Generals of World War II |last=Mead |first=Richard |year=2007 |publisher=Spellmount |location=Stroud |isbn=978-1-86227-431-0 }} *{{navedi knjigo |title=The Battle for the Rhine 1944 : Arnhem and the Ardennes : The Campaign in Europe |url=https://archive.org/details/battleforrhine190000robi |last=Neillands |first=Robin|authorlink=Robin Neillands|year=2005|publisher=[[Orion Publishing Group|Cassell]] |location=London |isbn=0-3043-6736-2}} *{{navedi knjigo |title=The Desert Rats: 7th Armoured Division, 1940-1945 |url=https://archive.org/details/desertrats0000robi |last=Neillands |first=Robin|year=2005|publisher=[[Aurum Press]] |location=London |isbn=1-84513-115-0}} *{{navedi knjigo |title=Churchill's Generals |url=https://archive.org/details/churchillsgenera0000unse |last=Shepperd |first=Alan | editor=[[John Keegan|Keegan, John]] |year= 1991|publisher=Weidenfeld & Nicolson |location=London |isbn=0-297-82066-4 }} *{{navedi knjigo |title=Biographical Dictionary of British Generals of the Second World War |url=https://archive.org/details/biographicaldict0000smar |last=Smart|first=Nick|year=2005|publisher=[[Pen And Sword Books|Pen & Sword]] |location=Barnsley |isbn=1-84415-049-6}} *{{navedi knjigo |title=Horrocks: The General Who Led From the Front |url=https://archive.org/details/horrocksgeneralw0000warn |last=Warner |first=Philip |year=1984 |publisher=[[Hamish Hamilton]] |location=London |isbn=0-241-11312-1 }} </div> == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] * [[seznam generalov Britanske kopenske vojske]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Brian Horrocks}} * {{sports links}} *{{LondonGazette|issue=37779|supp=yes|startpage=5449|endapage=5464|date=5 November 1946|accessdate=2008-04-23}} Official despatch by [[Kenneth Arthur Noel Anderson]], GOC-in-C [[First Army (United Kingdom)|First Army]] covering events in NW Africa, 8 November 1942–13 May 1943. *[http://www.archive.org/details/escapetoaction010371mbp Escape to Action], Horrocksova avtobiografija. {{portal|Vojaštvo}} {{start}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[Bernard Freyberg]]}} {{s-ttl|title=Poveljnik<br/>[[13. korpus (Združeno kraljestvo)|13. korpus]] | years=Avgust 1942&ndash;December 1942}} {{s-aft|after=[[Miles Dempsey]]}} {{s-bef|before=[[Herbert Lumsden]]}} {{s-ttl|title=Poveljnik<br/>[[10. korpus (Združeno kraljestvo)|10. korpus]] | years=December 1942&ndash;April 1943}} {{s-aft|after=[[Bernard Freyberg]]}} {{s-bef|before=[[John Crocker]]}} {{s-ttl|title=Poveljnik<br/>[[9. korpus (Združeno kraljestvo)|9. korpus]] | years=April 1943&ndash;Junij 1943}} {{s-aft|after=Korpus razpuščen}} {{s-bef|before=[[Gerard Bucknall]]}} {{s-ttl|title=Poveljnik<br/>[[30. korpus (Združeno kraljestvo)|30. korpus]] | years=Avgust 1944&ndash;Februar 1946}} {{s-aft|after=[[Alexander Galloway]]}} {{s-bef|before=[[Daril Watson|Sir Daril Watson]]}} {{s-ttl|title=Poveljnik<br/>Zahodno poveljstvo | years=Februar 1946&ndash;Marec 1948}} {{s-aft|after=[[Frank Simpson|Sir Frank Simpson]]}} {{s-bef|before=[[Brian Robertson, 1st Baron Robertson of Oakridge|Sir Brian Robertson]]}} {{s-ttl|title=Poveljnik<br/>[[Britanska vojska na Renu]] | years=April 1948}} {{s-aft|after=[[Charles Keightley|Sir Charles Keightley]]}} {{s-gov}} {{s-bef|before=[[Geoffrey Blake (admiral)|Sir Geoffrey Blake]]}} {{s-ttl|title=[[Black Rod]] | years=1949&ndash;1963}} {{s-aft|after=[[George Mills (RAF častnik)|Sir George Mills]]}} {{end}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Horrocks, Brian}} [[Kategorija:Britanski atleti]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1924]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani irske osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Angleški televizijski voditelji]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] ned9k9lqf7xuisqkypx2vdbljncr6r4 Predloga:Peskovnik 10 214711 6686404 2418045 2026-06-07T11:41:39Z Janezdrilc 3152 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Predloga:Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)]] na stran [[Predloga:X1]] 6686404 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Predloga:X1]] lti5f6tndw8axk7p91464bi0fgkdzxd Alan Hale (astronom) 0 218213 6686334 5915607 2026-06-07T06:26:02Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Alan Hale }} '''Alan Hale''', [[Američani|ameriški]] [[astronom]], * [[7. marec]], [[1958]], [[Tačikava]], [[Japonska]], † [[6. junij]] [[2026]]. == Življenje == Alan Hale je bil rojen na [[Japonska|Japonskem]]. Njegova družina se je preselila v [[Alamogordo]], [[Nova Mehika]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po visoki šoli je od leta 1976 do 1980 študiral na [[Ameriška pomorska akademija|Ameriški pomorski akademiji]] v [[Annapolis]]u, kjer je diplomiral leta 1980. Služboval je v [[Laboratorij za reaktivni pogon|Laboratoriju za reaktivni pogon]] (JPL). Med službovanjem je pogodbeno sodeloval pri programu [[Deep Space Network]], vključen pa je bil tudi v več projektov, sodeloval je pri programu [[Voyager 2]]. Pozneje se je zaposlil na [[Državna univerza Nove Mehike|Državni univerzi Nove Mehike]] v mestu [[Las Cruces]], kjer je tudi doktoriral iz astronomije v letu [[1992]]. Ker ni bilo veliko posla za astronome, je ustanovil [[Jugozahodni inštitut za vesoljske raziskave]] (Southwest Institute for Space Research), ki je danes znan kot ''Earthrise Institute''. Najbolj je znan kot soodkritelj [[Komet Hale-Bopp|Kometa Hale-Bopp]] v letu [[1995]]. == Zunanje povezave == *[http://www.earthriseinstitute.org/ Earthrise Institute] {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o astronomu}} {{DEFAULTSORT:Hale, Alan}} [[Kategorija:Ameriški astronomi]] [[Kategorija:Odkritelji kometa]] gtv1x8tbhum173h4y03fvybucauiopl Cinkov sulfat 0 220111 6686293 6585259 2026-06-07T02:57:45Z Д.Ильин 115952 6686293 wikitext text/x-wiki {{chembox | ImageFile1 = Zinc_Sulfate.jpg | ImageSize1 = | ImageFile2 = Zinc_sulfate.svg | ImageSize2 = | IUPACName = Cinkov sulfat | OtherNames = Beli vitriol,<br/>[[galica|bela galica]],<br/>''goslarit'' | Section1= {{Chembox Identifiers | CASNo = 7733-02-0 | CASNo_Ref = {{cascite}} | CASOther = <br/>7446-19-7 (monohidrat) <br> 13986-24-8 (heksahidrat) <br> 7446-20-0 (heptahidrat) | PubChem = 24424 | UNNumber = 3077 | EINECS = 231-793-3 | RTECS = ZH5260000 }} | Section2= {{Chembox Properties | Formula=ZnSO<sub>4</sub> | MolarMass = 161,47 g/mol (brezvodni) <br> 179,47 g/mol (monohidrat) <br> 287,53 g/mol (heptahidrat) | Appearance = bel prah | Odor = brez vonja | Density = 3,54 g/cm<sup>3</sup> (brezvodni) <br> 2,072 g/cm<sup>3</sup> (heksahidrat) | MeltingPt = 680ºC, razpade (brezvodni) <br> 100 °C (heptahidrat) <br> 70 °C, razpade (heksahidrat) | BoilingPt = 740 °C (brezvodni) <br> 280 °C, razpade (heptahidrat) | Solubility = 22 g/100 ml, brezvodni (20ºC) <br> 96,5 g/100mL, heptahidrat (20 °C) | SolubleOther = ''brezvodni:'' <br> topen v [[metanol]]u in [[glicerol]]u<hr> ''heptahidrat:'' <br> 40 g/100 mL, glicerol, <br> netopen v [[alkohol]]ih | RefractIndex = 1,658 (brezvodni) <br> 1.4357 (heptahidrat) }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = [http://www.ilo.org/public/english/protection/safework/cis/products/icsc/dtasht/_icsc16/icsc1698.htm ICSC 1698] | EUIndex = 030-006-00-9 | EUClass = Škodljivo ('''Xn''')<br/>Nevarno za okolje ('''N''') | RPhrases = {{R22}}, [[Seznam stavkov R|R41]],[[Seznam stavkov R|R50/53]] | SPhrases = {{S2}}, [[Seznam stavkov S|S22]], {{S26}}, [[Seznam stavkov S|S39]], [[Seznam stavkov S|S46]], [[Seznam stavkov S|S60]], [[Seznam stavkov S|S61]] | NFPA-H = | NFPA-F = | NFPA-R = | NFPA-O = | FlashPt = Ni vnetljiv | PEL = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = | Function = | OtherCpds = [[Kadmijev sulfat]] <br> [[Bakrov(II) sulfat]] }} }} '''Cinkov sulfat''', znan tudi kot '''beli vitriol''' ali '''bela galica''' je brezbarvna [[kristal|kristalinična]] vodotopna kemijska spojina s formulo ZnSO<sub>4</sub>. Brezvodna spojina veže vodo in preide v heptahidrat ZnSO<sub>4</sub>•7H<sub>2</sub>O. Naravni heptahidrat je mineral ''goslarit''. Cinkov sulfat se pripravlja z raztapljenjem [[cink]]a v [[žveplova kislina|žveplovi kislini]] ali v raztopini [[bakrov(II) sulfat|bakrovega(II) sulfata]]: :Zn + H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub> → ZnSO<sub>4</sub> + H<sub>2</sub> :Zn + CuSO<sub>4</sub> → ZnSO<sub>4</sub> + Cu Uporablja se kot izvor cinka v prehrani živali in škropivih v poljedelstvu. Heptahidrat se uporablja za proizvodnjo pigmenta [[litopon]]a (zmes [[cinkov sulfid|cinkovega sulfida]] in [[barijev sulfat|barijevega sulfata]]), kot koagulant v proizvodnji regeneriranih celuloznih vlaken, za elektrolit pri galvanskem cinkanju kovin, za jedkanje v tekstilnem tisku, kot konzervans za kože in usnje in v medicini kot astringent in emetik.<ref name="CDC" > {{navedi splet| title = ICSC (International Chemical Safety Cards) 1698 Zinc Sulfate | publisher = Centers for Disease Control | url = http://www.cdc.gov/niosh/ipcsneng/neng1698.html }} </ref> <ref name="NIH" > {{navedi splet | title = Burns, Gilbert's, Parasites, Stomatitis, Trichomoniasis, ... | publisher = National Institutes of Health | url = http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/druginfo/natural/patient-zinc.html }} </ref> <ref name="NOAA" > {{navedi splet | title = CAMEO Chemical data sheet for ZINC SULFATE | publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration | url = http://cameochemicals.noaa.gov/chemical/4826 }} </ref> Druga naravna oblika heptahidrata je ''cinkmelanterit'' (Zn,Cu,Fe)SO<sub>4</sub>•7H<sub>2</sub>O. Nižji hidrati cinkovega sulfata ''biankit'' (Zn,Fe)SO<sub>4</sub>•6H<sub>2</sub>O, boyleit (Zn,Mg)SO<sub>4</sub>•4H<sub>2</sub>O in ''gunningit'' (Zn,Mn)SO<sub>4</sub>•H<sub>2</sub>O so v naravi redki. Vodno raztopino cinkovega sulfata razglašajo za učinkovito sredstvo za zatiranje mahu na strehah. Za odstranjevanje mahu na tratah raztopina ni primerna, ker učinkovito uničuje tudi travo.<ref>From [http://bryophytes.science.oregonstate.edu/page24.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100529071743/http://bryophytes.science.oregonstate.edu/page24.htm |date=2010-05-29 }} ''"If zinc sulfate comes into contact with neighboring plants, damage may occur. Plants and shrubbery should be draped when this chemical is being used."''</ref> ==Reference== {{sklici}} [[Kategorija:Cinkove spojine]] [[Kategorija:Sulfati]] {{normativna kontrola}} 8sbfvs68urbqx5sldg7f5elo651wtln Mali gavun 0 223472 6686197 5691046 2026-06-06T18:00:26Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6686197 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Mali gavun | image = Atherina boyeri 1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 17 November 2021">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author2=Kottelat, M. |date=2008 |title=''Atherina boyeri'' |volume=2008 |article-number=e.T2352A174776839 |doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T2352A174776839.en |access-date=17 November 2021}}</ref> | taxon = Atherina boyeri | authority = [[Antoine Risso|A. Risso]], 1810 | synonyms = * ''Atherina anterina'' <small>[[Giovanni Domenico Nardo|Nardo]], 1847</small> * ''Atherina mochon'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1829</small> * ''Hepsetia mochon'' <small>(Cuvier, 1829)</small> * ''Atherina caspia'' <small>[[Karl Eichwald|Eichwald]], 1831</small> * ''Atherina pontica'' <small>Eichwald, 1831</small> * ''Atherina risso'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1835</small> * ''Atherina sarda'' <small>Valenciennes, 1835</small> * ''Atherina lacustris'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1836</small> * ''Atherina anterina'' <small>Nardo, 1847</small> * ''Atherina rissoi'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1861</small> * ''Atherina hyalosoma'' <small>[[Anastasio Cocco|Cocco]], 1885</small> * ''Atherina riqueti'' <small>[[Louis Roule|Roule]], 1902</small> * ''Atherina sardinella'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> * ''Atherina bonapartii'' <small>[[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1907</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Atherina|boyeri|month=February|year=2019}}</ref> }} '''Mali gavun''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Atherina boyeri''''') je [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gavuni|gavunov]]. Razširjen je v vodah [[Albanija|Albanije]], [[Alžirija|Alžirije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Egipt]]a, [[Francija|Francije]], [[Grčija|Grčije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Izrael]]a, [[Italija|Italije]], [[Libanon]]a, [[Libija|Libije]], [[Malta|Malte]], [[Maroko|Maroka]], [[Romunija|Romunije]], [[Sirija|Sirije]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Španija|Španije]], [[Tunizija|Tunizije]], [[Turčija|Turčije]] in [[Turkmenistan]]a. ==Etimologija== [[Vrstni pridevek]] je izbran v čast srednjeveškemu pesniku in znanstveniku [[Guillaume Boyer|Guillaumeu Boyerju]] iz [[Nica|Nice]]; mesta, ki velja za [[Tipsko nahajališče (biologija)|tipsko nahajališče]] te ribe.<ref name = ETYFish>{{cite web | url = http://www.etyfish.org/atheriniformes1/ | title = Order ATHERINIFORMES: Families ATHERINOPSIDAE, ATHERINIDAE and ATHERIONIDAE | access-date= 16 July 2019 | author1 = Christopher Scharpf | author2 = Kenneth J. Lazara | name-list-style = amp | work = The ETYFish Project Fish Name Etymology Database | publisher = Christopher Scharpf and Kenneth J. Lazara | date = 1 January 2019}}</ref> == Gastronomija == Malega gavuna izjemno cenijo v [[Katalonija|Kataloniji]] in v [[Okcitanija|Okcitaniji]], kjer ga veliko pripravljajo pomokanega in ocvrtega v olivnem [[olje|olju]]. V taki obliki ga pripravljajo tudi v deželah ob [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q301035}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Gavuni]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]] hwvzrkjp29q76sch6mqrlln32fn4ntd Atherina boyeri 0 223473 6686194 2006119 2026-06-06T17:53:06Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6686194 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Mali gavun]]{{R from scientific name|fish}} jh0ixx01j29f7nip2u0lxj5jlb28o02 Kategorija:Gavuni 14 223549 6686199 3961377 2026-06-06T18:05:28Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686199 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Atherinidae}} '''Atherinidae''' so [[družina (biologija)|družina]] rib, te pa so [[žarkoplavutarice]] iz [[red (biologija)|reda]] [[Atheriniformes]] (gavunom podobne ribe). [[Kategorija:Atheriniformes]] [[Kategorija:Ribe]] rzbqahtlmq84fs482p5lv5wn7nv3278 6686212 6686199 2026-06-06T18:22:35Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686212 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Atherinidae}} '''Atherinidae''' so [[družina (biologija)|družina]] rib, te pa so [[žarkoplavutarice]] iz [[red (biologija)|reda]] [[Atheriniformes]] (gavunom podobne ribe). [[Kategorija:Atheriniformes]] 94nhv0synym0j5sn4amb6zpdve2pqqb Arabska književnost 0 226168 6686157 6627560 2026-06-06T16:49:16Z Ljuba24b 92351 uvod, dodano iz en viki 6686157 wikitext text/x-wiki '''Arabska književnost''' ({{langx|ar|الأدب العربي}} / [[ALA-LC]]: ''al-Adab al-‘Arabī'') je pisanje, tako v prozi kot poeziji, ki ga ustvarjajo pisatelji v [[arabščina|arabskem jeziku]]. Arabska beseda, ki se uporablja za književnost, je ''Adab'', ki izhaja iz pomena bontona in pomeni vljudnost, kulturo in bogatenje.<ref>Firmage, Edwin Brown and Wiess, Bernard G. and Welch, John W. ''Religion and Law''. 1990, page 202-3</ref> Arabska književnost, ki se je prenašala predvsem ustno, se je začela dokumentirati v pisni obliki v 7. stoletju, pred tem pa so se pojavili le fragmenti pisane arabščine. Koran<ref>Jones, p. ix.</ref> je imel največji trajen vpliv na arabsko kulturo in njeno književnost. Arabska književnost je cvetela v zlati dobi [[islam]]a, vendar je ostala živahna do danes, pesniki in prozaisti po vsem arabskem svetu, pa tudi v arabski diaspori, pa dosegajo vse večji uspeh.{{sfn|Allen|2005|p=}} Nizozemski arabist Jan Just Witkam je na podlagi pomembnega števila ohranjenih islamskih rokopisov, od katerih je velik del v arabščini, trdil, da je »tradicionalna arabska književnost verjetno največji korpus književnosti na svetu«.<ref>{{Cite book |last=Brockelmann |first=Carl |title=History of the Arabic written tradition. Volume 1 |date=2017 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-32626-2 |editor-last=Lameer |editor-first=Joep |series=Handbook of Oriental studies. Section one, The Near and Middle East |location=Leiden Boston |page=ix |editor-last2=Witkam |editor-first2=Jan Just}}</ref> == Zgodovina == === Predislamska poezija === Predislamska arabska poezija se v tradicionalni arabski literaturi imenuje ''al-šiʿr al-Džāhilī'', »poezija iz džahilije«.<ref>{{Cite book |last=Miller |first=Nathaniel A. |title=The emergence of Arabic poetry: from regional identities to Islamic canonization |date=2024 |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=978-1-5128-2530-5 |location=Philadelphia |pages=3–4, 30–31}}</ref> V predislamski Arabiji so bili trgi, kot je Suk Okaz, poleg Suk Majanna in Suk Dhi al-Majāz, cilji za karavane z vsega polotoka.<ref name=":0">{{cite book |last=الفاخوري |first=حنا |url=https://books.google.com/books?id=GH6DDwAAQBAJ |title=تاريخ الأدب العربي |date=2014-01-01 |publisher=DMC |language=ar}}</ref> Na teh trgih so recitirali poezijo, prevladujoče pa je postalo narečje [[Kurejši (sura)|Kurejši]], plemena, ki je nadzorovalo Sk Okaz v [[Meka|Meki]].<ref name=":0" /> ''Dnevi Arabcev'', zgodbe v [[Prozimeter|prozimetru]], vsebujejo najstarejše ohranjene arabske pripovedi, ki se osredotočajo na bitke in napade.<ref>{{Citation |last=Jones |first=Alan |title=Ayyām al-ʿArab |date=2007-12-01 |encyclopedia=Encyclopaedia of Islam, THREE |url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-3/ayyam-al-arab-SIM_0259#:~:text=Ayy%C4%81m%20al-%CA%BFArab%20,%20%E2%80%9Cdays,Islamic%20and%20early%20Islamic%20times. |access-date=2024-02-19 |publisher=Brill |language=en}}</ref> ==== Pesniki ==== [[File:Antarah on horse.jpg|thumb|Prikaz pesnika in viteza iz obdobja džahili Antaraha ibn Šadada]] Pomembna pesnika predislamskega obdobja sta bila Abu Layla al-Muhalhel in Al-Šanfara. Tam so bili tudi pesniki ''Mu'allaqat'' ali 'suspendirani', skupine pesmi, ki naj bi bila na ogled v Meki. Ti pesniki so Imru' al-Qais, Tarafah ibn al-'Abd, 'Abid ibn al-Abras, Harith ibn Hilliza, Amr ibn Kulthum, Zuhayr ibn Abi Sulma, Al-Nabigha al-Dhubiyānī, Antara Ibn Shaddad, al-A'sha al-Akbar in Labīd ibn Rabī'ah. Al-Khansa je izstopala v svoji poeziji ''rithā'' ali elegiji. Al-Hutay'ah je bil znan po svojem ''madīhu'' ali '[[panegirik]]u', pa tudi po ''hijā'' ali 'žalitvi'. ==== Proza ==== Ker se je literatura prenašala ustno in ne pisno, proza ​​predstavlja le malo tega, kar se je prenašalo iz roda v rod. Glavne oblike so bile prispodobe ({{lang|ar|المَثَل}} ''al-mathal''), govori ({{Lang|ar|الخطابة}} ''al-khitāba'') in zgodbe ({{lang|ar|القِصَص}} ''al-qisas'').<ref name=":0" /> Kuss Ibn Sa'ida al-Iyadi je bil pomemben arabski vladar, pisatelj in [[govornik]]. Aktham ibn Sayfi je bil tudi eden najbolj znanih vladarjev Arabcev in eden njihovih najbolj priznanih govorcev. === Koran === [[File:Folio Blue Quran Met 2004.88.jpg|thumb|right|[[Koran]] je eden najvplivnejših primerov arabske literature]] Muslimani verjamejo, da je [[Koran]], glavna sveta knjiga [[islam]]a, božansko razodetje od Boga [[Mohamed]]u, kasneje pa ga je kanoniziral kalif Utman.<ref>{{Cite journal |last=Little |first=Joshua J. |date=2025-11-21 |title=On the Historicity of ʿUthmān’s Canonization of the Qur’an, Part 1: The State of the Field |url=https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1515/jiqsa-2025-0016/html |journal=Journal of the International Qur’anic Studies Association |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=102–172 |doi=10.1515/jiqsa-2025-0016 |issn=2474-8420}}</ref> Koran je imel pomemben vpliv na arabski jezik in je zaznamoval začetek islamske književnosti. Muslimani verjamejo, da je bil prepisan v arabskem narečju Kurejši, Mohamedovega plemena.<ref>{{cite web |date=2019-09-08 |title=الوثائقية تفتح ملف "اللغة العربية" |url=https://doc.aljazeera.net/followup/%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%AB%D8%A7%D8%A6%D9%82%D9%8A%D8%A9-%D8%AA%D9%81%D8%AA%D8%AD-%D9%85%D9%84%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%84%D8%BA%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%B1%D8%A8%D9%8A%D8%A9/ |access-date=2020-06-18 |website=الجزيرة الوثائقية |language=ar |archive-date=16 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220616052303/https://doc.aljazeera.net/followup/%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%AB%D8%A7%D8%A6%D9%82%D9%8A%D8%A9-%D8%AA%D9%81%D8%AA%D8%AD-%D9%85%D9%84%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%84%D8%BA%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%B1%D8%A8%D9%8A%D8%A9/ |url-status=live }}</ref> Ko se je islam širil, je bil Koran uporabljen za poenotenje in standardizacijo arabščine. Koran je najstarejša ohranjena arabska literatura s 114 [[sura]]mi (poglavji), ki vsebujejo 6236 ''ajetov'' (verzov). Predstavljen je z božjim glasom in zajema žanre, kot so prepoved, pripoved, [[Parabola (literatura)|prilika]], zakon in drugo. Sure so razvrščene kot mekanske ali medinske, odvisno od tega, ali so bile napisane v Meki ali [[Medina|Medini]], pred ali po [[hidžra|hidžri]]. [[Žanr]] Korana je predmet razprave, nekateri ga imajo za homilijo.<ref>{{Cite journal |last=Neuenkirchen |first=Paul |date=2022-11-10 |title=Late Antique Syriac Homilies and the Quran |url=https://journals.openedition.org/mideo/7712 |journal=MIDÉO. Mélanges de l'Institut dominicain d'études orientales |language=en |issue=37 |pages=3–28 |issn=0575-1330}}</ref> Primerjali so ga tudi z obliko predislamske rimane proze, imenovane ''Sadž'' in ga včasih tudi obravnavali kot tako.{{Sfn|Stewart|1990}}{{Sfn|Klar|2021}} Glede na islamsko doktrino ''i'džaz'' (neponovljivosti), ki jo navdihujejo verzi v samem Koranu (na primer Koran 11:13), slog Korana ni ponovljiv, kar je privedlo do izziva ustvarjanja posnemanja Korana. Nekateri muslimani verjamejo, da je posnemanje Korana prepovedano v skladu s Koranom 26:224-227. === Rašidi === Pod [[Rašidunski kalifat|Rašiduni]] ali »pravilno vodenimi kalifi« so se razvila literarna središča v [[Hidžaz]]u, v mestih, kot sta Meka in Medina, v [[Levant]]u, v [[Damask]]u in v [[Irak]]u v [[Kufa|Kufi]] in [[Basra|Basri]]. Literarna produkcija – in zlasti poezija – je v tem obdobju služila širjenju islama. Obstajala je tudi poezija za hvalo pogumnih bojevnikov, za navdihovanje vojakov v [[džihad]]u in rita' za žalovanje tistih, ki so padli v bitki. Med pomembnejšimi pesniki tega obreda so Ka'b ibn Zuhayr, [[Hasan ibn Tabit]], Abu Dhu'ayb al-Hudhali in Nābigha al-Ja'dī.<ref name=":0" /> Obstajala je tudi poezija za zabavo, pogosto v obliki [[Gazela (pesem)|gazel]]. Pomembne osebe tega gibanja so bile Jamil ibn Ma'mar, Layla al-Akhyaliyya in Umar Ibn Abi Rabi'ah. === Omajadi === [[Prva fitna]], ki je povzročila razkol med [[šiitizem|šiiti]] in [[sunitizem|suniti]] glede zakonitega [[kalif]]a, je imela velik vpliv na arabsko književnost. Medtem ko je bila arabska književnost – skupaj z arabsko družbo – v času Mohameda in [[Pravoverni kalifi|rašidunov]] močno centralizirana, se je na začetku obdobja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] razdrobila, saj so boji za oblast privedli do plemenskega cesarstva. Arabska književnost se je v tem času vrnila v stanje Al Džahilija, s tržnicami, kot sta Kinasa blizu Kufe in Mirbad blizu Basre, kjer so recitirali poezijo v hvalo in opomin političnih strank in plemen. Pesniki in učenjaki so pod Omajadi našli podporo in pokroviteljstvo, vendar je bila književnost tega obdobja omejena, saj je služila interesom strank in posameznikov, in kot taka ni bila svobodna umetniška oblika. Pomembni pisci te politične poezije so Al-Akhtal al-Taghlibi, Jarir ibn Atiyah, Al-Farazdaq, Al-Kumayt ibn Zayd al-Asadi, Tirimmah ibn Hakim in Ubayd Allah ibn Qays al-Ruqayyat]. Obstajale so tudi poetične oblike ''radžaza'' – ki sta jih obvladala al-Ajjaj in Ru'ba ibn al-Ajjaj – in ar-Rā'uwīyyāt ali »pastirska poezija« – ki sta jo obvladala al-Ra'i al-Numayri in Dhu ar-Rumma. === Abasidi === [[File:Maqamat hariri.jpg|thumb|Ilustracija ''Hiše modrosti'' Jahja ibn Mahmuda al-Vasitija v rokopisu ''Maqama Al-Haririja'']] [[Abasidi|Abasidsko]] obdobje na splošno velja za začetek [[Islamska zlata doba|islamske zlate dobe]] in je bilo obdobje pomembne literarne produkcije. [[Hiša modrosti]] v [[Bagdad]]u je gostila številne učenjake in pisatelje, kot sta [[Al-Džahiz]] in [[Omar Hajam]].<ref>{{Cite web|author=Guardian Staff|date=2004-09-23|title=Centuries in the House of Wisdom|url=http://www.theguardian.com/education/2004/sep/23/research.highereducation1|access-date=2021-03-10|website=The Guardian|language=en|archive-date=30 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210330150800/http://www.theguardian.com/education/2004/sep/23/research.highereducation1|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book|last=Al-Khalili|first=Jim|url=https://books.google.com/books?id=aJ5zDM1KfewC&q=omar|title=The House of Wisdom: How Arabic Science Saved Ancient Knowledge and Gave Us the Renaissance|date=2011-03-31|publisher=Penguin|isbn=978-1-101-47623-9|language=en}}</ref> Številne zgodbe v ''[[Tisoč in ena noč|Tisoč in eni noči]]'' predstavljajo abasidskega kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]].<ref>{{Cite web|title=Hārūn al-Rashīd {{!}} ʿAbbāsid caliph|url=https://www.britannica.com/biography/Harun-al-Rashid|access-date=2021-03-10|website=Encyclopedia Britannica|language=en|archive-date=14 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210314164533/https://www.britannica.com/biography/Harun-al-Rashid|url-status=live}}</ref> Al-Hariri iz Basre je bil pomembna literarna osebnost tega obdobja. Nekateri pomembni pesniki v abasidski literaturi so bili: Baššar ibn Burd, [[Abu Nuvas]], [[Abul Atahija]], Muslim ibn al-Valid, Abbas Ibn al-Ahnaf in al-Husajn ibn al-Dahhak. === Andaluzija === [[File:Maler der Geschichte von Bayâd und Riyâd 002.jpg|thumb|Slika iz rokopisa ''hadisa Bajad ve Rijad'' (13. stoletje)]] Andaluzijska literatura je nastajala v [[Al Andaluz]]u ali islamski Iberiji od njene muslimanske osvojitve leta 711 do katoliške osvojitve [[Granada|Granade]] leta 1492 ali izgona Mavrov, ki se je končal leta 1614. Ibn Abd Rabbihova ''Al-ʿIqd al-Farīd'' ('Edinstvena ogrlica') in Ibn Tufailova ''Hayy ibn Yaqdhan'' so bila vplivna literarna dela iz te tradicije. Pomembne literarne osebnosti tega obdobja so [[Ibn Hazm]], Ziryab, Ibn Zaydun, Wallada bint al-Mustakfi, Al-Mu'tamid ibn Abbad, [[Ibn Badža]], [[Al-Bakri]], [[Ibn Rušd]], Hafsa bint al-Hajj al-Rukuniyya, [[Ibn Tufail]], [[Ibn Arabi]], Ibn Quzman, Abu al-Baqa ar-Rundi in Ibn al-Khatib. ''Muvaššah'' (strofična pesniška oblika) in ''zajal'' (radicionalna oblika ustne strofične poezije) sta bili pomembni literarni obliki v AlAndaluzu. Vzpon arabske književnosti v Al Andaluzu se je zgodil v dialogu z zlato dobo judovske kulture v [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Večina judovskih pisateljev v Al Andaluzu je – čeprav so vključevali elemente, kot so rima, meter in teme klasične arabske poezije – ustvarjala poezijo v [[hebrejščina|hebrejščini]], Samuel ibn Naghrillah, Joseph ibn Naghrela in Ibn Sahl al-Isra'ili pa so pisali poezijo v [[arabščini]].<ref name=":42">{{Cite book|last=Zohar|first=Zion|url=https://books.google.com/books?id=H6K1IcaHwd0C|title=Sephardic and Mizrahi Jewry: From the Golden Age of Spain to Modern Times|date=June 2005|publisher=NYU Press|isbn=978-0-8147-9706-8|language=en}}</ref> [[Mojzes Majmonid]] je svoje prelomno delo ''Dalãlat al-Hā'irīn'' (Vodnik za zmedene) napisal v arabščini z uporabo hebrejske abecede.<ref>{{Cite book|last=Maimonides|first=Moses| url=http://hdl.handle.net/2027/uva.x030589251|title=The guide for the perplexed|date=1919|publisher=London|hdl=2027/uva.x030589251|edition=2d ed., rev. throughout (3rd impression).}}</ref> === Magreb === Fatima al-Fihri je leta 859 v Fesu ustanovila [[Univerza al-Karauin|univerzo al-Karauin]], ki velja za prvo univerzo na svetu. Še posebej od začetka 12. stoletja je univerza s sponzorstvom dinastije [[Almoravidi|Almoravidov]] igrala pomembno vlogo pri razvoju književnosti v regiji, saj je sprejemala učenjake in pisatelje iz celotnega Magreba, Al Andaluza in Sredozemskega bazena.<ref name=":202">{{cite book|last1=Tazi|first1=Abdelhadi|title=Jami' al-Qarawiyyin: al-Masjid wa'l-Jami'ah bi Madinat Fas (Mausu'ah li-Tarikhiha al-Mi'mari wa'l-Fikri). Al Qaraouiyyine: la Mosquée-Université de Fès (histoire architecturale et intellectuelle)|date=1972|publisher=Dar al Kitab ab Lubnani|location=Beirut}}</ref> Med učenjaki, ki so tam študirali in poučevali, so bili [[Ibn Haldun]], [[Al-Bitrudži]], Ibn Hirzihim (Sidi Harazim), Ibn al-Khatib in Al-Wazzan (Leo Africanus), pa tudi judovski teolog Mojzes Majmonid.ref name=":202"/> Sufijska književnost je od tega zgodnjega obdobja igrala pomembno vlogo v literarnem in intelektualnem življenju v regiji, kot je na primer molitvenik Muhammada al-Jazulija ''Dala'il al-Khayrat''.<ref>{{Cite web|date=1885|title=دلائل الخيرات|url=https://www.wdl.org/ar/item/4082/|access-date=2021-03-10|website=www.wdl.org|archive-date=13 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170513032733/https://www.wdl.org/ar/item/4082/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=1885|title=دلائل الخيرات|url=https://www.wdl.org/ar/item/4082/|access-date=2020-01-24|website=www.wdl.org|archive-date=13 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170513032733/https://www.wdl.org/ar/item/4082/|url-status=live}}</ref> Knjižnico Zaydani, knjižnico saadijskega sultana Zidana Abu Maalija, so v 16. stoletju ukradli španski zasebniki in jo hranili v samostanu [[El Escorial]].<ref>{{Cite web|title=قراصنة المتوسط الذين نقلوا كنوز العربية لأوروبا.. رحلة مكتبة مولاي زيدان المغربي إلى الإسكوريال الإسباني|url=https://www.aljazeera.net/news/cultureandart/2019/8/24/%D9%82%D8%B1%D8%A7%D8%B5%D9%86%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D9%88%D8%B3%D8%B7-%D9%85%D9%83%D8%AA%D8%A8%D8%A9-%D9%85%D9%88%D9%84%D8%A7%D9%8A-%D8%B2%D9%8A%D8%AF%D8%A7%D9%86|access-date=2021-03-10|website=www.aljazeera.net|language=ar|archive-date=15 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415012837/https://www.aljazeera.net/news/cultureandart/2019/8/24/%d9%82%d8%b1%d8%a7%d8%b5%d9%86%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d9%85%d8%aa%d9%88%d8%b3%d8%b7-%d9%85%d9%83%d8%aa%d8%a8%d8%a9-%d9%85%d9%88%d9%84%d8%a7%d9%8a-%d8%b2%d9%8a%d8%af%d8%a7%d9%86|url-status=live}}</ref> === Mameluki === V času mameluškega sultanata sta bila Ibn Abd al-Zahir in Ibn Kathir pomembna pisca zgodovine.<ref>{{Cite journal|last=Robert|first=Irwin|date=2003|title=Mamluk Literature (MSR VII.1, 2003)|journal=Mamlūk Studies Review|doi=10.6082/M1542KRD|url=https://knowledge.uchicago.edu/record/1048?ln=en|language=en|issn=1947-2404|access-date=16 March 2021|archive-date=25 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925032222/https://knowledge.uchicago.edu/record/1048?ln=en|url-status=live}}</ref> === Osmani === Pomembni pesniki arabske literature v času [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] so bili ash-Shab adh-Dharif, Al-Busiri, avtor "Al-Burda", Ibn al-Wardi (umrl 1349), Safi al-Din al-Hilli in Ibn Nubata. Abd al-Ghani al-Nabulsi je pisal o različnih temah, vključno s teologijo in potovanji. === Nahda === [[File:Tahtawi.jpg|thumb|Rifa'a at-Tahtavi je v egiptovskem kedivatu nadzoroval program prevajanja brez primere]] V 19. stoletju je prišlo do preporoda arabske literature in velikega dela arabske kulture, kar se v arabščini imenuje ''al-Nahda'', kar pomeni 'preporod'.{{sfn|Starkey|2006|p=23}} V Nahdi je obstajala smer neoklasicizma, zlasti med pisatelji, kot so Tahtavi, Šidjak, Jazidži in Muvajlihi, ki so verjeli v ''iḥyāʾ'' 'oživitev' arabske literarne dediščine in tradicije.{{sfn|Starkey|2006|loc=Ch. 3}}<ref name=":1">{{Cite journal |title=Novel, Arabic |url=http://dx.doi.org/10.1163/1573-3912_ei3_com_27115 |access-date=2022-09-22 |website=Encyclopaedia of Islam, THREE|year=2014 |doi=10.1163/1573-3912_ei3_com_27115 |url-access=subscription }}</ref> Prevajanje tuje literature je bilo pomemben element obdobja Nahda. Pomemben prevajalec 19. stoletja je bil Rifa'a al-Tahtavi, ki je leta 1835 v Kairu ustanovil ''Madrasat al-Alsun'' (znano kot Šola prevajalcev). V 20. stoletju je Jabra Ibrahim Jabra, palestinsko-iraški intelektualec, ki je živel večinoma v Bagdadu, prevajal dela [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]], [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] ali [[William Faulkner|Williama Faulknerja]], med mnogimi drugimi. Ta ponovni vzpon novega pisanja v arabščini je bil do 20. stoletja omejen predvsem na mesta v Siriji, Egiptu in Libanonu, ko se je razširil v druge države v regiji. Ta kulturna renesansa se ni čutila le v arabskem svetu, temveč tudi zunaj njega, z naraščajočim zanimanjem za prevajanje arabskih del v evropske jezike. Čeprav se je uporaba arabskega jezika oživila, zlasti v poeziji, so bili mnogi [[Seznam tropov in figur|tropi]] prejšnje literature, zaradi katerih je bila tako okrašena in zapletena, opuščeni. Tako kot v 8. stoletju, ko je gibanje za prevajanje starogrške in druge literature pripomoglo k oživitvi arabske literature, je drugo prevajalsko gibanje v tem obdobju ponudilo nove ideje in gradivo za arabsko literaturo. Zgodnji priljubljeni uspeh je bil ''[[Grof Monte Cristo]]'', ki je spodbudil vrsto zgodovinskih romanov na podobne arabske teme. Jurji Zaydan in Niqula Haddad sta bila pomembna pisatelja tega žanra.<ref name=":1" /> ==== Poezija ==== [[File:مي زيادة.png|thumb|May Ziadeh, palestinsko-libanonska pesnica, esejistka, prevajalka in voditeljica literarnega salona]] Med obdobjem Nahda so pesniki, kot so Francis Marrash, Ahmad Shawqi in Hafiz Ibrahim, začeli raziskovati možnost razvoja klasičnih pesniških oblik.<ref>Moreh (1976), p. 44.</ref><ref>Somekh, pp. 36–82.</ref> Nekateri od teh neoklasicističnih pesnikov so bili seznanjeni z zahodno literaturo, a so večinoma še naprej pisali v klasičnih oblikah, medtem ko so drugi, ki so obsojali slepo posnemanje klasične poezije in njenih ponavljajočih se tem,<ref name="Studies in Modern Arabic Prose and Poetry p. 34">Moreh (1988), p. 34.</ref> iskali navdih v francoskem ali angleškem romantizmu. Naslednja generacija pesnikov, tako imenovani romantični pesniki, je začela v veliko večji meri sprejemati vpliv razvoja zahodne poezije in se je čutila omejeno zaradi neoklasicističnih tradicij, ki jih je prejšnja generacija poskušala ohraniti. Pesniki Mahjari so bili izseljenci, ki so večinoma pisali v Ameriki, a so podobno začeli nadalje eksperimentirati z možnostmi arabske poezije. To eksperimentiranje se je nadaljevalo na Bližnjem vzhodu v prvi polovici 20. stoletja.<ref>Jayyusi (1992), pp. 132—180.</ref> Ugledni pesniki Nahde ali »renesanse« so bili Nasif al-Yaziji, Mahmud Sami el-Baroudi, Ḥifnī Nāṣif, Ismāʻīl Ṣabrī in Hafez Ibrahim, Ahmed Shawqi, Jamil Sidqi al-Zahawi, Maruf al Rusafi, Fawzi al-Ma'luf in Khalil Mutran. ==== Proza ==== Rifa'a at-Tahtawi, ki je živel v Parizu od leta 1826 do 1831, je o svojih izkušnjah in opažanjih napisal Pariški profil in ga objavil leta 1834.<ref>{{Cite web|title=Rifa'a Rafi' al-Tahtawi: France as a Role Model - Qantara.de|url=https://en.qantara.de/content/rifaa-rafi-al-tahtawi-france-as-a-role-model|access-date=2020-08-05|website=Qantara.de - Dialogue with the Islamic World|date=15 September 2009|language=en|archive-date=30 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200930033208/https://en.qantara.de/content/rifaa-rafi-al-tahtawi-france-as-a-role-model|url-status=live}}</ref> Butrus al-Bustani je leta 1870 ustanovil revijo ''Al-Jinan'' in leta 1875 začel pisati prvo enciklopedijo v arabščini: Da'irat ul-Ma'arif.] Ahmad Faris al-Shidyaq je objavil številne vplivne knjige in bil glavni urednik časopisa ''ar-Ra'id at-Tunisi'' v Tunisu ter ustanovitelj časopisa ''Al-Jawa'ib'' v Carigradu. Adib Išak je svojo kariero preživel v novinarstvu in gledališču, kjer si je prizadeval za širitev tiska in pravice ljudi. Jamāl ad-Dīn al-Afghānī in Muhammad Abduh sta ustanovila revolucionarno protikolonialno panislamsko revijo ''Al-Urwah al-Wuthqa'', Abd al-Rahman al-Kawakibi, Qasim Amin in Mustafa Kamil so bili reformatorji, ki so s svojim pisanjem vplivali na javno mnenje. Saad Zaghloul je bil revolucionarni voditelj in priznan govornik, cenjen zaradi svoje zgovornosti in razuma. Ibrahim al-Yaziji je leta 1872 ustanovil časopis an-Najah ({{Lang|ar|النجاح}} 'Dosežek'), revijo ''At-Tabib'', revijo ''Al-Bayan'' in revijo ''Ad-Diya'' ter prevedel [[Sveto pismo]] v arabščino. Walī ad-Dīn Yakan je ustanovil časopis ''al-Istiqama'' ({{Lang|ar|الاستقامة}} 'Pravičnost'), da bi izzval osmanske oblasti in si prizadeval za družbene reforme, vendar so ga istega leta ukinili. Mustafa Lutfi al-Manfaluti, ki je študiral pri Mohamedu Abduhu na univerzi Al-Azhar, je bil plodovit esejist in je objavil številne članke, v katerih je ljudi spodbujal k ponovnemu prebujanju in osvoboditvi. Sulejman al-Boustani je prevedel ''[[Iliada|Iliado]]'' v arabščino in jo komentiral. Khalil Gibran in Ameen Rihani sta bili dve pomembni osebnosti gibanja Mahjar znotraj Nahde. Jurji Zaydan je leta 1892 ustanovil revijo ''Al-Hilal'', Yacoub Sarrouf je ustanovil ''Al-Muqtataf'' leta 1876, Louis Cheikho je ustanovil revijo ''Al-Machriq'' leta 1898. Drugi pomembni osebnosti Nahde sta bila Mostafa Saadeq Al-Rafe'ie in May Ziadeh. Mohamed al-Kattani, ustanovitelj enega prvih arabofonskih časopisov v Maroku, imenovanega ''At-Tā'ūn'' in avtor več pesniških zbirk, je bil vodja Nahde v Magrebu.<ref>{{Cite journal|last=Spadola|first=Emilio|date=2018-06-25|title=The Call of Communication: Mass Media and Reform in Interwar Morocco|url=https://brill.com/view/book/edcoll/9789004369498/BP000005.xml|journal=Middle Eastern and North African Societies in the Interwar Period|language=en|pages=97–122|doi=10.1163/9789004369498_006|isbn=9789004369498|s2cid=201339014|access-date=5 August 2020|archive-date=24 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024172111/https://brill.com/view/book/edcoll/9789004369498/BP000005.xml|url-status=live|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite book|last=كافى/-/-|first=أحمد|url=https://books.google.com/books?id=_94qDwAAQBAJ&pg=PT64|title=مشاريع الإصلاح السياسي في المغرب في القرنين التاسع عشر|date=2013-01-01|publisher=ktab INC.|language=ar}}</ref> == Temeljne značilnosti == Arabska književnost s svojimi začetki sega v 6. stoletje, ko je bila še zvezana s prvotnim beduinskim življenjem na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Nastop [[prerok]]a [[Mohamed]]a na začetku 7. stol. je sicer zavrl njen razvoj, saj je dal prednost versko moralni reformi. Vendar so osvajanja, ki jih je spodbudil novi nauk, dala podlago novemu literarnemu razvoju. Najbolj znano, čeprav literarno ne najpomembnejše delo zgodnje arabske književnosti je ''Koran'' ([[arabščina|arabsko]] ''koran''; branje), temeljna sveta knjiga [[islam|islamskega verstva]]. Arabska književnost je vrh dosegla med 8. in 10. stol., ki velja za klasično dobo. Po letu 1000 sledi poklasično obdobje. Po letu 1400 pa se začne doba mrtvila, ki traja vse do preporoda v 2. polovici 19. stoletja. Arabska književnost je v zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] razvijala predvsem dvoje področij: [[lirika|lirsko pesništvo]] in pripovedništvo v [[proza|prozi]]. === Lirika === Poezija se je opirala na [[metrika|metriko]], ki je bila po mnenju nekaterih znanstvenikov kvantitativna, se pravi, da je njen ritem slonel na redni menjavi dolgih in kratkih [[verz]]ov. Osrednja pesniška oblika je [[Gazela (pesem)|gazela]] (arabsko ''ghazal''; preja, tkanje), ki so jo kasneje prevzele še druge srdnjeveške [[orientalska književnost|orientalske književnosti]]. Gazela je bila po vsebini največkrat hvalnica ljubezni, vina, življenjske modrosti. Kadar je opevala vojno, bitke in zmage, bila žalostinka za umrlimi ali [[satira]], se je imenovala '''kasida'''. ''Beduinska poezija'' Podobno kot arabska poezija ni razvila [[ep]]a, tako tudi prozno pripovedništvo v glavnem ni poznalo daljših oblik, npr. [[roman]]a, ampak predvsem kratke forme: zgodbe, [[novela (književnost)|novele]], [[pripovedka|pripovedke]], [[pravljica|pravljice]], [[basen|basni]] in [[anekdota|anekdote]]. Kasida je prevladovala v prvem obdobju arabske književnosti, v predklasični dobi (6. in 7. stol.), ko je poezija nastajala še iz prvotnih beduinskih razmer. Kaside iz tega obdobja vsebujejo stalno zaporedje tem: hvalnico pesnikovemu konju, opis ljubljene ženske ter zabavljivo satiro na sovražnike. Pesmi so se ohranjale ustno. Šele v 8. in 9. stol. so jih zbrali v zbirke, od katerih sta najpomembnejši ''Muallaqat'' (iz 8. stol., ime pomeni »obešenje«, to je zaradi svoje dragocenosti povzdignjenje na častno mesto); druga zbirka pa je ''Hamasa'', nastala po letu 800, njen avtor je pesnik [[Abu Tammam]]. V Evropi najbolj znana avtorja te poezije sta postala Šanfara in Imra'alqais. Šanfara je živel pred letom 600 v južni Arabiji. pripisujejo mu več pesmi, nekatere so ohranjene v ''Hamasi''. Imra'alqais je živel v drugi polovici 6. stol. Bil je potomec južnoarabskega knežjega rodu, imenovan tudi »blodeči kralj brez zemlje«, ker je zaman poskušal vrniti svojemu rodu oblast. Velja za največjega pesnika predklasične dobe. Njegova velika kasida je ohranjena v ''Muallaqat''. ''Klasična poezija'' V klasičnem obdobju (8. in 9. stol.) se namesto stare beduinske poezije razvije nova lirika, ki je nastala v okolju bogatih mest [[Damask]]a in [[Bagdad]]a. Ta poezija duhovno raste iz na novo nastalega individualizma, hedonizma, verske skepse, deloma tudi iz muslimanske mistike. Njene osrednje teme so uživanje, čutna in duhovna ljubezen, minevanje in smrt. Vrh je ta poezija dosegla pod [[kalif]]om [[Harun Al Rašid|Haruonom Al Rašidom]]. Osrednji avtor klasične poezije pa je bil [[Abu Nuvas]]. Zbirka njegovih pesmi ''Divan'' ([[Divan Abu Nuvasa]]), prinaša žalostinke, satire, hvalnice, erotične in pivske pesmi. ''Poklasična poezija'' V obdobju med 10. in 13. stol. nadaljuje arabska poezija tematiko prejšne dobe. Pomembna pesniška središča nastajajo zdaj tudi zunaj [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], zlasti v [[mavri|mavrski]] [[Španija|Španiji]]. Osrednji osebnosti sta [[Umar Ibn al-Farid]] in [[Al-Mutanabbi]]. Arabska poezija je po mnenju mnogih znanstvenikov vplivala prek mavrske Španije - zlasti z ljubezensko poezijo, ki je bila tu močno razvita - na [[Trubadur|trubadursko liriko]] visokega srednjega veka. Ponovno pa jo je Evropa odkrila šele v dobi [[Romantična književnost|romantike]], zlasti z delom nemškega prevajalca [[Friedrich Rückert|Friedricha Rückerta]]. === Pripovedništvo === Podobno kot arabska poezija ni razvila [[ep]]a, tako tudi prozno pripovedništvo v glavnem ni poznalo daljših oblik, npr. [[roman]]a, ampak predvsem kratke forme: zgodbe, [[novela (književnost)|novele]], [[pripovedka|pripovedke]], [[pravljica|pravljice]], [[basen|basni]] in [[anekdota|anekdote]]. Deloma je daljšo pripoved nadomeščala t. i. ciklična pripoved, to je okvirna zgodba, v katero so bile vložene krajše pripovedi. Izvirna zvrst arabske pripovedne proze so bile '''makame''' (arab. ''makameh''; zbor, snidenje, sestanek), tako imenovane po dvorskih debatah učenjakov o slovničnih vprašanjih, kjer je bil važen duhovit, spreten dialog z igrivimi domisleki. Te stilne poteze je razvila makama kot posebna, kratka prozna forma. Po mnenju nekaterih znanstvenikov je ta forma s svojo epizodično nanizanko okoli osrednega lika vplivala na španski ''pikareskni roman'' 16. stoletja. == Odmevi pri Slovencih == Drobci arabskega literarnega izročila so prihajali morda že v slovensko sredneveško [[ljudsko pesništvo]] s posredovanjem srednjeveške Evrope. V novejši slovenski književnosti so se pojavile arabske snovi samo v posamičnih primerih, pod vplivom evropskih avtorjev, zlasti [[Heinrich Heine|Heineja]]. [[Anton Aškerc|Aškerc]] jih je uporabljal za izražanje svobodomiselnih satiričnih idej, pozneje pa tudi [[Vladimir Bartol]]. V novejšem času pa se je v številnih izdajah uveljavila zbirka pravljic [[Tisoč in ena noč]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982 == Zunanje povezave == * [https://ontology.birzeit.edu Lexicographic Search Engine] *[https://www.library.cornell.edu/colldev/mideast/arablit.htm Cornell University link to Arabic Literature] *[https://web.archive.org/web/20100302071400/http://bc.ub.leidenuniv.nl/bc/olg/selec/tawq/index.html The original Arabic manuscript of Tawq Alhamama] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina književnosti]] [[Kategorija:Arabska književnost| ]] lvwh581x5stqttg2yo5fdyyk7l5gajj 6686158 6686157 2026-06-06T16:49:54Z Ljuba24b 92351 /* Andaluzija */ 6686158 wikitext text/x-wiki '''Arabska književnost''' ({{langx|ar|الأدب العربي}} / [[ALA-LC]]: ''al-Adab al-‘Arabī'') je pisanje, tako v prozi kot poeziji, ki ga ustvarjajo pisatelji v [[arabščina|arabskem jeziku]]. Arabska beseda, ki se uporablja za književnost, je ''Adab'', ki izhaja iz pomena bontona in pomeni vljudnost, kulturo in bogatenje.<ref>Firmage, Edwin Brown and Wiess, Bernard G. and Welch, John W. ''Religion and Law''. 1990, page 202-3</ref> Arabska književnost, ki se je prenašala predvsem ustno, se je začela dokumentirati v pisni obliki v 7. stoletju, pred tem pa so se pojavili le fragmenti pisane arabščine. Koran<ref>Jones, p. ix.</ref> je imel največji trajen vpliv na arabsko kulturo in njeno književnost. Arabska književnost je cvetela v zlati dobi [[islam]]a, vendar je ostala živahna do danes, pesniki in prozaisti po vsem arabskem svetu, pa tudi v arabski diaspori, pa dosegajo vse večji uspeh.{{sfn|Allen|2005|p=}} Nizozemski arabist Jan Just Witkam je na podlagi pomembnega števila ohranjenih islamskih rokopisov, od katerih je velik del v arabščini, trdil, da je »tradicionalna arabska književnost verjetno največji korpus književnosti na svetu«.<ref>{{Cite book |last=Brockelmann |first=Carl |title=History of the Arabic written tradition. Volume 1 |date=2017 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-32626-2 |editor-last=Lameer |editor-first=Joep |series=Handbook of Oriental studies. Section one, The Near and Middle East |location=Leiden Boston |page=ix |editor-last2=Witkam |editor-first2=Jan Just}}</ref> == Zgodovina == === Predislamska poezija === Predislamska arabska poezija se v tradicionalni arabski literaturi imenuje ''al-šiʿr al-Džāhilī'', »poezija iz džahilije«.<ref>{{Cite book |last=Miller |first=Nathaniel A. |title=The emergence of Arabic poetry: from regional identities to Islamic canonization |date=2024 |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=978-1-5128-2530-5 |location=Philadelphia |pages=3–4, 30–31}}</ref> V predislamski Arabiji so bili trgi, kot je Suk Okaz, poleg Suk Majanna in Suk Dhi al-Majāz, cilji za karavane z vsega polotoka.<ref name=":0">{{cite book |last=الفاخوري |first=حنا |url=https://books.google.com/books?id=GH6DDwAAQBAJ |title=تاريخ الأدب العربي |date=2014-01-01 |publisher=DMC |language=ar}}</ref> Na teh trgih so recitirali poezijo, prevladujoče pa je postalo narečje [[Kurejši (sura)|Kurejši]], plemena, ki je nadzorovalo Sk Okaz v [[Meka|Meki]].<ref name=":0" /> ''Dnevi Arabcev'', zgodbe v [[Prozimeter|prozimetru]], vsebujejo najstarejše ohranjene arabske pripovedi, ki se osredotočajo na bitke in napade.<ref>{{Citation |last=Jones |first=Alan |title=Ayyām al-ʿArab |date=2007-12-01 |encyclopedia=Encyclopaedia of Islam, THREE |url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-3/ayyam-al-arab-SIM_0259#:~:text=Ayy%C4%81m%20al-%CA%BFArab%20,%20%E2%80%9Cdays,Islamic%20and%20early%20Islamic%20times. |access-date=2024-02-19 |publisher=Brill |language=en}}</ref> ==== Pesniki ==== [[File:Antarah on horse.jpg|thumb|Prikaz pesnika in viteza iz obdobja džahili Antaraha ibn Šadada]] Pomembna pesnika predislamskega obdobja sta bila Abu Layla al-Muhalhel in Al-Šanfara. Tam so bili tudi pesniki ''Mu'allaqat'' ali 'suspendirani', skupine pesmi, ki naj bi bila na ogled v Meki. Ti pesniki so Imru' al-Qais, Tarafah ibn al-'Abd, 'Abid ibn al-Abras, Harith ibn Hilliza, Amr ibn Kulthum, Zuhayr ibn Abi Sulma, Al-Nabigha al-Dhubiyānī, Antara Ibn Shaddad, al-A'sha al-Akbar in Labīd ibn Rabī'ah. Al-Khansa je izstopala v svoji poeziji ''rithā'' ali elegiji. Al-Hutay'ah je bil znan po svojem ''madīhu'' ali '[[panegirik]]u', pa tudi po ''hijā'' ali 'žalitvi'. ==== Proza ==== Ker se je literatura prenašala ustno in ne pisno, proza ​​predstavlja le malo tega, kar se je prenašalo iz roda v rod. Glavne oblike so bile prispodobe ({{lang|ar|المَثَل}} ''al-mathal''), govori ({{Lang|ar|الخطابة}} ''al-khitāba'') in zgodbe ({{lang|ar|القِصَص}} ''al-qisas'').<ref name=":0" /> Kuss Ibn Sa'ida al-Iyadi je bil pomemben arabski vladar, pisatelj in [[govornik]]. Aktham ibn Sayfi je bil tudi eden najbolj znanih vladarjev Arabcev in eden njihovih najbolj priznanih govorcev. === Koran === [[File:Folio Blue Quran Met 2004.88.jpg|thumb|right|[[Koran]] je eden najvplivnejših primerov arabske literature]] Muslimani verjamejo, da je [[Koran]], glavna sveta knjiga [[islam]]a, božansko razodetje od Boga [[Mohamed]]u, kasneje pa ga je kanoniziral kalif Utman.<ref>{{Cite journal |last=Little |first=Joshua J. |date=2025-11-21 |title=On the Historicity of ʿUthmān’s Canonization of the Qur’an, Part 1: The State of the Field |url=https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1515/jiqsa-2025-0016/html |journal=Journal of the International Qur’anic Studies Association |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=102–172 |doi=10.1515/jiqsa-2025-0016 |issn=2474-8420}}</ref> Koran je imel pomemben vpliv na arabski jezik in je zaznamoval začetek islamske književnosti. Muslimani verjamejo, da je bil prepisan v arabskem narečju Kurejši, Mohamedovega plemena.<ref>{{cite web |date=2019-09-08 |title=الوثائقية تفتح ملف "اللغة العربية" |url=https://doc.aljazeera.net/followup/%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%AB%D8%A7%D8%A6%D9%82%D9%8A%D8%A9-%D8%AA%D9%81%D8%AA%D8%AD-%D9%85%D9%84%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%84%D8%BA%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%B1%D8%A8%D9%8A%D8%A9/ |access-date=2020-06-18 |website=الجزيرة الوثائقية |language=ar |archive-date=16 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220616052303/https://doc.aljazeera.net/followup/%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%AB%D8%A7%D8%A6%D9%82%D9%8A%D8%A9-%D8%AA%D9%81%D8%AA%D8%AD-%D9%85%D9%84%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%84%D8%BA%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%B1%D8%A8%D9%8A%D8%A9/ |url-status=live }}</ref> Ko se je islam širil, je bil Koran uporabljen za poenotenje in standardizacijo arabščine. Koran je najstarejša ohranjena arabska literatura s 114 [[sura]]mi (poglavji), ki vsebujejo 6236 ''ajetov'' (verzov). Predstavljen je z božjim glasom in zajema žanre, kot so prepoved, pripoved, [[Parabola (literatura)|prilika]], zakon in drugo. Sure so razvrščene kot mekanske ali medinske, odvisno od tega, ali so bile napisane v Meki ali [[Medina|Medini]], pred ali po [[hidžra|hidžri]]. [[Žanr]] Korana je predmet razprave, nekateri ga imajo za homilijo.<ref>{{Cite journal |last=Neuenkirchen |first=Paul |date=2022-11-10 |title=Late Antique Syriac Homilies and the Quran |url=https://journals.openedition.org/mideo/7712 |journal=MIDÉO. Mélanges de l'Institut dominicain d'études orientales |language=en |issue=37 |pages=3–28 |issn=0575-1330}}</ref> Primerjali so ga tudi z obliko predislamske rimane proze, imenovane ''Sadž'' in ga včasih tudi obravnavali kot tako.{{Sfn|Stewart|1990}}{{Sfn|Klar|2021}} Glede na islamsko doktrino ''i'džaz'' (neponovljivosti), ki jo navdihujejo verzi v samem Koranu (na primer Koran 11:13), slog Korana ni ponovljiv, kar je privedlo do izziva ustvarjanja posnemanja Korana. Nekateri muslimani verjamejo, da je posnemanje Korana prepovedano v skladu s Koranom 26:224-227. === Rašidi === Pod [[Rašidunski kalifat|Rašiduni]] ali »pravilno vodenimi kalifi« so se razvila literarna središča v [[Hidžaz]]u, v mestih, kot sta Meka in Medina, v [[Levant]]u, v [[Damask]]u in v [[Irak]]u v [[Kufa|Kufi]] in [[Basra|Basri]]. Literarna produkcija – in zlasti poezija – je v tem obdobju služila širjenju islama. Obstajala je tudi poezija za hvalo pogumnih bojevnikov, za navdihovanje vojakov v [[džihad]]u in rita' za žalovanje tistih, ki so padli v bitki. Med pomembnejšimi pesniki tega obreda so Ka'b ibn Zuhayr, [[Hasan ibn Tabit]], Abu Dhu'ayb al-Hudhali in Nābigha al-Ja'dī.<ref name=":0" /> Obstajala je tudi poezija za zabavo, pogosto v obliki [[Gazela (pesem)|gazel]]. Pomembne osebe tega gibanja so bile Jamil ibn Ma'mar, Layla al-Akhyaliyya in Umar Ibn Abi Rabi'ah. === Omajadi === [[Prva fitna]], ki je povzročila razkol med [[šiitizem|šiiti]] in [[sunitizem|suniti]] glede zakonitega [[kalif]]a, je imela velik vpliv na arabsko književnost. Medtem ko je bila arabska književnost – skupaj z arabsko družbo – v času Mohameda in [[Pravoverni kalifi|rašidunov]] močno centralizirana, se je na začetku obdobja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] razdrobila, saj so boji za oblast privedli do plemenskega cesarstva. Arabska književnost se je v tem času vrnila v stanje Al Džahilija, s tržnicami, kot sta Kinasa blizu Kufe in Mirbad blizu Basre, kjer so recitirali poezijo v hvalo in opomin političnih strank in plemen. Pesniki in učenjaki so pod Omajadi našli podporo in pokroviteljstvo, vendar je bila književnost tega obdobja omejena, saj je služila interesom strank in posameznikov, in kot taka ni bila svobodna umetniška oblika. Pomembni pisci te politične poezije so Al-Akhtal al-Taghlibi, Jarir ibn Atiyah, Al-Farazdaq, Al-Kumayt ibn Zayd al-Asadi, Tirimmah ibn Hakim in Ubayd Allah ibn Qays al-Ruqayyat]. Obstajale so tudi poetične oblike ''radžaza'' – ki sta jih obvladala al-Ajjaj in Ru'ba ibn al-Ajjaj – in ar-Rā'uwīyyāt ali »pastirska poezija« – ki sta jo obvladala al-Ra'i al-Numayri in Dhu ar-Rumma. === Abasidi === [[File:Maqamat hariri.jpg|thumb|Ilustracija ''Hiše modrosti'' Jahja ibn Mahmuda al-Vasitija v rokopisu ''Maqama Al-Haririja'']] [[Abasidi|Abasidsko]] obdobje na splošno velja za začetek [[Islamska zlata doba|islamske zlate dobe]] in je bilo obdobje pomembne literarne produkcije. [[Hiša modrosti]] v [[Bagdad]]u je gostila številne učenjake in pisatelje, kot sta [[Al-Džahiz]] in [[Omar Hajam]].<ref>{{Cite web|author=Guardian Staff|date=2004-09-23|title=Centuries in the House of Wisdom|url=http://www.theguardian.com/education/2004/sep/23/research.highereducation1|access-date=2021-03-10|website=The Guardian|language=en|archive-date=30 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210330150800/http://www.theguardian.com/education/2004/sep/23/research.highereducation1|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book|last=Al-Khalili|first=Jim|url=https://books.google.com/books?id=aJ5zDM1KfewC&q=omar|title=The House of Wisdom: How Arabic Science Saved Ancient Knowledge and Gave Us the Renaissance|date=2011-03-31|publisher=Penguin|isbn=978-1-101-47623-9|language=en}}</ref> Številne zgodbe v ''[[Tisoč in ena noč|Tisoč in eni noči]]'' predstavljajo abasidskega kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]].<ref>{{Cite web|title=Hārūn al-Rashīd {{!}} ʿAbbāsid caliph|url=https://www.britannica.com/biography/Harun-al-Rashid|access-date=2021-03-10|website=Encyclopedia Britannica|language=en|archive-date=14 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210314164533/https://www.britannica.com/biography/Harun-al-Rashid|url-status=live}}</ref> Al-Hariri iz Basre je bil pomembna literarna osebnost tega obdobja. Nekateri pomembni pesniki v abasidski literaturi so bili: Baššar ibn Burd, [[Abu Nuvas]], [[Abul Atahija]], Muslim ibn al-Valid, Abbas Ibn al-Ahnaf in al-Husajn ibn al-Dahhak. === Andaluzija === [[File:Maler der Geschichte von Bayâd und Riyâd 002.jpg|thumb|Slika iz rokopisa ''hadisa Bajad ve Rijad'' (13. stoletje)]] Andaluzijska literatura je nastajala v [[Al Andaluz]]u ali islamski Iberiji od njene muslimanske osvojitve leta 711 do katoliške osvojitve [[Granada|Granade]] leta 1492 ali izgona Mavrov, ki se je končal leta 1614. Ibn Abd Rabbihova ''Al-ʿIqd al-Farīd'' ('Edinstvena ogrlica') in Ibn Tufailova ''Hayy ibn Yaqdhan'' so bila vplivna literarna dela iz te tradicije. Pomembne literarne osebnosti tega obdobja so [[Ibn Hazm]], Ziryab, Ibn Zaydun, Wallada bint al-Mustakfi, Al-Mu'tamid ibn Abbad, [[Ibn Badža]], [[Al-Bakri]], [[Ibn Rušd]], Hafsa bint al-Hajj al-Rukuniyya, [[Ibn Tufail]], [[Ibn Arabi]], Ibn Quzman, Abu al-Baqa ar-Rundi in Ibn al-Khatib. ''Muvaššah'' (strofična pesniška oblika) in ''zajal'' (radicionalna oblika ustne strofične poezije) sta bili pomembni literarni obliki v AlAndaluzu. Vzpon arabske književnosti v Al Andaluzu se je zgodil v dialogu z zlato dobo judovske kulture v [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Večina judovskih pisateljev v Al Andaluzu je – čeprav so vključevali elemente, kot so rima, meter in teme klasične arabske poezije – ustvarjala poezijo v [[hebrejščina|hebrejščini]], Samuel ibn Naghrillah, Joseph ibn Naghrela in Ibn Sahl al-Isra'ili pa so pisali poezijo v [[arabščina|arabščini]].<ref name=":42">{{Cite book|last=Zohar|first=Zion|url=https://books.google.com/books?id=H6K1IcaHwd0C|title=Sephardic and Mizrahi Jewry: From the Golden Age of Spain to Modern Times|date=June 2005|publisher=NYU Press|isbn=978-0-8147-9706-8|language=en}}</ref> [[Mojzes Majmonid]] je svoje prelomno delo ''Dalãlat al-Hā'irīn'' (Vodnik za zmedene) napisal v arabščini z uporabo hebrejske abecede.<ref>{{Cite book|last=Maimonides|first=Moses| url=http://hdl.handle.net/2027/uva.x030589251|title=The guide for the perplexed|date=1919|publisher=London|hdl=2027/uva.x030589251|edition=2d ed., rev. throughout (3rd impression).}}</ref> === Magreb === Fatima al-Fihri je leta 859 v Fesu ustanovila [[Univerza al-Karauin|univerzo al-Karauin]], ki velja za prvo univerzo na svetu. Še posebej od začetka 12. stoletja je univerza s sponzorstvom dinastije [[Almoravidi|Almoravidov]] igrala pomembno vlogo pri razvoju književnosti v regiji, saj je sprejemala učenjake in pisatelje iz celotnega Magreba, Al Andaluza in Sredozemskega bazena.<ref name=":202">{{cite book|last1=Tazi|first1=Abdelhadi|title=Jami' al-Qarawiyyin: al-Masjid wa'l-Jami'ah bi Madinat Fas (Mausu'ah li-Tarikhiha al-Mi'mari wa'l-Fikri). Al Qaraouiyyine: la Mosquée-Université de Fès (histoire architecturale et intellectuelle)|date=1972|publisher=Dar al Kitab ab Lubnani|location=Beirut}}</ref> Med učenjaki, ki so tam študirali in poučevali, so bili [[Ibn Haldun]], [[Al-Bitrudži]], Ibn Hirzihim (Sidi Harazim), Ibn al-Khatib in Al-Wazzan (Leo Africanus), pa tudi judovski teolog Mojzes Majmonid.ref name=":202"/> Sufijska književnost je od tega zgodnjega obdobja igrala pomembno vlogo v literarnem in intelektualnem življenju v regiji, kot je na primer molitvenik Muhammada al-Jazulija ''Dala'il al-Khayrat''.<ref>{{Cite web|date=1885|title=دلائل الخيرات|url=https://www.wdl.org/ar/item/4082/|access-date=2021-03-10|website=www.wdl.org|archive-date=13 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170513032733/https://www.wdl.org/ar/item/4082/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=1885|title=دلائل الخيرات|url=https://www.wdl.org/ar/item/4082/|access-date=2020-01-24|website=www.wdl.org|archive-date=13 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170513032733/https://www.wdl.org/ar/item/4082/|url-status=live}}</ref> Knjižnico Zaydani, knjižnico saadijskega sultana Zidana Abu Maalija, so v 16. stoletju ukradli španski zasebniki in jo hranili v samostanu [[El Escorial]].<ref>{{Cite web|title=قراصنة المتوسط الذين نقلوا كنوز العربية لأوروبا.. رحلة مكتبة مولاي زيدان المغربي إلى الإسكوريال الإسباني|url=https://www.aljazeera.net/news/cultureandart/2019/8/24/%D9%82%D8%B1%D8%A7%D8%B5%D9%86%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D9%88%D8%B3%D8%B7-%D9%85%D9%83%D8%AA%D8%A8%D8%A9-%D9%85%D9%88%D9%84%D8%A7%D9%8A-%D8%B2%D9%8A%D8%AF%D8%A7%D9%86|access-date=2021-03-10|website=www.aljazeera.net|language=ar|archive-date=15 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415012837/https://www.aljazeera.net/news/cultureandart/2019/8/24/%d9%82%d8%b1%d8%a7%d8%b5%d9%86%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d9%85%d8%aa%d9%88%d8%b3%d8%b7-%d9%85%d9%83%d8%aa%d8%a8%d8%a9-%d9%85%d9%88%d9%84%d8%a7%d9%8a-%d8%b2%d9%8a%d8%af%d8%a7%d9%86|url-status=live}}</ref> === Mameluki === V času mameluškega sultanata sta bila Ibn Abd al-Zahir in Ibn Kathir pomembna pisca zgodovine.<ref>{{Cite journal|last=Robert|first=Irwin|date=2003|title=Mamluk Literature (MSR VII.1, 2003)|journal=Mamlūk Studies Review|doi=10.6082/M1542KRD|url=https://knowledge.uchicago.edu/record/1048?ln=en|language=en|issn=1947-2404|access-date=16 March 2021|archive-date=25 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925032222/https://knowledge.uchicago.edu/record/1048?ln=en|url-status=live}}</ref> === Osmani === Pomembni pesniki arabske literature v času [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] so bili ash-Shab adh-Dharif, Al-Busiri, avtor "Al-Burda", Ibn al-Wardi (umrl 1349), Safi al-Din al-Hilli in Ibn Nubata. Abd al-Ghani al-Nabulsi je pisal o različnih temah, vključno s teologijo in potovanji. === Nahda === [[File:Tahtawi.jpg|thumb|Rifa'a at-Tahtavi je v egiptovskem kedivatu nadzoroval program prevajanja brez primere]] V 19. stoletju je prišlo do preporoda arabske literature in velikega dela arabske kulture, kar se v arabščini imenuje ''al-Nahda'', kar pomeni 'preporod'.{{sfn|Starkey|2006|p=23}} V Nahdi je obstajala smer neoklasicizma, zlasti med pisatelji, kot so Tahtavi, Šidjak, Jazidži in Muvajlihi, ki so verjeli v ''iḥyāʾ'' 'oživitev' arabske literarne dediščine in tradicije.{{sfn|Starkey|2006|loc=Ch. 3}}<ref name=":1">{{Cite journal |title=Novel, Arabic |url=http://dx.doi.org/10.1163/1573-3912_ei3_com_27115 |access-date=2022-09-22 |website=Encyclopaedia of Islam, THREE|year=2014 |doi=10.1163/1573-3912_ei3_com_27115 |url-access=subscription }}</ref> Prevajanje tuje literature je bilo pomemben element obdobja Nahda. Pomemben prevajalec 19. stoletja je bil Rifa'a al-Tahtavi, ki je leta 1835 v Kairu ustanovil ''Madrasat al-Alsun'' (znano kot Šola prevajalcev). V 20. stoletju je Jabra Ibrahim Jabra, palestinsko-iraški intelektualec, ki je živel večinoma v Bagdadu, prevajal dela [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]], [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] ali [[William Faulkner|Williama Faulknerja]], med mnogimi drugimi. Ta ponovni vzpon novega pisanja v arabščini je bil do 20. stoletja omejen predvsem na mesta v Siriji, Egiptu in Libanonu, ko se je razširil v druge države v regiji. Ta kulturna renesansa se ni čutila le v arabskem svetu, temveč tudi zunaj njega, z naraščajočim zanimanjem za prevajanje arabskih del v evropske jezike. Čeprav se je uporaba arabskega jezika oživila, zlasti v poeziji, so bili mnogi [[Seznam tropov in figur|tropi]] prejšnje literature, zaradi katerih je bila tako okrašena in zapletena, opuščeni. Tako kot v 8. stoletju, ko je gibanje za prevajanje starogrške in druge literature pripomoglo k oživitvi arabske literature, je drugo prevajalsko gibanje v tem obdobju ponudilo nove ideje in gradivo za arabsko literaturo. Zgodnji priljubljeni uspeh je bil ''[[Grof Monte Cristo]]'', ki je spodbudil vrsto zgodovinskih romanov na podobne arabske teme. Jurji Zaydan in Niqula Haddad sta bila pomembna pisatelja tega žanra.<ref name=":1" /> ==== Poezija ==== [[File:مي زيادة.png|thumb|May Ziadeh, palestinsko-libanonska pesnica, esejistka, prevajalka in voditeljica literarnega salona]] Med obdobjem Nahda so pesniki, kot so Francis Marrash, Ahmad Shawqi in Hafiz Ibrahim, začeli raziskovati možnost razvoja klasičnih pesniških oblik.<ref>Moreh (1976), p. 44.</ref><ref>Somekh, pp. 36–82.</ref> Nekateri od teh neoklasicističnih pesnikov so bili seznanjeni z zahodno literaturo, a so večinoma še naprej pisali v klasičnih oblikah, medtem ko so drugi, ki so obsojali slepo posnemanje klasične poezije in njenih ponavljajočih se tem,<ref name="Studies in Modern Arabic Prose and Poetry p. 34">Moreh (1988), p. 34.</ref> iskali navdih v francoskem ali angleškem romantizmu. Naslednja generacija pesnikov, tako imenovani romantični pesniki, je začela v veliko večji meri sprejemati vpliv razvoja zahodne poezije in se je čutila omejeno zaradi neoklasicističnih tradicij, ki jih je prejšnja generacija poskušala ohraniti. Pesniki Mahjari so bili izseljenci, ki so večinoma pisali v Ameriki, a so podobno začeli nadalje eksperimentirati z možnostmi arabske poezije. To eksperimentiranje se je nadaljevalo na Bližnjem vzhodu v prvi polovici 20. stoletja.<ref>Jayyusi (1992), pp. 132—180.</ref> Ugledni pesniki Nahde ali »renesanse« so bili Nasif al-Yaziji, Mahmud Sami el-Baroudi, Ḥifnī Nāṣif, Ismāʻīl Ṣabrī in Hafez Ibrahim, Ahmed Shawqi, Jamil Sidqi al-Zahawi, Maruf al Rusafi, Fawzi al-Ma'luf in Khalil Mutran. ==== Proza ==== Rifa'a at-Tahtawi, ki je živel v Parizu od leta 1826 do 1831, je o svojih izkušnjah in opažanjih napisal Pariški profil in ga objavil leta 1834.<ref>{{Cite web|title=Rifa'a Rafi' al-Tahtawi: France as a Role Model - Qantara.de|url=https://en.qantara.de/content/rifaa-rafi-al-tahtawi-france-as-a-role-model|access-date=2020-08-05|website=Qantara.de - Dialogue with the Islamic World|date=15 September 2009|language=en|archive-date=30 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200930033208/https://en.qantara.de/content/rifaa-rafi-al-tahtawi-france-as-a-role-model|url-status=live}}</ref> Butrus al-Bustani je leta 1870 ustanovil revijo ''Al-Jinan'' in leta 1875 začel pisati prvo enciklopedijo v arabščini: Da'irat ul-Ma'arif.] Ahmad Faris al-Shidyaq je objavil številne vplivne knjige in bil glavni urednik časopisa ''ar-Ra'id at-Tunisi'' v Tunisu ter ustanovitelj časopisa ''Al-Jawa'ib'' v Carigradu. Adib Išak je svojo kariero preživel v novinarstvu in gledališču, kjer si je prizadeval za širitev tiska in pravice ljudi. Jamāl ad-Dīn al-Afghānī in Muhammad Abduh sta ustanovila revolucionarno protikolonialno panislamsko revijo ''Al-Urwah al-Wuthqa'', Abd al-Rahman al-Kawakibi, Qasim Amin in Mustafa Kamil so bili reformatorji, ki so s svojim pisanjem vplivali na javno mnenje. Saad Zaghloul je bil revolucionarni voditelj in priznan govornik, cenjen zaradi svoje zgovornosti in razuma. Ibrahim al-Yaziji je leta 1872 ustanovil časopis an-Najah ({{Lang|ar|النجاح}} 'Dosežek'), revijo ''At-Tabib'', revijo ''Al-Bayan'' in revijo ''Ad-Diya'' ter prevedel [[Sveto pismo]] v arabščino. Walī ad-Dīn Yakan je ustanovil časopis ''al-Istiqama'' ({{Lang|ar|الاستقامة}} 'Pravičnost'), da bi izzval osmanske oblasti in si prizadeval za družbene reforme, vendar so ga istega leta ukinili. Mustafa Lutfi al-Manfaluti, ki je študiral pri Mohamedu Abduhu na univerzi Al-Azhar, je bil plodovit esejist in je objavil številne članke, v katerih je ljudi spodbujal k ponovnemu prebujanju in osvoboditvi. Sulejman al-Boustani je prevedel ''[[Iliada|Iliado]]'' v arabščino in jo komentiral. Khalil Gibran in Ameen Rihani sta bili dve pomembni osebnosti gibanja Mahjar znotraj Nahde. Jurji Zaydan je leta 1892 ustanovil revijo ''Al-Hilal'', Yacoub Sarrouf je ustanovil ''Al-Muqtataf'' leta 1876, Louis Cheikho je ustanovil revijo ''Al-Machriq'' leta 1898. Drugi pomembni osebnosti Nahde sta bila Mostafa Saadeq Al-Rafe'ie in May Ziadeh. Mohamed al-Kattani, ustanovitelj enega prvih arabofonskih časopisov v Maroku, imenovanega ''At-Tā'ūn'' in avtor več pesniških zbirk, je bil vodja Nahde v Magrebu.<ref>{{Cite journal|last=Spadola|first=Emilio|date=2018-06-25|title=The Call of Communication: Mass Media and Reform in Interwar Morocco|url=https://brill.com/view/book/edcoll/9789004369498/BP000005.xml|journal=Middle Eastern and North African Societies in the Interwar Period|language=en|pages=97–122|doi=10.1163/9789004369498_006|isbn=9789004369498|s2cid=201339014|access-date=5 August 2020|archive-date=24 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024172111/https://brill.com/view/book/edcoll/9789004369498/BP000005.xml|url-status=live|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite book|last=كافى/-/-|first=أحمد|url=https://books.google.com/books?id=_94qDwAAQBAJ&pg=PT64|title=مشاريع الإصلاح السياسي في المغرب في القرنين التاسع عشر|date=2013-01-01|publisher=ktab INC.|language=ar}}</ref> == Temeljne značilnosti == Arabska književnost s svojimi začetki sega v 6. stoletje, ko je bila še zvezana s prvotnim beduinskim življenjem na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Nastop [[prerok]]a [[Mohamed]]a na začetku 7. stol. je sicer zavrl njen razvoj, saj je dal prednost versko moralni reformi. Vendar so osvajanja, ki jih je spodbudil novi nauk, dala podlago novemu literarnemu razvoju. Najbolj znano, čeprav literarno ne najpomembnejše delo zgodnje arabske književnosti je ''Koran'' ([[arabščina|arabsko]] ''koran''; branje), temeljna sveta knjiga [[islam|islamskega verstva]]. Arabska književnost je vrh dosegla med 8. in 10. stol., ki velja za klasično dobo. Po letu 1000 sledi poklasično obdobje. Po letu 1400 pa se začne doba mrtvila, ki traja vse do preporoda v 2. polovici 19. stoletja. Arabska književnost je v zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] razvijala predvsem dvoje področij: [[lirika|lirsko pesništvo]] in pripovedništvo v [[proza|prozi]]. === Lirika === Poezija se je opirala na [[metrika|metriko]], ki je bila po mnenju nekaterih znanstvenikov kvantitativna, se pravi, da je njen ritem slonel na redni menjavi dolgih in kratkih [[verz]]ov. Osrednja pesniška oblika je [[Gazela (pesem)|gazela]] (arabsko ''ghazal''; preja, tkanje), ki so jo kasneje prevzele še druge srdnjeveške [[orientalska književnost|orientalske književnosti]]. Gazela je bila po vsebini največkrat hvalnica ljubezni, vina, življenjske modrosti. Kadar je opevala vojno, bitke in zmage, bila žalostinka za umrlimi ali [[satira]], se je imenovala '''kasida'''. ''Beduinska poezija'' Podobno kot arabska poezija ni razvila [[ep]]a, tako tudi prozno pripovedništvo v glavnem ni poznalo daljših oblik, npr. [[roman]]a, ampak predvsem kratke forme: zgodbe, [[novela (književnost)|novele]], [[pripovedka|pripovedke]], [[pravljica|pravljice]], [[basen|basni]] in [[anekdota|anekdote]]. Kasida je prevladovala v prvem obdobju arabske književnosti, v predklasični dobi (6. in 7. stol.), ko je poezija nastajala še iz prvotnih beduinskih razmer. Kaside iz tega obdobja vsebujejo stalno zaporedje tem: hvalnico pesnikovemu konju, opis ljubljene ženske ter zabavljivo satiro na sovražnike. Pesmi so se ohranjale ustno. Šele v 8. in 9. stol. so jih zbrali v zbirke, od katerih sta najpomembnejši ''Muallaqat'' (iz 8. stol., ime pomeni »obešenje«, to je zaradi svoje dragocenosti povzdignjenje na častno mesto); druga zbirka pa je ''Hamasa'', nastala po letu 800, njen avtor je pesnik [[Abu Tammam]]. V Evropi najbolj znana avtorja te poezije sta postala Šanfara in Imra'alqais. Šanfara je živel pred letom 600 v južni Arabiji. pripisujejo mu več pesmi, nekatere so ohranjene v ''Hamasi''. Imra'alqais je živel v drugi polovici 6. stol. Bil je potomec južnoarabskega knežjega rodu, imenovan tudi »blodeči kralj brez zemlje«, ker je zaman poskušal vrniti svojemu rodu oblast. Velja za največjega pesnika predklasične dobe. Njegova velika kasida je ohranjena v ''Muallaqat''. ''Klasična poezija'' V klasičnem obdobju (8. in 9. stol.) se namesto stare beduinske poezije razvije nova lirika, ki je nastala v okolju bogatih mest [[Damask]]a in [[Bagdad]]a. Ta poezija duhovno raste iz na novo nastalega individualizma, hedonizma, verske skepse, deloma tudi iz muslimanske mistike. Njene osrednje teme so uživanje, čutna in duhovna ljubezen, minevanje in smrt. Vrh je ta poezija dosegla pod [[kalif]]om [[Harun Al Rašid|Haruonom Al Rašidom]]. Osrednji avtor klasične poezije pa je bil [[Abu Nuvas]]. Zbirka njegovih pesmi ''Divan'' ([[Divan Abu Nuvasa]]), prinaša žalostinke, satire, hvalnice, erotične in pivske pesmi. ''Poklasična poezija'' V obdobju med 10. in 13. stol. nadaljuje arabska poezija tematiko prejšne dobe. Pomembna pesniška središča nastajajo zdaj tudi zunaj [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], zlasti v [[mavri|mavrski]] [[Španija|Španiji]]. Osrednji osebnosti sta [[Umar Ibn al-Farid]] in [[Al-Mutanabbi]]. Arabska poezija je po mnenju mnogih znanstvenikov vplivala prek mavrske Španije - zlasti z ljubezensko poezijo, ki je bila tu močno razvita - na [[Trubadur|trubadursko liriko]] visokega srednjega veka. Ponovno pa jo je Evropa odkrila šele v dobi [[Romantična književnost|romantike]], zlasti z delom nemškega prevajalca [[Friedrich Rückert|Friedricha Rückerta]]. === Pripovedništvo === Podobno kot arabska poezija ni razvila [[ep]]a, tako tudi prozno pripovedništvo v glavnem ni poznalo daljših oblik, npr. [[roman]]a, ampak predvsem kratke forme: zgodbe, [[novela (književnost)|novele]], [[pripovedka|pripovedke]], [[pravljica|pravljice]], [[basen|basni]] in [[anekdota|anekdote]]. Deloma je daljšo pripoved nadomeščala t. i. ciklična pripoved, to je okvirna zgodba, v katero so bile vložene krajše pripovedi. Izvirna zvrst arabske pripovedne proze so bile '''makame''' (arab. ''makameh''; zbor, snidenje, sestanek), tako imenovane po dvorskih debatah učenjakov o slovničnih vprašanjih, kjer je bil važen duhovit, spreten dialog z igrivimi domisleki. Te stilne poteze je razvila makama kot posebna, kratka prozna forma. Po mnenju nekaterih znanstvenikov je ta forma s svojo epizodično nanizanko okoli osrednega lika vplivala na španski ''pikareskni roman'' 16. stoletja. == Odmevi pri Slovencih == Drobci arabskega literarnega izročila so prihajali morda že v slovensko sredneveško [[ljudsko pesništvo]] s posredovanjem srednjeveške Evrope. V novejši slovenski književnosti so se pojavile arabske snovi samo v posamičnih primerih, pod vplivom evropskih avtorjev, zlasti [[Heinrich Heine|Heineja]]. [[Anton Aškerc|Aškerc]] jih je uporabljal za izražanje svobodomiselnih satiričnih idej, pozneje pa tudi [[Vladimir Bartol]]. V novejšem času pa se je v številnih izdajah uveljavila zbirka pravljic [[Tisoč in ena noč]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982 == Zunanje povezave == * [https://ontology.birzeit.edu Lexicographic Search Engine] *[https://www.library.cornell.edu/colldev/mideast/arablit.htm Cornell University link to Arabic Literature] *[https://web.archive.org/web/20100302071400/http://bc.ub.leidenuniv.nl/bc/olg/selec/tawq/index.html The original Arabic manuscript of Tawq Alhamama] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina književnosti]] [[Kategorija:Arabska književnost| ]] mp9ux4oqrk42m6t15v4y5bkstgrqswc Glavkom 0 228064 6686366 6685703 2026-06-07T09:01:34Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6686366 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} p5v6w4obngyx3hi0l0ysc8yj2408ltm 6686368 6686366 2026-06-07T09:07:17Z Marko3 1829 6686368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom drugi najpogostejši vzrok slepote za [[Siva mrena|sivo mreno]]. Ocenjena razširjenost glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih. <ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} 9vaq8mqcyn076e229saejq1bcsxnzh1 6686369 6686368 2026-06-07T09:08:20Z Marko3 1829 /* Epidemiologija */ 6686369 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih. <ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} 5gbffhkac49dn4wa09sjiqq4352cx7x 6686370 6686369 2026-06-07T09:17:51Z Marko3 1829 /* Zdravljenje */ 6686370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih. <ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} nbbqe3pd70lmm25uomokg9an2wz9j93 6686374 6686370 2026-06-07T09:36:07Z Marko3 1829 6686374 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih. <ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša. ; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref> Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} 6i59uuj2ppmwy6b6b4huneudaju5ozt 6686375 6686374 2026-06-07T09:36:31Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6686375 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih. <ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref> Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} 0949zhheiktidkzo9y8law5vl92b7z0 6686378 6686375 2026-06-07T09:48:11Z Marko3 1829 6686378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih.<ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == Ločimo jih v 2 glavni skupini:<ref name= Radjenović/><ref name=sms/> * '''glavkome odprtega zakotja''' − šarenica ne zapira očesnega zakotja, njegova etiologija in patomehanizem pa nista poznana, in * '''glavkome zaprtega zakotja''' − šarenica zapira očesno zakotje, kar ovira odtekanje prekatne vodke v [[Schlemmov kanal]]. Glavkom delimo po poteku na akutni in kronični glavkom:<ref name= Radjenović/> * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida. Glede na vzrok ločimo: * '''primarni glavkom''' − glavkom z neznanim vzrokom; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref name= Radjenović>Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} k2hfoh4ict5xfv7u6y5v9niw1vjk0lo 6686380 6686378 2026-06-07T09:51:34Z Marko3 1829 /* Tipi glavkoma */ 6686380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih.<ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == Ločimo jih v 2 glavni skupini:<ref name= Radjenović/><ref name=sms/> * '''glavkome odprtega zakotja''' − šarenica ne zapira očesnega zakotja, njegova etiologija in patomehanizem pa nista poznana, in * '''glavkome zaprtega zakotja''' − šarenica zapira očesno zakotje, kar ovira odtekanje prekatne vodke v [[Schlemmov kanal]]. Glavkom delimo po poteku na akutni in kronični glavkom:<ref name= Radjenović/> * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida. Glede na vzrok ločimo: * '''primarni glavkom''' − glavkom z neznanim vzrokom; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. Najpogostejša oblika je kronični primarni glavkom odprtega zakotja. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref name= Radjenović>Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} t6o913zr5th1lbw5mg5s1b2b79uoayz 6686397 6686380 2026-06-07T11:08:10Z Marko3 1829 /* Tipi glavkoma */ 6686397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih.<ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == Ločimo jih v 2 glavni skupini:<ref name= Radjenović/><ref name=sms/> * '''glavkome odprtega zakotja''' − šarenica ne zapira očesnega zakotja, vzrok nedovoljšnjega odtekanja prekatne vodke in patomehanizem pa nista poznana, in * '''glavkome zaprtega zakotja''' − šarenica zapira očesno zakotje, kar ovira odtekanje prekatne vodke v [[Schlemmov kanal]]. Glavkom delimo po poteku na akutni in kronični glavkom:<ref name= Radjenović/> * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida. Glede na vzrok ločimo: * '''primarni glavkom''' − glavkom z neznanim vzrokom; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. Najpogostejša oblika je kronični primarni glavkom odprtega zakotja. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref name= Radjenović>Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} an6hb1r3jhsym3ts5ynz4qvdq5yabs7 Labirintozobci 0 240710 6686057 6485262 2026-06-06T13:44:36Z Pinky sl 2932 {{Paraphyletic group 6686057 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group |name = Labirintozobci[[parafilija|*]] |fossil_range = {{Fossil range|395|120.5|earliest=409|latest=0|PS= <br/>Preživeli potomci [[takson|taksonov]] [[Amniota]] in [[Lissamphibia]] živijo še danes.}} |image = Labyrinthodontia.jpg |image_caption = Labirintozobec iz reda ''Ichthyostegalia''. | auto = yes | taxon = Labyrinthodontia | authority = [[Richard Owen|Owen]], 1860 | includes = * Red '''[[Ichthyostegalia]]''' [[Evolucijska stopnja|*]] * Red '''[[Temnospondyli]]''' [[izumrtje|†]] (verjetno predniki [[lissamphibia|sodobnih dvoživk]]) * Red '''[[Reptiliomorpha]]''' [[izumrtje|†]] (predniki [[Amniota|amniotov]]) | excludes = * Podrazred [[Lepospondyli]] [[izumrtje|†]] (verjetno predniki sodobnih dvoživk) * Podrazred [[Lissamphibia]] (sodobne dvoživke) * Klad [[Amniota]] }} '''Labirintozobci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Labyrinthodontia''') so podrazred [[fosil]]nih [[dvoživke|dvoživk]], ki so izhajale iz [[resoplavutarice|resoplavutaric]]. Pojavili so se v zgornjem [[Devon (geološka doba)|devonu]] pred okoli 350 milijoni let in izumrli v zgornjem [[trias]]u. Najbolj znan red so bili [[ihtiostegi]] (''Ichthyostegalia'') iz zgornjega devona na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. Imeli so čokato, do 1 m dolgo telo z grebenom na koncu [[rep]]a. V isti red spadajo '''mastodonzavri'''. == Viri == * {{navedi knjigo | title=Leksikon živali | year = 2008 | publisher = Učila International | location = Tržič | isbn = 978-961-6582-23-0 }} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Labyrinthodontia}} * [https://web.archive.org/web/20090505073811/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Units/190Reptilomorpha/Cladogram.html Palaeos.com Cladogram of Reptiliomorpha] * [http://people.eku.edu/ritchisong/342notes1.htm Comparative Vertebrate Anatomy] {{Taxonbar|from=Q753235}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dvoživke]] [[Kategorija:Izumrle živali]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1860]] {{zoo-stub}} qes1ngeor4b68ul5n4hqcodzsa4veeb 6686088 6686057 2026-06-06T14:42:12Z Pinky sl 2932 pp uvod, dp klasifikacija 6686088 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group |name = Labirintozobci[[parafilija|*]] |fossil_range = {{Fossil range|395|120.5|earliest=409|latest=0|PS= <br/>Preživeli potomci [[takson|taksonov]] [[Amniota]] in [[Lissamphibia]] živijo še danes.}} |image = Labyrinthodontia.jpg |image_caption = Labirintozobec iz reda ''Ichthyostegalia''. | auto = yes | taxon = Labyrinthodontia | authority = [[Richard Owen|Owen]], 1860 | includes = * Red '''[[Ichthyostegalia]]''' [[Evolucijska stopnja|*]] * Red '''[[Temnospondyli]]''' [[izumrtje|†]] (verjetno predniki [[lissamphibia|sodobnih dvoživk]]) * Red '''[[Reptiliomorpha]]''' [[izumrtje|†]] (predniki [[Amniota|amniotov]]) | excludes = * Podrazred [[Lepospondyli]] [[izumrtje|†]] (verjetno predniki sodobnih dvoživk) * Podrazred [[Lissamphibia]] (sodobne dvoživke) * Klad [[Amniota]] }} '''Labirintozobci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Labyrinthodontia'''; iz [[stara grščina|antične grščine]] λαβύρινθος (''labúrinthos'', kar pomeni »labirint« in ὀδούς (''odoús''), kar pomeni »zob«) je neformalna skupina [[izumrtje|izumrlih]] plenilskih [[dvoživke|dvoživk]]. Te živali so predstavljale ključni del ekosistemov v poznem [[paleozoik]]u in zgodnjem [[mezozoik]]u (pred približno 390 do 150 milijoni let). Tradicionalno so veljali za [[Podrazred (biologija)|podrazred]] znotraj razreda [[Dvoživke|dvoživk]] (Amphibia). Sodobni klasifikacijski sistemi pa poudarjajo, da to ni formalna naravna skupina ([[klad]]), ki bi izključevala druge [[četveronožci|četveronožce]]. Labirintozobci namreč tvorijo [[evolucijska stopnja|evolucijsko stopnjo]] ([[Parafilija|parafiletsko skupino]]), iz katere so se razvili današnji četveronožci, vključno z [[lissamphibia|sodobnimi dvoživkami]] (Lissamphibia) in [[Amniota|amnioti]] (kamor spadajo [[plazilci]], [[sesalci]] in njihovi sorodniki). Vretenčarji na stopnji »Labirintozobcev« so se razvili iz [[mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] (Sarcopterygii) v [[Devon (geološka doba)|devonu]], vendar je natančno mejo med ribami in dvoživkami v tistem obdobju težko določiti. ===Tradicionalna klasifikacija=== Tradicionalno klasifikacijo je v 1930ih uvedel [[Gunnar Säve-Söderbergh|Säve-Söderbergh]]. Zagovarjal je teorijo, da so dvoživke (Amphibia) [[Polifilija|polifiletska skupina]] in da so se [[repati krkoni]] (Urodela) ter [[sleporili]] (Gymnophiona) razvili neodvisno iz [[Porolepiformes|porolepiformnih rib]] (Porolepiformes)<ref name=Gunnar>{{cite journal | author = Säve-Söderbergh G. | author-link = Gunnar Säve-Söderbergh | year = 1934 | title = Some points of view concerning the evolution of the vertebrates and the classification of this group | journal = Arkiv för Zoologi | volume = 26A | pages = 1–20 }}</ref> Malokdo je delil Säve-Söderberghovo mnenje o polifiletskih dvoživkah, vendar je njegov sistem, bodisi z Lepospondyli kot ločenim podrazredom bodisi združenim s [[Temnospondyli]], nadaljeval [[Alfred Sherwood Romer|Romer]] v svoji knjigi [[Vertebrate Paleontology (Romer)|Vertebrate Paleontology]] iz leta 1933 in kasnejših izdajah.<ref name="Romer">[[Alfred Sherwood Romer|Romer, A. S.]], (1947, revised ed. 1966) Vertebrate Paleontology, University of Chicago Press, Chicago</ref> Z manjšimi različicami so mu sledili številni kasnejši avtorji: [[Edwin H. Colbert|Colbert]] 1969,<ref name="Edwin H 1969">[[Edwin H. Colbert|Colbert, E. H.]], (1969), ''Evolution of the Vertebrates'', John Wiley & Sons Inc (2nd ed.)</ref> Daly 1973,<ref>Daly, E. (1973): A Lower Permian vertebrate fauna from southern Oklahoma. ''Journal of Paleontology'' no 47(3): pages 562–589</ref> [[Robert L. Carroll|Carroll]] 1988<ref>[[Robert L. Carroll|Carroll, R. L.]] (1988), ''Vertebrate Paleontology and Evolution'', WH Freeman & Co.</ref> ter Hildebrand in Goslow 2001.<ref name="hilde">{{cite book|page=429|isbn=978-0-471-29505-1|author=Hildebrand, M. & G. E. Goslow Jr. Principal ill. Viola Hildebrand.|year=2001|publisher=Wiley|location=New York|title=Analysis of vertebrate structure}}</ref> Tu navedena klasifikacija izhaja iz dela Romer & Parson, 1985:<ref name="Romer & Parson">{{cite book |author1=Alfred Sherwood Romer |author-link1=Alfred Romer |author2=Thomas S. Parsons |title=The vertebrate body|year=1986|publisher=Saunders College Pub.|location=Philadelphia|isbn=978-0-03-910754-3|edition=6th}}</ref> * Podrazred '''Labyrinthodontia''' ** Red '''[[Ichthyostegalia]]''' (primitivne predniške oblike, npr. ''[[Ichthyostega]]''—samo iz srednjega do poznega devona) ** Red '''[[Temnospondyli]]''' (pozni devon do krede, npr. ''[[Eryops]]'', verjetni predniki [[Lissamphibia|sodobnih dvoživk]]) ** Red '''[[Anthracosauria]]''' (karbon in perm, npr. ''[[Seymouria]]'', predniki zgodnjih [[plazilci|plazilcev]]) * Podrazred '''[[Lepospondyli]]''' (karbon in perm, npr. ''[[Diplocaulus]]'', majhna skupina, verjetni predniki [[issamphibia|sodobnih dvoživk]]) * Podrazred '''[[Lissamphibia]]''' (perm do danes) ** Red '''[[Gymnophiona]]''' (danes živeči) ** Red '''[[Urodela]]''' (danes živeči) ** Red '''[[Anura]]''' (danes živeči) ===Filogenetska klasifikacija=== Izraz Labyrinthodontia je v sodobni taksonomiji opuščen, saj označuje [[Parafiletska skupina|parafiletsko skupino]]. To pomeni, da ne vključuje vseh potomcev skupnega najmlajšega prednika. Kljub temu se izraz še vedno uporablja v praksi, saj je priročen za opis zgodnjih dvoživkam podobnih [[tetrapod|četveronožcev]]<ref name="hilde"/> in kot ustrezen anatomski opis njihove značilne strukture zob.<ref>{{cite book |author=Donald R. Prothero |others=with original illustrations by Carl Buell |title=Evolution: what the fossils say and why it matters|year=2007|publisher=Columbia University Press|location=New York|isbn=978-0-231-13962-5|pages=[https://archive.org/details/evolutionwhatfos00prot_0/page/224 224]|url=https://archive.org/details/evolutionwhatfos00prot_0|url-access=registration}}</ref> in opisuje njihovo značilno zgradbo zob. ZNekateri sodobni znanstveniki ga zato še vedno uporabljajo kot neformalen, praktičen izraz.<ref name="hall2007">{{cite book|editor-last=Hall|editor-first=Brian K.|title=Fins into limbs: evolution, development, and transformation|year=2007|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0-226-31337-5|pages=187|edition=[Online-Ausg.]. |url=https://books.google.com/books?id=Z0YWn5F9sWkC&q=labyrinthodonts&pg=PA187}}</ref> Spodaj je prikazano predlagano evolucijsko drevo vretenčarjev, ki vključuje skupino Labyrinthodontia (po Colbertu 1969 in Carrollu 1997).<ref name="Edwin H 1969" /><ref>[[Robert L. Carroll|Carroll, R. L.]] (1997): Patterns and Processes of Vertebrate Evolution. Cambridge University Press, Cambridge. 464 pages</ref> Črtkane črte označujejo sorodstvene odnose, ki se med posameznimi avtorji pogosto razlikujejo. {{clade |label1={{nowrap|From [[Sarcopterygii|mesnatoplavutarice]]}}|grouplabel1="Labyrinthodontia" |1={{clade |1=''[[Eusthenopteron]]'' [[File:Eusthenopteron BW.jpg|70 px]] (napredne mesnatoplavutarice) |2={{clade |1=''[[Panderichthys]]'' [[File:Panderichthys BW.jpg|70 px]] (mesnatoplavutarice s plavutmi, podobnimi udom) |2={{clade |label1= |1=''[[Tiktaalik]]'' [[File:Tiktaalik BW.jpg|70 px]] (prehodna oblika med ribo in dvoživko) |label2='''[[Tetrapod]]a''' |2={{clade |1=''[[Acanthostega]]'' [[File:Acanthostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka z ribjimi [[škrge|škrgami]]) |2={{clade |1=''[[Ichthyostega]]'' [[File:Ichthyostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka)|barbegin1=red |2={{clade |1=''[[Crassigyrinus]]'' [[File:Crassigyrinus BW.jpg|70 px]] (sekundarno vodna dvoživka iz [[Romer's gap]])|state1=dashed|bar1=red |2={{clade |1={{clade |1=[[Loxommatidae]] [[File:Eucritta1DB white background.jpg|60 px]] (nenavadna družina zgodnjekarbonskih labirintozobcev)|state1=dashed|bar1=red |2=[[Temnospondyli|Temnospondyls]] [[File:CyclotosaurusDB2 White background.jpg|70 px]] (veliki labirintozobci s ploščato glavo, npr. ''[[Eryops]]'')|bar2=red }} |2={{clade |label1={{nowrap|[[Reptiliomorpha|Plazilcem podobne dvoživke]]}} |1={{clade |1=[[Seymouriamorpha]] [[File:Seymouria BW.jpg|70 px]] (plazilcem podobne dvoživke)|barend1=red |2={{clade |1=''[[Westlothiana]]'' [[File:Westlothiana BW.jpg|70 px]] (majhna, plazilcem podobna dvoživka)|state1=dashed |2={{clade |label1= |1=[[Diadectomorpha]] [[File:Diadectes1DB.jpg|70 px]] (sestrska skupina plazilcev) |label2='''[[Amniota]]''' |2=Razred [[Reptilia]] [[File:Gracilisuchus BW.jpg|100 px]] (+ [[ptiči]] in [[sesalci]]) }} }} }} |label2=[[Batrachomorpha]] |2={{clade |1=[[Lepospondyli]] [[File:Hyloplesion.jpg|60 px]] (majhni labirintozobci) |2=[[Lissamphibia]] [[File:Prosalirus BW.jpg|40 px]] (sodobne dvoživke)|state2=dashed }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} Povzetek (z diagramom) značilnosti in glavnih evolucijskih trendov zgornjih treh redov je podan v delu Colbert 1969 pp.&nbsp;102–103, vendar Kent & Miller (1997) predlagata alternativno drevo:<ref name="Kent & Miller">Kent, G. C. & Miller, L. (1997): Comparative anatomy of the vertebrates. 8th edition. Wm. C. Brown Publishers. Dubuque. 487 pages. {{ISBN|0-697-24378-8}}</ref> {{clade |label1={{nowrap|From [[Sarcopterygii|mesnatoplavutarice]]}}|grouplabel1="Labyrinthodontia" |1={{clade |1=''[[Eusthenopteron]]'' [[File:Eusthenopteron BW.jpg|70 px]] (napredne mesnatoplavutarice) |2={{clade |1=''[[Panderichthys]]'' [[File:Panderichthys BW.jpg|70 px]] (mesnatoplavutarice s plavutmi, podobnimi udom) |2={{clade |label1= |1=''[[Tiktaalik]]'' [[File:Tiktaalik BW.jpg|70 px]] (prehodna oblika med ribo in dvoživko) |label2='''[[Tetrapod]]i''' |2={{clade |1=''[[Acanthostega]]'' [[File:Acanthostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka z ribjimi [[škrge|škrgami]])|barbegin1=orange |2={{clade |1=''[[Ichthyostega]]'' [[File:Ichthyostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka)|bar1=orange |2={{clade |1=''[[Crassigyrinus]]'' [[File:Crassigyrinus BW.jpg|70 px]] (sekundarno vodna dvoživka iz [[Romer's gap]])|state1=dashed|bar1=orange |2={{clade |1={{clade |1=[[Loxommatidae]] [[File:Eucritta1DB white background.jpg|60 px]] (nenavadna družina zgodnjekarbonskih labirintozobcev)|state1=dashed|bar1=orange |2=[[Temnospondyli]] [[File:CyclotosaurusDB2 White background.jpg|70 px]] (veliki labirintozobci s ploščato glavo, npr. ''[[Eryops]]'')|bar2=orange }} |2={{clade |label1={{nowrap|[[Reptiliomorpha|Plazilcem podobne dvoživke]]}} |1={{clade |1=[[Seymouriamorpha]] [[File:Seymouria BW.jpg|70 px]] (Plazilcem podobne dvoživke)|bar1=orange |2={{clade |1=''[[Westlothiana]]'' [[File:Westlothiana BW.jpg|70 px]] (majhna, plazilcem podobna dvoživka)|state1=dashed|bar1=orange |2={{clade |label1= |1=[[Diadectomorpha]] [[File:Diadectes1DB.jpg|70 px]] (sestrska skupina plazilcev)|barend1=orange |label2='''[[Amniote|Amniota]]''' |2=Razred [[Reptilia]] [[File:Gracilisuchus BW.jpg|100 px]] (+ [[ptiči]] in [[sesalci]]) }} }} }} |label2=[[Batrachomorpha]] |2={{clade |1=[[Lepospondyli]] [[File:Hyloplesion.jpg|60 px]] (majhni labirintozobci) |2=[[Lissamphibia]] [[File:Prosalirus BW.jpg|40 px]] (sodobne dvoživke)|state2=dashed }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} == Sklici== {{Reflist|colwidth=30em}} == Viri == * {{navedi knjigo | title=Leksikon živali | year = 2008 | publisher = Učila International | location = Tržič | isbn = 978-961-6582-23-0 }} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Labyrinthodontia}} * [https://web.archive.org/web/20090505073811/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Units/190Reptilomorpha/Cladogram.html Palaeos.com Cladogram of Reptiliomorpha] * [http://people.eku.edu/ritchisong/342notes1.htm Comparative Vertebrate Anatomy] {{Taxonbar|from=Q753235}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dvoživke]] [[Kategorija:Izumrle živali]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1860]] {{zoo-stub}} il1m4zq563y2tzq00usqsajqvunf51l 6686090 6686088 2026-06-06T14:44:30Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Parafiletske skupine]]; ±[[Kategorija:Dvoživke]]→[[Kategorija:Stegocephali]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686090 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group |name = Labirintozobci[[parafilija|*]] |fossil_range = {{Fossil range|395|120.5|earliest=409|latest=0|PS= <br/>Preživeli potomci [[takson|taksonov]] [[Amniota]] in [[Lissamphibia]] živijo še danes.}} |image = Labyrinthodontia.jpg |image_caption = Labirintozobec iz reda ''Ichthyostegalia''. | auto = yes | taxon = Labyrinthodontia | authority = [[Richard Owen|Owen]], 1860 | includes = * Red '''[[Ichthyostegalia]]''' [[Evolucijska stopnja|*]] * Red '''[[Temnospondyli]]''' [[izumrtje|†]] (verjetno predniki [[lissamphibia|sodobnih dvoživk]]) * Red '''[[Reptiliomorpha]]''' [[izumrtje|†]] (predniki [[Amniota|amniotov]]) | excludes = * Podrazred [[Lepospondyli]] [[izumrtje|†]] (verjetno predniki sodobnih dvoživk) * Podrazred [[Lissamphibia]] (sodobne dvoživke) * Klad [[Amniota]] }} '''Labirintozobci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Labyrinthodontia'''; iz [[stara grščina|antične grščine]] λαβύρινθος (''labúrinthos'', kar pomeni »labirint« in ὀδούς (''odoús''), kar pomeni »zob«) je neformalna skupina [[izumrtje|izumrlih]] plenilskih [[dvoživke|dvoživk]]. Te živali so predstavljale ključni del ekosistemov v poznem [[paleozoik]]u in zgodnjem [[mezozoik]]u (pred približno 390 do 150 milijoni let). Tradicionalno so veljali za [[Podrazred (biologija)|podrazred]] znotraj razreda [[Dvoživke|dvoživk]] (Amphibia). Sodobni klasifikacijski sistemi pa poudarjajo, da to ni formalna naravna skupina ([[klad]]), ki bi izključevala druge [[četveronožci|četveronožce]]. Labirintozobci namreč tvorijo [[evolucijska stopnja|evolucijsko stopnjo]] ([[Parafilija|parafiletsko skupino]]), iz katere so se razvili današnji četveronožci, vključno z [[lissamphibia|sodobnimi dvoživkami]] (Lissamphibia) in [[Amniota|amnioti]] (kamor spadajo [[plazilci]], [[sesalci]] in njihovi sorodniki). Vretenčarji na stopnji »Labirintozobcev« so se razvili iz [[mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] (Sarcopterygii) v [[Devon (geološka doba)|devonu]], vendar je natančno mejo med ribami in dvoživkami v tistem obdobju težko določiti. ===Tradicionalna klasifikacija=== Tradicionalno klasifikacijo je v 1930ih uvedel [[Gunnar Säve-Söderbergh|Säve-Söderbergh]]. Zagovarjal je teorijo, da so dvoživke (Amphibia) [[Polifilija|polifiletska skupina]] in da so se [[repati krkoni]] (Urodela) ter [[sleporili]] (Gymnophiona) razvili neodvisno iz [[Porolepiformes|porolepiformnih rib]] (Porolepiformes)<ref name=Gunnar>{{cite journal | author = Säve-Söderbergh G. | author-link = Gunnar Säve-Söderbergh | year = 1934 | title = Some points of view concerning the evolution of the vertebrates and the classification of this group | journal = Arkiv för Zoologi | volume = 26A | pages = 1–20 }}</ref> Malokdo je delil Säve-Söderberghovo mnenje o polifiletskih dvoživkah, vendar je njegov sistem, bodisi z Lepospondyli kot ločenim podrazredom bodisi združenim s [[Temnospondyli]], nadaljeval [[Alfred Sherwood Romer|Romer]] v svoji knjigi [[Vertebrate Paleontology (Romer)|Vertebrate Paleontology]] iz leta 1933 in kasnejših izdajah.<ref name="Romer">[[Alfred Sherwood Romer|Romer, A. S.]], (1947, revised ed. 1966) Vertebrate Paleontology, University of Chicago Press, Chicago</ref> Z manjšimi različicami so mu sledili številni kasnejši avtorji: [[Edwin H. Colbert|Colbert]] 1969,<ref name="Edwin H 1969">[[Edwin H. Colbert|Colbert, E. H.]], (1969), ''Evolution of the Vertebrates'', John Wiley & Sons Inc (2nd ed.)</ref> Daly 1973,<ref>Daly, E. (1973): A Lower Permian vertebrate fauna from southern Oklahoma. ''Journal of Paleontology'' no 47(3): pages 562–589</ref> [[Robert L. Carroll|Carroll]] 1988<ref>[[Robert L. Carroll|Carroll, R. L.]] (1988), ''Vertebrate Paleontology and Evolution'', WH Freeman & Co.</ref> ter Hildebrand in Goslow 2001.<ref name="hilde">{{cite book|page=429|isbn=978-0-471-29505-1|author=Hildebrand, M. & G. E. Goslow Jr. Principal ill. Viola Hildebrand.|year=2001|publisher=Wiley|location=New York|title=Analysis of vertebrate structure}}</ref> Tu navedena klasifikacija izhaja iz dela Romer & Parson, 1985:<ref name="Romer & Parson">{{cite book |author1=Alfred Sherwood Romer |author-link1=Alfred Romer |author2=Thomas S. Parsons |title=The vertebrate body|year=1986|publisher=Saunders College Pub.|location=Philadelphia|isbn=978-0-03-910754-3|edition=6th}}</ref> * Podrazred '''Labyrinthodontia''' ** Red '''[[Ichthyostegalia]]''' (primitivne predniške oblike, npr. ''[[Ichthyostega]]''—samo iz srednjega do poznega devona) ** Red '''[[Temnospondyli]]''' (pozni devon do krede, npr. ''[[Eryops]]'', verjetni predniki [[Lissamphibia|sodobnih dvoživk]]) ** Red '''[[Anthracosauria]]''' (karbon in perm, npr. ''[[Seymouria]]'', predniki zgodnjih [[plazilci|plazilcev]]) * Podrazred '''[[Lepospondyli]]''' (karbon in perm, npr. ''[[Diplocaulus]]'', majhna skupina, verjetni predniki [[issamphibia|sodobnih dvoživk]]) * Podrazred '''[[Lissamphibia]]''' (perm do danes) ** Red '''[[Gymnophiona]]''' (danes živeči) ** Red '''[[Urodela]]''' (danes živeči) ** Red '''[[Anura]]''' (danes živeči) ===Filogenetska klasifikacija=== Izraz Labyrinthodontia je v sodobni taksonomiji opuščen, saj označuje [[Parafiletska skupina|parafiletsko skupino]]. To pomeni, da ne vključuje vseh potomcev skupnega najmlajšega prednika. Kljub temu se izraz še vedno uporablja v praksi, saj je priročen za opis zgodnjih dvoživkam podobnih [[tetrapod|četveronožcev]]<ref name="hilde"/> in kot ustrezen anatomski opis njihove značilne strukture zob.<ref>{{cite book |author=Donald R. Prothero |others=with original illustrations by Carl Buell |title=Evolution: what the fossils say and why it matters|year=2007|publisher=Columbia University Press|location=New York|isbn=978-0-231-13962-5|pages=[https://archive.org/details/evolutionwhatfos00prot_0/page/224 224]|url=https://archive.org/details/evolutionwhatfos00prot_0|url-access=registration}}</ref> in opisuje njihovo značilno zgradbo zob. ZNekateri sodobni znanstveniki ga zato še vedno uporabljajo kot neformalen, praktičen izraz.<ref name="hall2007">{{cite book|editor-last=Hall|editor-first=Brian K.|title=Fins into limbs: evolution, development, and transformation|year=2007|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0-226-31337-5|pages=187|edition=[Online-Ausg.]. |url=https://books.google.com/books?id=Z0YWn5F9sWkC&q=labyrinthodonts&pg=PA187}}</ref> Spodaj je prikazano predlagano evolucijsko drevo vretenčarjev, ki vključuje skupino Labyrinthodontia (po Colbertu 1969 in Carrollu 1997).<ref name="Edwin H 1969" /><ref>[[Robert L. Carroll|Carroll, R. L.]] (1997): Patterns and Processes of Vertebrate Evolution. Cambridge University Press, Cambridge. 464 pages</ref> Črtkane črte označujejo sorodstvene odnose, ki se med posameznimi avtorji pogosto razlikujejo. {{clade |label1={{nowrap|From [[Sarcopterygii|mesnatoplavutarice]]}}|grouplabel1="Labyrinthodontia" |1={{clade |1=''[[Eusthenopteron]]'' [[File:Eusthenopteron BW.jpg|70 px]] (napredne mesnatoplavutarice) |2={{clade |1=''[[Panderichthys]]'' [[File:Panderichthys BW.jpg|70 px]] (mesnatoplavutarice s plavutmi, podobnimi udom) |2={{clade |label1= |1=''[[Tiktaalik]]'' [[File:Tiktaalik BW.jpg|70 px]] (prehodna oblika med ribo in dvoživko) |label2='''[[Tetrapod]]a''' |2={{clade |1=''[[Acanthostega]]'' [[File:Acanthostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka z ribjimi [[škrge|škrgami]]) |2={{clade |1=''[[Ichthyostega]]'' [[File:Ichthyostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka)|barbegin1=red |2={{clade |1=''[[Crassigyrinus]]'' [[File:Crassigyrinus BW.jpg|70 px]] (sekundarno vodna dvoživka iz [[Romer's gap]])|state1=dashed|bar1=red |2={{clade |1={{clade |1=[[Loxommatidae]] [[File:Eucritta1DB white background.jpg|60 px]] (nenavadna družina zgodnjekarbonskih labirintozobcev)|state1=dashed|bar1=red |2=[[Temnospondyli|Temnospondyls]] [[File:CyclotosaurusDB2 White background.jpg|70 px]] (veliki labirintozobci s ploščato glavo, npr. ''[[Eryops]]'')|bar2=red }} |2={{clade |label1={{nowrap|[[Reptiliomorpha|Plazilcem podobne dvoživke]]}} |1={{clade |1=[[Seymouriamorpha]] [[File:Seymouria BW.jpg|70 px]] (plazilcem podobne dvoživke)|barend1=red |2={{clade |1=''[[Westlothiana]]'' [[File:Westlothiana BW.jpg|70 px]] (majhna, plazilcem podobna dvoživka)|state1=dashed |2={{clade |label1= |1=[[Diadectomorpha]] [[File:Diadectes1DB.jpg|70 px]] (sestrska skupina plazilcev) |label2='''[[Amniota]]''' |2=Razred [[Reptilia]] [[File:Gracilisuchus BW.jpg|100 px]] (+ [[ptiči]] in [[sesalci]]) }} }} }} |label2=[[Batrachomorpha]] |2={{clade |1=[[Lepospondyli]] [[File:Hyloplesion.jpg|60 px]] (majhni labirintozobci) |2=[[Lissamphibia]] [[File:Prosalirus BW.jpg|40 px]] (sodobne dvoživke)|state2=dashed }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} Povzetek (z diagramom) značilnosti in glavnih evolucijskih trendov zgornjih treh redov je podan v delu Colbert 1969 pp.&nbsp;102–103, vendar Kent & Miller (1997) predlagata alternativno drevo:<ref name="Kent & Miller">Kent, G. C. & Miller, L. (1997): Comparative anatomy of the vertebrates. 8th edition. Wm. C. Brown Publishers. Dubuque. 487 pages. {{ISBN|0-697-24378-8}}</ref> {{clade |label1={{nowrap|From [[Sarcopterygii|mesnatoplavutarice]]}}|grouplabel1="Labyrinthodontia" |1={{clade |1=''[[Eusthenopteron]]'' [[File:Eusthenopteron BW.jpg|70 px]] (napredne mesnatoplavutarice) |2={{clade |1=''[[Panderichthys]]'' [[File:Panderichthys BW.jpg|70 px]] (mesnatoplavutarice s plavutmi, podobnimi udom) |2={{clade |label1= |1=''[[Tiktaalik]]'' [[File:Tiktaalik BW.jpg|70 px]] (prehodna oblika med ribo in dvoživko) |label2='''[[Tetrapod]]i''' |2={{clade |1=''[[Acanthostega]]'' [[File:Acanthostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka z ribjimi [[škrge|škrgami]])|barbegin1=orange |2={{clade |1=''[[Ichthyostega]]'' [[File:Ichthyostega BW.jpg|70 px]] (zgodnja dvoživka)|bar1=orange |2={{clade |1=''[[Crassigyrinus]]'' [[File:Crassigyrinus BW.jpg|70 px]] (sekundarno vodna dvoživka iz [[Romer's gap]])|state1=dashed|bar1=orange |2={{clade |1={{clade |1=[[Loxommatidae]] [[File:Eucritta1DB white background.jpg|60 px]] (nenavadna družina zgodnjekarbonskih labirintozobcev)|state1=dashed|bar1=orange |2=[[Temnospondyli]] [[File:CyclotosaurusDB2 White background.jpg|70 px]] (veliki labirintozobci s ploščato glavo, npr. ''[[Eryops]]'')|bar2=orange }} |2={{clade |label1={{nowrap|[[Reptiliomorpha|Plazilcem podobne dvoživke]]}} |1={{clade |1=[[Seymouriamorpha]] [[File:Seymouria BW.jpg|70 px]] (Plazilcem podobne dvoživke)|bar1=orange |2={{clade |1=''[[Westlothiana]]'' [[File:Westlothiana BW.jpg|70 px]] (majhna, plazilcem podobna dvoživka)|state1=dashed|bar1=orange |2={{clade |label1= |1=[[Diadectomorpha]] [[File:Diadectes1DB.jpg|70 px]] (sestrska skupina plazilcev)|barend1=orange |label2='''[[Amniote|Amniota]]''' |2=Razred [[Reptilia]] [[File:Gracilisuchus BW.jpg|100 px]] (+ [[ptiči]] in [[sesalci]]) }} }} }} |label2=[[Batrachomorpha]] |2={{clade |1=[[Lepospondyli]] [[File:Hyloplesion.jpg|60 px]] (majhni labirintozobci) |2=[[Lissamphibia]] [[File:Prosalirus BW.jpg|40 px]] (sodobne dvoživke)|state2=dashed }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} == Sklici== {{Reflist|colwidth=30em}} == Viri == * {{navedi knjigo | title=Leksikon živali | year = 2008 | publisher = Učila International | location = Tržič | isbn = 978-961-6582-23-0 }} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Labyrinthodontia}} * [https://web.archive.org/web/20090505073811/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Units/190Reptilomorpha/Cladogram.html Palaeos.com Cladogram of Reptiliomorpha] * [http://people.eku.edu/ritchisong/342notes1.htm Comparative Vertebrate Anatomy] {{Taxonbar|from=Q753235}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Stegocephali]] [[Kategorija:Izumrle živali]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1860]] [[Kategorija:Parafiletske skupine]] {{zoo-stub}} qzwjo6h71jf72hk27ax7rr1ink7r99v Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov 0 251690 6686330 6678844 2026-06-07T06:24:13Z Sporti 5955 /* A */ pnp 6686330 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[duhovnik]]ov''' vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov|samostojnem seznamu]]. {{CompactTOC2}} == A == * [[Janez Abram|Janez Abram (1813)]] * [[Janez Abram (redovnik)|Janez Abram (1897)]] * [[Jože Abram]] * [[Luka Abram]] * [[France Ačko]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Andrej Albrecht]] * [[Jakob Aleksič]] * [[Peter Aleš]] * [[Jurij Alič]] * [[Andrej Aljančič]] * [[Jakob Aljaž]] * [[Frančišek Ambrož]] * [[Bernard Ambrožič]] * [[Janez Ambrožič|Janez Ambrožič (1903)]] * [[Janez Ambrožič (1939)]] * [[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]] * [[Andrej Andolšek]] * [[Frančišek Andrioli]] * [[Angelik iz Kranja]] * [[Jernej Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janez Arlič]] * [[Janko Arnejc|Janko (Janez) Arnejc]] * [[Janez Jurij Arnež]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Simon Ašič]] * [[Anton Aškerc]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Urban Ažbe]] * [[Andrej Ažman]] * [[Janez Ažman]] * [[Ciril Ažman]] * [[Janez Ažman]] == B == * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Ksaver Bajec]] * [[Ivan Bajec]] * [[Pavel Bajec]] * [[Anton Bajt]] * [[Matija Balažic]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ernest Bandelj]] * [[Anton Bankič (jezuit)|Anton Bankič (1814)]] * [[Anton Bankič (duhovnik)|Anton Bankič (1865)]] * [[Janko Barle]] * [[Baltazar Bartol]] * [[Jernej Basar]] * [[Jernej Bastiančič]] * [[Štefan Bastič]] * [[Ivan Baša]] * [[Jernej Basar]] * [[Andrej Batič (jezuit)|Andrej Batič]] * [[Angel Batič]] * [[Martin Bauzer]] * [[Anton Bedenčič]] * [[Janez Bedenčič]] * [[Venceslav Bele]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Janez Belej]] * [[Jožko Benedetič]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Valentin Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Anton Berce]] * [[Branko Berce]] * [[Jožko Berce]] * [[Viktor Berce]] * [[Franc Bernik]] * [[Pavel Bernik]] * [[Valentin Bernik]] * [[Jožef Bernjak]] * [[Jože Bertoncelj (duhovnik)|Jože Bertoncelj]] * [[Blaž Bevk]] * [[Jožef Bevk]] * [[Franc Bezjak]] * [[Matija Bilban]] * [[Franc Bilc]] * [[Janez Bilc]] * [[Valentin Birtič]] * [[Milan Bizant]] * [[Franc Bizjak]] * [[Marko Blasutig]] * [[Franc Blažič]] * [[Franc Bleiweis]] * [[Rudolf Bogatec]] * [[Janez Bogovič]] * [[Andrej Bohinc (duhovnik)|Andrej Bohinc]] * [[Anton Bohinc]] * [[Jakob Bohinc]] * [[Peter Bohinjec]] * [[Karel Bolčina]] * [[Franc Bole]] * [[Janez Bonač]] * [[Ferdinand Bonča]] * [[Miro Friderik Bonča]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Alojz Božank]] * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Dušan Bratina]] (1914-2012) * [[Lojze Bratina]] * [[Pavel Bratina]] * [[Emerih Bratuša]] * [[Bogomil Brecelj]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Jernej Brence (duhovnik)|Jernej Brence]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Anton Breznik (1737–1793)|Anton Breznik (1737)]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik (1881)]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Franc Brlek]] * [[Ivan Brlek]] * [[Anton Brodnik]] * [[Janez Brodnik (duhovnik)|Janez Brodnik]] * [[Mirko Brumat]] * [[Rihard Brumat]] * [[Franc Brumnik (duhovnik)|Franc Brumnik]] * [[Peter Budin]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Mihael Bulovec]] * [[Ignacij Burgar]] * [[Jožef Burger]] * [[Jakob Burja]] * [[Peter Butkovič]] == C == * [[Oroslav Caf]] * [[Stanko Cajnkar]] * [[Valentin Cajnko]] * [[Ivan Camplin]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Jožef Čarič]] * [[Alojzij Carli]] * [[Jožef Cedermac]] * [[Štefan Cek]] * [[Emil Cenčič]] * [[Franc Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Branko Cestnik]] * [[Gašper Cigale]] * [[France Cigan]] * [[Ivan Cigan]] * [[Janez Cigler]] * [[Alojzij Cigoj]] * [[Leopold Cigoj]] * [[Kristijan Cuderman]] * [[Mirko Cuderman]] * [[Anton Cuffolo]] * [[Franc Cukala]] * [[Franc Cvar]] * [[Matija Cvetan]] * [[Franc Cvetko]] == Č == * [[Adolf Ivan Čadež]] * [[Anton Čadež]] * [[Lovrenc Čadež]] * [[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] * [[Andrej Čebul]] * [[Ivan Čebul]] * [[Avgust Čebulj]] * [[Jožef Čede]] * [[Jakob Čemažar]] * [[Bernard Čeferin]] * [[Franc Čepe]] * [[Tomaž Čerin]] * [[Jakob Černe]] * [[Venčeslav Černigoj]] * [[Anton Červ]] * [[Tone Česen]] * [[Karel Čigon]] * [[Matija Čiolič]] * [[Alojzij Čižek]] * [[Anton Čok]] * [[Vinko Čonč]] * [[Franton Črnigoj]] * [[Henrik Črnigoj]] * [[Otmar Črnilogar]] * [[Jožef Čuček]] * [[Silvester Čuk]] == D == * [[Jožef Dagarin]] * [[Peter Dajnko]] * [[Mihael Debeljak]] * [[Janez Debevec]] * [[Ivan Delpin]] * [[Josip Demšar]] * [[Ivan Dermastia]] * [[Juraj Dobrila]] * [[Jožef Dobrovec]] * [[Alojzij Dobrovoljc]] * [[Anton Dobrovoljc]] * [[Luka Dolenc]] * [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar (1847)]] * [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar (1894)]] * [[Franc Dolinar]] * [[Luka Dolinar]] * [[Frančišek Doljak]] * [[Jernej Dolžan]] * [[Anton Domicelj]] * [[Josip Dostal]] * [[Franc Dovnik]] * [[Josip Drobnič]] * [[Maksimilijan Držečnik]] * [[Anton Duhovnik]] * [[Anton Dular]] * [[France Dular]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] * [[Martin Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Lambert Einspieler]] * [[Janez Krstnik Elersič]] * [[Anton Erjavec]] * [[Jožef Erker]] * [[Filip Jakob Erlah]] * [[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Valentin Fabri]] * [[Blaž Farčnik]] * [[Andrej Fekonja]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Lambert Ferčnik]] * [[Mirko Filej]] * [[Janez Filipič]] * [[Fran Saleški Finžgar]] * [[Janez Flis]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]] * [[Josip Fon (duhovnik)|Josip Fon]] * [[Andrej Foramiti]] * [[Matej Frelih]] * [[Vinko Frangež]] == G == * [[Mihael Gaber]] * [[Martin Gaberc]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Klemen Gartner]] * [[Anton Gerbec]] * [[Albin Germek]] * [[Marko Glaser]] * [[Peter Pavel Glavar]] * [[Franc Glinšek]] * [[Felicijan Globočnik]] * [[Janez Globočnik]] * [[Roman Globokar]] * [[Jožef Godina]] * [[Matija Godina]] * [[Bernardin Godnič]] * [[Franc Godnič]] * [[Jožef Godnič (starejši)|Jožef Godnič (1851)]] * [[Jožef Godnič (mlajši)|Jožef Godnič (1884)]] * [[Januš Golec]] * [[Janez Goličnik]] * [[Jože Goličnik]] * [[Štefan Golja]] * [[Josip Golob]] * [[Martin Golob]] * [[Janez Gorkič]] * [[Martin Gorše]] * [[Franc Govekar (1883–1979)|Franc Govekar (1883)]] * [[Franc Govekar (1926–2012)|Franc Govekar (1926)]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Pankracij Gregorc]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Jože Gregorič]] * [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič (1844)]] * [[Simon Gregorčič (mlajši)|Simon Gregorčič (1856)]] * [[Vekoslav Grmič]] * [[Milan Grlj]] * [[Josip Gruden]] * [[Karel Gržan]] * [[Jerko Gržinčič]] * [[Ambrož Guion]] * [[Paskval Gujon]] * [[Franc Guštin]] * [[Jožef Gutman]] == H == * [[Mihajlo Hardi]] (grkokatolik - unijat) * [[Gracijan Heric]] * [[Kalist Heric]] * [[Miha Herman]] * [[Peter Hicinger]] * [[Franc Hladnik]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Franc Hozjan]] * [[Franc Hrastelj]] * [[Franc Hül]] * [[Kazimir Humar]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Gašpar Igl]] * [[Avgust Ipavec]] * [[Maks Ipavec]] * [[Marka Irmel]] * [[Franc Ivanetič]] * [[Adam Ivanoci]] * [[Ferenc Ivanoci]] == J == * [[Francis Jager]] * [[Ivan Jagodic]] * [[Jožef Jagodic]] * [[Dušan Jakomin]] * [[Janez Jalen]] * [[Karel Jamnik]] * [[Luka Jamnik]] * [[Janez Svetokriški]] * [[Dominik Janež]] * [[Janez Janžekovič]] * [[Jožef Janžekovič]] * [[Jurij Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Franc Jarc]] * [[Urban Jarnik]] * [[Placid Javornik]] * [[Janez Jenko]] * [[Valerijan Jenko]] * [[Luka Jeran]] * [[Frančišek Jere]] * [[Igor Jereb]] * [[Karel Jereb]] * [[Stanko Jericijo]] * [[Ivan Jerič]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Josip Jerše]] * [[Maksimiljan Jezernik]] * [[Marijan Jezernik]] * [[Blaž Jezeršek]] * [[Jurij Jonke]] * [[Leopold Jurca]] * [[Jan Jurij]] == K == * [[Alojz Kačičnik]] * [[Milan Kadunc]] * [[Ciril Kandut]] * [[Filip Jakob Kafol]] * [[Andrej Kalan]] * [[Janez Kalan|Janez Evangelist Kalan]] * [[Janez Krstnik Kalan]] * [[Krištof Kandut]] * [[Frančišek Ksaver Karun]] * [[Josip Kastelic]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kaučič]] * [[Ivan Kaus]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] * [[Jožef Kek]] * [[Štefan Kemperle]] * [[Anton Kerčon]] * [[Jožef Kerčon]] * [[Albin Kjuder]] * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl (1874)]] * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl (1879)]] * [[Andrej Klemenčič]] * [[Drago Klemenčič]] * [[Luka Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Luka Knafelj]] * [[Milan Knep]] * [[Ivan Kobal (duhovnik)|Ivan Kobal]] * [[Lojze Kobal]] * [[Vinko Kobal]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Alojz Kocjančič]] * [[Zoran Kodela]] * [[Janez Kodrič]] * [[Josip Kogej]] * [[Jože Kokalj]] * [[Marjan Kokalj]] * [[Peter Kokotec (duhovnik)]] * [[Peter Kolar]] * [[Ivan Kolarič]] * [[Franc Kolenc]] * [[Friderik Kolšek]] * [[Marjan Komjanc]] * [[Janko Komljanec]] * [[Rudi Koncilja]] * [[Viktor Kopatin]] * [[Anton Korošec]] * [[Viktor Kos]] * [[Vladimir Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] * [[Angel Kosmač]] * [[Jože Košir (duhovnik)|Jože Košir]] * [[Jaroslav Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Jožef Kovačič]] * [[Martin Kovačič]] * [[Lojze Kozar]] * [[Lojze Kozar mlajši]] * [[Janez Kozinc]] * [[Borut Košir]] * [[Jožef Košič]] * [[Štefan Kožuh]] * [[Andrej Krajec]] * [[Silvin Krajnc]] * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] * [[Pavel Krajnik]] * [[Jože Krakar]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Frančišek Kralj]] * [[Ignacij Kralj]] * [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] * [[Marko Kranjc]] * [[Franc Krašna]] * [[Jakob Krašna]] * [[Jože Krašovec]] * [[Stane Kregar]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[Janez Križaj]] * [[Ivan Križanič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Jože Krošl]] * [[Bogumil Krušič]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anton Kuhn]] * [[Floriš Kühar]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Avguštin Kukovič]] * [[Franc Kulovec]] * [[France Kunstelj]] * [[Martin Kuralt]] * [[Robert Kuralt]] * [[Štefan Kušer]] (1910-2002) * [[Juri Küzmič]] * [[Peter Kvaternik]] == L == * [[Anton Lah]] * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] * [[Valentin Lah]] * [[Evgen Lampe]] * [[Frančišek Lampe]] * [[Janez Langerholz]] * [[Jožef Lap]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Mario Lavrenčič]] * [[Primož Lavrenčič]] * [[Andrej Lavrin]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Josip Lavtižar]] * [[Anton Lazari]] * [[Albert Leban]] * [[Anton Legiša]] * [[Ignacij Lenček]] * [[Ladislav Lenček]] * [[Stanislav Lenič]] * [[Anton Lesjak]] * [[Urban Lesjak (duhovnik)|Urban Lesjak]] * [[Janez Lesnika]] * [[Jernej Levičnik]] * [[Andrej Likar (duhovnik)|Andrej Likar]] * [[Franc Linasi]] * [[Tadej Linasi]] * [[Matija Lipold]] * [[Simon Lorber]] * [[Matej Lotrič]] * [[Viljem Lovše]] * [[Franc Ksaver Lukman]] == M == * [[Janez Madon]] * [[Jožef Majcen]] * [[Janez Nepomuk Majnik]] * [[Ivan Mak]] * [[Franc Malalan]] * [[Jožef Malič]] * [[Matej Marcina]] * [[Josip Marinko]] * [[Marijan Markežič]] * [[Matej Markič]] * [[Ivan Markošek]] * [[Franc Markovič]] * [[Jože Markuža]] * [[Janez Marolt]] * [[Jošt Andrej Martelanc]] * [[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] * [[Ivan Marija Marušič]] * [[Jožef Marušič]] * [[Romuald Marušič]] * [[Janez Maučec]] * [[Martin Matek]] * [[Ivan Matko]] * [[Jurij Matjašič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved (1862)]] * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved (1869)]] * [[Jernej Medved]] * [[Jožef Meglič]] * [[Franc Ksaver Mercina]] * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Mesar]] * [[Alojzij Meško]] * [[Franc Ksaver Meško]] * [[Jožef Meško]] * [[Franc Serafin Metelko|Fran(čišek)]] [[Franc Serafin Metelko|Serafin Metelko]] * [[Nikolaj Meznarič]] * [[Jožef Avguštin Meznerič]] * [[Anton Mežnarc]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Janez Mihelič]] * [[Leopold Mihelič]] * [[Ivo Miklavc]] * [[Jurij Miklavčič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Albert Miklavec]] * [[Janko Mikula]] * [[Ciril Milavec]] * [[Jožef Mirt]] * [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] * [[Janko Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (duhovnik)]] * [[Štefan Modrinjak]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Vinko Močnik]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Janez Mozetič]] * [[Štefan Mozetič]] * [[Peter Možina]] * [[Tomaž Mraz]] * [[Anton Mrkun]] * [[Valentin Müller]] * [[Silvester Murè]] == N == * [[Martin Naglič]] * [[Klement Naistoth]] * [[Anton Namre]] * [[Ivan Narat]] * [[Joahim Nastran]] * [[Matej Nastran]] * [[Franjo Neubauer]] * [[Urban Nežmah]] * [[Ferenc Novak]] * [[Janez Novak (župnik)|Janez Novak]] * Janez Novak (*1944), cistercijanski pater, stiški opat * [[Janez Novak (policijski vikar)]] * [[Josip Novak (duhovnik)|Josip Novak]] * [[Pavle Novak]] * [[Vincenc Novak]] == O == * [[Anton Oblak (duhovnik)|Anton Oblak]] * [[Alojzij Odar]] * [[Franc Ogradi]] * [[Mihael Omersa]] * [[Franc Omerza]] * [[Mihael Opeka]] * [[Anton Opetnik]] * [[Andrej Orehek]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Valentin Orožen]] * [[Lovrenc Osgnach]] * [[Gašper Otrin]] * [[Evstahij Ozimek]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Jože Pacek]] * [[Lenart Pachernecker]] * [[Miha Frančišek Paglovec]] * [[Anton Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Ivan Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Štefan Pauli]] * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] * [[Jernej Pavlin]] * [[Vlado Pečnik]] * [[Jože Pegan]] * [[Anton Peric]] * [[Viktor Perkan]] * [[Pavel Perko]] * [[Ivan Perša]] * [[Davorin Petančič]] * [[Branko Petauer]] * [[Alojzij Peterlin]] * [[Henrik Peternel]] * [[Mihael Peternel]] * [[Janez Piber]] * [[Mihael Pikl]] * [[Gašpar Pilat]] * [[Jakob Pilat]] * [[Anton Pintar]] * [[Lovro Pintar]] * [[Franc Pirc]] * [[Andrej Pirš]] * [[Lado Piščanc]] * [[Gabrijel Planinšek]] * [[Janez Platiša]] * [[Jože Plut]] * [[Janez Podboj]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Peter Podreka]] * [[Franc Tomaž Pogačnik]] * [[Janez Pogačnik]] * [[Lovrenc Pogačnik]] * [[Franc Pohajač]] * [[Janez Krizostom Pohlin]] * [[Jožef Pohlin]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jožef Poklukar (mlajši)|Jožef Poklukar]] * [[Jožef Pokorn]] * [[Tone Polda]] * [[Martin Poredoš]] * [[Gašper Porenta]] * [[Blaž Potočnik]] * [[Ciril Potočnik]] * [[Marjan Potočnik]] * [[Jakob Prašnikar]] * [[Franc Prelc]] * [[Gašper Prelc]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Anton Prešeren]] * [[Janez Krstnik Prešeren (pesnik)|Janez Krstnik Prešeren]] * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]] * [[Jožef Prešeren]] * [[Jurij Prešeren (duhovnik)|Jurij Prešeren]] * [[Janez Avguštin Puhar]] * [[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer]] * [[Alfonz Požar]] == Q == * [[Marino Qualizza]] == R == * [[Božidar Raič]] * [[Jože Rajhman]] * [[Maksimilijan Leopold Rasp]] * [[Vendel Ratkovič]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Slavko Rebec (duhovnik)]] * [[France Rebol]] * [[Andrej Recelj]] * [[Maksimilijan Redeskini]] * [[Ivan Rejec]] * [[Hijacint Repič]] * [[Anton Resen]] * [[Jožef Resen]] * [[Jožef Resnik]] * [[Franc Režonja]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] * [[Damjan Ristić]] * [[Simon Robič]] * [[Janez Krstnik Rode]] * [[Gašper Rojko]] * [[Alojzij Rozman]] * [[Janez Rozman]] * [[Jožef Rozman (1801–1844)|Jožef Rozman (1801)]] * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman (1812)]] * [[Jožef Rozman (1870–1941)|Jožef Rozman (1870)]] * [[Gašper Rupnik]] * [[Tomaž Rutar]] == S == * [[Jakob Sabar]] * [[Janez Sajovic]] * [[Miran Sajovic]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Ciril Sedej]] * [[Alojz Sardoč]] * [[Janez Sedej (duhovnik)|Janez Sedej]] * [[Nikolaj Sedej]] * [[Štefan Selmar]] * [[Severus Sever]] * [[Oskar Simčič]] * [[Franc Simonič (duhovnik)|Franc Simonič]] * [[Adam Skalar]] * [[Ivan Skuhala]] * [[Anton Slabe (duhovnik)|Anton Slabe]] * [[Stanislav Slatinek]] * [[Matej Slekovec]] * [[Janoš Slepec]] * [[Ludvik Sluga]] * [[Andrej Bernard Smolnikar]] * [[Luka Smolnikar]] * [[Andrej Smrekar]] * [[Janez Smrekar]] * [[Andrej Snoj]] * [[Benigen Snoj]] * [[Venčeslav Snoj]] * [[France Sodja]] * [[John Sonc]] * [[Ciril Sorč]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Valentin Stanič]] * [[Viktorin Stanič]] * [[Roman Starc]] * [[Avguštin Stegenšek]] * [[Jakob Stepišnik]] * [[Ivan Stibiel]] * [[Jožef Stibiel]] * [[Anton Strle]] * [[Ahacij Stržinar]] * [[Feliks Suk]] * [[Janez Sumper]] * [[Blaž Sušnik]] * [[Ivan Sušec]] * [[Bernardin Sušnik|Bernardin (Jurij) Sušnik]] * [[Ivan Sušnik]] * [[Jožef Sušnik]] * [[Ivan Svetina (duhovnik)|Ivan Svetina]] * [[Frančišek Svetličič]] == Š == * [[Ivan Šašelj]] * [[Franc Šbül]] * [[Virgil Šček]] * [[Marijan Šef]] * [[Vinko Šega]] * [[Franc Serafin Šegula]] * Andrej Šegula<ref>{{Navedi splet|title=Teološka fakulteta Ljubljana|url=https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/zaposleni/profil/andrej-segula|website=www.teof.uni-lj.si|accessdate=2025-10-29|language=sl-SI|first=Teološka fakulteta|last=Ljubljana}}</ref> * [[Anton Šinkar]] * [[Matija Šinko]] * [[Matej Škerbec]] * [[Matija Škerbec]] * [[Lojze Škerl]] * [[Janez Šket]] * [[Janko Škraban]] * [[Ludvik Škufca]] * [[Miro Šlibar]] * [[Janez Kapistran Šmuc]] * [[Jakob Šolar]] * [[Henrik Šonc]] * [[Peter Šorli]] * [[Vendelin Špendov]] * [[Marko Šraml]] * [[Franc Štiglic]] * [[Simon Štihec]] * [[Anton Štrancar]] * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)|Ivan Štrukelj]] * [[Ivan Štuhec]] * [[Janez Šubic (duhovnik)|Janez Šubic]] * [[Frančišek Saleški Šušteršič]] * [[Venceslav Šušteršič]] * [[Franc Švara]] == T == * [[Andrej Tabaj]] * [[Ivan Tabaj]] * [[Baltazar Tavčar]] * [[Janez Tavčar (duhovnik)|Janez Tavčar]] * [[Franc Tement]] * [[Mavricij Teraš]] * [[Filip Terčelj]] * [[Avguštin Ternovšek]] * [[Filip Terpin]] * [[Matej Tomazin]] * [[Ivan Tomažič (1885–1943)|Ivan Tomažič (1885)]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič (1919)]] * [[Matija Tomc]] * [[Jože Tominc]] * [[Angelik Tominec]] * [[Roman Tominec]] * [[Franc Toplak (duhovnik)|Franc Toplak]] * [[Mihael Toroš]] * [[Franc Tovornik]] * [[Valentin Tratnik]] * [[Franc Treiber]] * [[Ivan Trinko]] * [[Alojzij Trontelj]] * [[Bogomir Trošt]] * [[Jože Trošt]] * [[Filip Trpin]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Janez Trstenjak]] * [[Primož Trubar]] * [[Jurij Matej Trunk]] * [[Ivan Tul]] * [[Janž Tulščak]] * [[Janez Turinek]] * [[Srečko Turk]] * [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] * [[Peter Turk (misijonar)|Peter Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Leopold Turšič]] * [[Kerubin Tušek]] == U == * [[Anton Udrih]] * [[Anton Ukmar (1796–1877)|Anton Ukmar (1796)]] * [[Anton Ukmar (1805–1897)|Anton Ukmar (1805)]] * [[Jakob Ukmar]] * [[Jurij Ukmar]] * [[Jožef Ulaga (1815–1892)|Jožef Ulaga (1815)]] * [[Jožef Ulaga (1826–1881)|Jožef Ulaga (1826)]] * [[Mihael Umek]] * [[Franc Urbanija]] * [[France Urbanija]] * [[Anton Urbas]] * [[Andrej Urek]] * [[Peter Urh]] * [[Andrej Anton Uršič]] * [[Jernej Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Franc Ušeničnik]] == V == * [[Jožef Varga]] * [[Cvetko Valič]] * [[Štefan Varga]] * [[Vinko Vegelj]] * [[Janez Veider]] * [[Mirko Vekjet]] * [[Jože Vengust]] * [[Marko Veršič]] * [[Matija Vertovec]] * [[Vital Vider]] * [[Martin Vidovič]] * [[Simon Vilfan]] * [[Jože Vinkovič]] * [[Štefan Vinkovič]] * [[Jožef Virk]] * [[Rafko Vodeb]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Janez Vodopivec]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Lovro Vogrin]] * [[Anton Vogrinec]] * [[Jernej Voh]] * [[Jakob Volčič]] * [[Janez Volčič]] * [[Franc Vončina]] * [[Joža Vovk]] * [[Franc Vovko]] * [[Ivan Vošnjak]] * [[Maksimilijan Vraber]] * [[Anton Vramec|Antol Vramec]] * [[Franc Vrhunc]] * [[Stanko Vrtovec]] * [[Venčeslav Vrtovec]] == W == * [[Emil Wester]] * [[Anton Wolf (duhovnik)|Anton Wolf]] * [[Matevž Wolf]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Janez Zabukovec]] * [[Jožef Zabukovšek]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Mihael Zagajšek]] * [[Dizma Zakotnik]] * [[Vinko Zaletel]] * [[Janez Zalokar]] * [[Andrej Zamejic]] * [[Mansuetus Zangerl]] * [[John Zaplotnik]] * [[Feliks Zavodnik]] * [[Alojz Zavolovšek]] * [[Izidor Završnik]] * [[Anton Zdešar]] * [[Ivan Zelko]] * [[Matija Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] * [[Franc Zmazek]] * [[Avguštin Zlobec]] * [[Franc Zlobec]] * [[Salvator Zobec]] * [[Martin Zlobko]] * [[Vinko Zor]] * [[Anton Zore]] * [[Ivan Nepomuk Zore]] * [[Janez Evangelist Zore]] * [[Franc Zorec]] * [[Hilarij Zorn]] * [[Mirko Zorn]] * [[Jože Zrim]] * [[Božo Zuanella]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jožef Zupan]] * [[Jurij Zupan]] * [[Simon Zupan]] * [[Anton Zupančič]] * [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] * [[Janez Zupet]] == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] * [[Janko Žagar]] * [[Anton Žakelj]] * [[Jurij Žehel]] * [[Avgust Žele]] * [[Jožef Žemlja]] * [[Štefan Žemlič]] * [[Stanko Žerjal]] * [[Viljem Žerjal]] * [[Josip Žičkar]] * [[Anton Žilavec]] * [[Marijan Živic]] * [[Stanko Živic]] * [[Marko Žižek]] * [[Anton Žgur]] * [[Rudolf Žgur]] * [[Ivan Krstnik Žibert]] * [[Franc Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Franc Žličar]] * [[Ivan Žličar]] * [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] * [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] * [[Hieronim Žveglič]] * [[Niko Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih misijonarjev]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rimskokatoliški duhovniki]] 7iabf04nkujk7g5wukoq6mc10eublz1 Seznam slovenskih inženirjev gozdarstva 0 261934 6686049 6677321 2026-06-06T13:33:26Z ~2026-28279-21 259659 /* A */ 6686049 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2012) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * [[Andrej Drašler]] *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar? *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) *[[Špela Ščap]] * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Niko Torelli]] (1940–) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] r0q4rwzb2lq4vtwnmm997ool7dafsj9 6686052 6686049 2026-06-06T13:36:46Z ~2026-28279-21 259659 /* K */ 6686052 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2012) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * [[Andrej Drašler]] *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar? *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Jože Kovačič ? *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) *[[Špela Ščap]] * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Niko Torelli]] (1940–) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] 5pdkp14k92ybu432sl9o2crnwv0qczo Ajdič 0 272643 6686050 6400317 2026-06-06T13:35:41Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6686050 wikitext text/x-wiki '''Ajdič''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 144 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 3.107. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alojz Ajdič]] (*1939), skladatelj * [[Andrej Ajdič]] (1937—2022), slikar, grafik, kipar * [[Jože Ajdič]] (1929—2012), inž. gozdarstva * [[Maja Ajdič]], igralka * [[Matic Ajdič]], kitarist * [[Peter Ajdič]] (1929—2012), kitarist in pisec besedil ([[Beneški Fantje|Beneški fantje]]) == Glej tudi == * priimek [[Ajd]] * priimek [[Ajdnik]] * priimek [[Ajdovec]] * priimek [[Ajdišek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ajdič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o2yyh6gfipebgvkds1gmu2fl655db6r Seznam gojencev Papeškega slovenskega zavoda v Rimu 0 276629 6686331 6668325 2026-06-07T06:24:33Z Sporti 5955 /* Seznam */ pnp 6686331 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] gojencev [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Papeškega slovenskega zavoda v Rimu]].''' == Seznam == * [[Franček Prijatelj]] LJ 1961 – 1966 dogmatika * [[Bogdan Makovec]] MB 1961–1967 sociologija * [[Franc Bergant]] LJ 1962–1966 sveto pismo * [[Štefan Steiner]] MB 1963–1966, moralka * [[Rafko Valenčič]] KP 1965–1968 moralka, * [[Jože Markuža]] GO 1965–1972 vzhodno bogoslovje * dr. [[France Rozman]] LJ 1965–1967 spec. Bibl. institut * [[Ivan Rebernik]] 1965–1966 filozofija * [[France Oražem]] LJ 1967–1969 duhovnost * [[Vinko Kraljič]] MB 1967–1970 musica sacra * [[Jošt Martelanc]] LJ 1967–1970 dogmatika * [[Edo Škulj]] LJ 1966–1973 teologija, musica sacra * [[France Dolinar]] LJ 1968–1971 ostal v Tevtoniku * [[France Gorjup]] LJ 1968–1976 pravo * [[Bojan Ravbar]] KP 1968–1972 moralka * [[Aleksander Rajšp]] MB 1967–1968 juridično, sicer Germanik * [[Jože Lebar]] MB 1968–1970 juridično, sicer Germanik * [[Drago Klemenčič]] KP 1969–1971 teologija in časnikarstvo * [[Franz Pototschnig]], koroški Slovenec 1969–1970, dunajska škofija, zbiral v vatikanskih arhivih material za svojo škofijo * [[Oskar Simčič]] GO 1972–1974 duhovnost * [[Marijan Peklaj]] LJ 1972–1976 biblikum * [[Karel Bedernjak]] MB 1972–1974 moralka * [[Matija Babnik]] LJ 1972–1977 moralka * [[Renato Podbersič]] KP 1973–1976 sociologija * [[Janez Ambrožič]] LJ 1974–1981 teologija * [[Lojze Uran]] LJ 1974–1978 katehetika * [[Vinko Potočnik]] MB 1974–1980 sociologija * s. [[Božidara Goličnik]] 1974–1977 Marijina sestra, teologija * [[Marija Sraka]] 1974–1977 pri sestrah * [[Ivan Rojnik]] MB 1975–1978 katehetika * [[Pavel Bratina]] KP 1975 le en mesec * [[Jože Krašovec]] MB 1970–1971 ni stanoval v zavodu * [[Metod Pirih]] KP 1976–1976 duhovnost * [[Jurij Bizjak]] KP 1976–1983 biblikum * [[Jožko Pirc]] KP 1976–1982 ekleziologija * [[Tone Gradišek]] LJ 1976–1981 dogmatika * [[Janez Gril]] LJ 1976–1983 sociologija * [[Pavel Olip]] Celovec 1976–1977 * [[Alojz Pirnat]] MB 1976–1982 duhovnost * [[Lojze Milharčič]] KP 1977–1981 obojno pravo * [[Ignac Potočnik]] LJ 1978–1983 liturgika * [[Tone Potočnik]], laik 1978–1984 musica sacra * [[Alojz Snoj]] LJ 1979–1986 obojno pravo * [[Francis Gaber]] ZDA 1978–1980 * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] MB 1980–1986 dogmatika * [[Franc Mikuž]] LJ 1980–1981 misiologija * [[Boris Zakrajšek]] LJ 1979–1980 teologija * [[Cvetko Valič]] KP 1981–1985 sociologija * [[Anton Štrukelj]] LJ 1981–1984 vzhodno bogoslovje * [[Bogdan Dolenc]] LJ 1981–1982 pastoralka * [[Anton Mlinar]] LJ 1982–1988 moralka * [[Ivan Štuhec]] MB 1982–1988 moralka * [[Miroslav Gogala]] Argentina 1983 le en mesec * [[Andrej Sedej]] KP 1983–1990 pastoralka * [[Borut Košir]] LJ 1984–1988 obojno pravo * [[Janez Smrekar]] LJ 1984–1988 musica sacra * [[Silvo Novak]] LJ 1984 odšel po mesecu dni * [[Franci Mihelčič]] LJ 1987–1990 misiologija * [[Ivan Likar (duhovnik)|Ivan Likar]] KP 1987–1992 liturgika * [[Stane Slatinek]] MB 1987–1992 pravo * [[Milan Kadunc]] OFM 1989–1990 misiologija * [[Ciril Sorč]] KP 1988–1989 dogmatika spec. * [[Stanislav Matičič]] LJ 1989–1993 dogmatika * [[Marijan Potočnik]] MB 1990–1998 musica sacra * [[Jože Štupnikar]] LJ 1990–1997 zdravstvena past. * [[Marijan Turnšek]] MB 1990–1991 dogmatika * [[Andrej Pirš]] LJ 1991–1992 beatif. proces * [[Lucijan Potočnik]] LJ 1992–1997 pravo * [[Jožko Benedetič]] KP 1992–1993 sobotno leto * [[Primož Krečič]] KP 1992–1994 teologija * [[Slavko Pučko]] MB 1993–1996 dogmatika * [[Pavel Pibernik]] LJ 1994–1999 arheol. sacra * [[Božo Rustja]] KP 1994–1997 časnikarstvo * [[Roman Starc]] LJ 1996–2000 duhovnost * [[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]] LJ 1997–2001 cerkv. zgodovina * Franc Zore MB 1997–2000 mlad. pastorala * [[Stanislav Rebec]] KP 1997–2000 mlad. pastorala * [[Srečko Hren]] MB 1998–2002 osnovno bogoslovje * [[Srečko Bajc]] KP 1998–2002 kult. dediščina * dr. [[Ivan Merlak]] LJ 1998–1999 proces beatifikacije * [[Igor Luzar]] LJ 1999–2006 dogmatika * [[Bogdan Vidmar]] KP 1999–2003 pedagogika * [[Robert Ušaj]] KP 2001–2003 duhovnost * [[Stanislav Žlof]] MB 1999–2001 teologija * [[Milan Knep]] LJ 2001 en semester * [[Ivan Likar (duhovnik)|Ivan Likar]] KP 2003–2005 pastoralka == Viri == * [http://sloveno.blogspot.com/2009/05/o-ustanovitvi-slovenika-4-del.html Gojenci zavoda SLOVENIK] [[Kategorija:Študenti]] [[Kategorija:Sloveniki| ]] e6jw4g1avjp4l3gq3wo8w05k90dnkeb Santorio Santorio 0 277998 6686211 6659890 2026-06-06T18:22:24Z ~2026-33509-63 261240 /* */ 6686211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Santorio Santorio | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = izumitelj | occupation = <!-- WD --> }} '''Santorio Santorio''' ({{jezik-sl|Sanktorij}}, {{jezik-la|Sanctorios de Padua}}), [[Italijani|italijanski]] [[zdravnik]] slovenskega izvora in [[izumitelj]], * [[29. marec]] [[1561]], [[Koper]], † [[25. februar]] [[1636]] [[Benetke]]. Oče znamenitega zdravnika je bil poklicni [[vojak]], rojen je bil v [[Čedad]]u v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]], kjer so še danes naseljeni [[Beneški Slovenci|Slovenci]], poveljeval pa je posadki v Kopru. Po vsej verjetnosti se je očetova rodbina prvotno imenovala Svetina (slovenski "sveti", latinsko "sanctus", italijansko "santo"). Sinu je lahko plačal študij medicine na [[Univerza v Padovi|univerzi v Padovi]], kjer je ta leta 1582 diplomiral. ==Delo== [[Slika:SantoriosMeal.jpg|thumb|left|150px|Sanktorjeva tehtnica za merjenje telestne teže]] Pridobil si je velik sloves, zdravil je visoko hrvaško in italijansko [[plemstvo]] ter bil osebni zdravnik [[Kralj Poljske|poljskega kralja]]. V letih 1611-1624 je predaval na univerzi v Padovi teoretično medicino. Naselil se je v Benetkah ter posvetil pisanju razprav ter izumljanju priprav, ki so omogočale v medicini eksaktno merjenje. Znamenita je njegova tehtnica, s katero je študiral [[presnova|presnovo]], razliko med seštevkom človekove teže in zaužite hrane ter pijače in zaradi tega povečano telesno težo. Predvsem pa se je posvečal študiju telesne temperature, v letih 1593−1597 je izumil [[termometer]]. Napisal je vrsto razprav in knjig, njegova največkrat natisnjena knjiga ''Ars de statica medicina'' je izšla v 34 latinskih izdajah in 14 prevodih v [[angleščina|angleščino]], [[francoščina|francoščino]], [[italjanščina|italjanščino]] ter [[nemščina|nemščino]]. Leta 1660 so v Benetkah izdali njegova izbrana dela. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== *{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |author= |title=Slovenske novice |url= |format= |work= | publisher= |pages= |page= | date= 17. marec 2011| accessdate= | language= }} *LETA 1561 ROJEN SANTORIO SANTORIO, https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/447-29-marec == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=536666|avtor=Pintar Ivan|ime=Santorio Santorio|vir=SBL}} * Sanctorius Sanctorius (1561–1636) - Slovenska biografija (slovenska-biografija.si), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536666/ {{normativna kontrola}} {{Med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Santorio, Santorio}} [[Kategorija:Italijanski zdravniki]] [[Kategorija:Italijanski izumitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Padovi]] [[Kategorija:Italijanski zdravniki v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski zdravniki v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski fiziologi]] [[Kategorija:Znanstveniki Beneške republike]] hndtjkeb3nzcam0iggvxswfl80f0hc8 Alexander Hood 0 281004 6686094 6426584 2026-06-06T14:52:33Z Engelbert 76895 zp 6686094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alexander Hood |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Alexander Hood''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. september]] [[1888]], † [[11. september]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hood/Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hood, Alexander}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Bermude]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Edinburgu]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] 8bj1xaivmne3xq6204hzy9id31x4ery St. John Cutler Hooley 0 281005 6686100 5936222 2026-06-06T15:00:09Z Engelbert 76895 pp 6686100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=St. John Cutler Hooley |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1960]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''St. John Cutler Hooley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. september]] [[1902]], † [[13. februar]] [[1985]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hooley/St._John_Cutler/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hooley, St. John Cutler}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] pl2cvfdzx4evpn8d1nugmpb67x49zoq George Frederick Hopkinson 0 281006 6686294 5928796 2026-06-07T04:18:30Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6686294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Frederick Hopkinson |lived= |image= |caption= |nickname=»Hoppy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1919<br>1923–1937<br>1939–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]] (1943)<br>[[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|1. zračnopristajalna brigada]] (1941–1943) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Frederick Hopkinson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. december]] [[1896]], † [[9. september]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hopkinson/George_Frederick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hopkinson, George Frederick}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1943]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6lfvy6i9duf9vrkavhpzdshdlldrn9o 6686295 6686294 2026-06-07T04:21:11Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686295 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Frederick Hopkinson |lived= |image= |caption= |nickname=»Hoppy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1919<br>1923–1937<br>1939–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]] (1943)<br>[[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|1. zračnopristajalna brigada]] (1941–1943) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Frederick Hopkinson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. december]] [[1896]], † [[9. september]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hopkinson/George_Frederick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hopkinson, George Frederick}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] bwp200bpidcp40yayksrducrb7achun 6686298 6686295 2026-06-07T04:25:45Z Engelbert 76895 + slika 6686298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Frederick Hopkinson |lived= |image= |caption=George Frederick Hopkinson (na levi) |nickname=»Hoppy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1919<br>1923–1937<br>1939–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]] (1943)<br>[[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|1. zračnopristajalna brigada]] (1941–1943) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Frederick Hopkinson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. december]] [[1896]], † [[9. september]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hopkinson/George_Frederick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hopkinson, George Frederick}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] abi98tvwkyg1a01jdnpyvqzvk45twkl Henry Somerset Parnell Hopkinson 0 281007 6686301 5930127 2026-06-07T04:36:38Z Engelbert 76895 pp, zp 6686301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Somerset Parnell Hopkinson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henry Somerset Parnell Hopkinson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1899]], † [[1988]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hopkinson/Henry_Somerset_Parnell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hopkinson, Henry Somerset Parnell}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] kvu06xe773y4cgvsxbb6onxya0pl0ls Harry Ewart Hopthrow 0 281008 6686303 5929901 2026-06-07T04:39:00Z Engelbert 76895 pp 6686303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harry Ewart Hopthrow |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Harry Ewart Hopthrow''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[1992]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hopthrow/Harry_Ewart/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hopthrow, Harry Ewart}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 5ow4kml3beh1wqu4ccyxnqh10b6600h 6686304 6686303 2026-06-07T04:40:16Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harry Ewart Hopthrow |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Harry Ewart Hopthrow''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[1992]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hopthrow/Harry_Ewart/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hopthrow, Harry Ewart}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] 8lfiay0g9egkjgkun6o7kwhiawqtae0 John Adam Hopwood 0 281009 6686306 5931031 2026-06-07T04:43:21Z Engelbert 76895 pp, zp 6686306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Adam Hopwood |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1958]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Adam Hopwood''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1910]], † [[1987]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hopwood/John_Adam/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hopwood, John Adam}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] pxa1qo0gfuxbf6sz3nomztakkwvb7yz Alan Hugh Hornby 0 281010 6686311 6100071 2026-06-07T04:52:20Z Engelbert 76895 pp, zp 6686311 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alan Hugh Hornby |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1914]]–[[1948]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[vojaški križec, Združeno kraljestvo|vojaški križec]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''Alan Hugh Hornby''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. junij]] [[1894]], † [[28. oktober]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hornby/Alan_Hugh/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hornby, Alan Hugh}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] 8doj067uadqlju422ik1tp18cxuye46 6686312 6686311 2026-06-07T04:54:32Z Engelbert 76895 + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alan Hugh Hornby |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1914]]–[[1948]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[vojaški križec, Združeno kraljestvo|vojaški križec]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''Alan Hugh Hornby''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. junij]] [[1894]], † [[28. oktober]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hornby/Alan_Hugh/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hornby, Alan Hugh}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] nuitse24u58x44tznomx9xg7wnz8yqo Gerald Rom Warlters Horne 0 281011 6686314 5928920 2026-06-07T05:01:11Z Engelbert 76895 pp, zp 6686314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gerald Rom Warlters Horne |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1951]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gerald Rom Warlters Horne''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. marec]] [[1898]], † [[10. januar]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Horne/Gerald_Tom_Warlters/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Horne, Gerald Rom Warlters}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] f6m54c4xn5cgap4a81ouod109fz44pv Herbert Eric Horsfield 0 281012 6686320 5930147 2026-06-07T06:10:04Z Engelbert 76895 pp, zp 6686320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Herbert Eric Horsfield |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Herbert Eric Horsfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1895]], † [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Horsfield/Herbert_Eric/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Horsfield, Herbert Eric}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1981]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] byzop644n0getn1fserqnovrnxelzmk 6686321 6686320 2026-06-07T06:10:40Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1895]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1981]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Herbert Eric Horsfield |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Herbert Eric Horsfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1895]], † [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Horsfield/Herbert_Eric/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Horsfield, Herbert Eric}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] bbdbximkzd9eoeywp5lb14q2kj3a5dx Frederick Elliot Hotblack 0 281013 6686325 5928482 2026-06-07T06:22:16Z Engelbert 76895 pp, zp 6686325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Elliot Hotblack |lived= |nickname=»Boots« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Frederick Elliot Hotblack''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. marec]] [[1887]], † [[9. januar]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hotblack/Frederick_Elliot/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Hotblack, Frederick Elliot}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:Umrli leta 1979]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6on3v88to9gqnqs73oymd3cq83h6s3o 6686333 6686325 2026-06-07T06:25:15Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Elliot Hotblack |lived= |nickname=»Boots« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Frederick Elliot Hotblack''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. marec]] [[1887]], † [[9. januar]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hotblack/Frederick_Elliot/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Hotblack, Frederick Elliot}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] kv9kbrrf6y7aohfkb4feccopdxh6o66 Martin Hotine 0 281014 6686338 5933377 2026-06-07T06:34:44Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6686338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Martin Hotine |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1949]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Martin Hotine''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. junij]] [[1898]], † [[12. november]] [[1968]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hotine/Martin/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hotine, Martin}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1968]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski geodeti]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] a0xq75ano55oreqcby7mvdvi3x8iw95 6686339 6686338 2026-06-07T06:37:26Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686339 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Martin Hotine |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1949]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Martin Hotine''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. junij]] [[1898]], † [[12. november]] [[1968]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hotine/Martin/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hotine, Martin}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski geodeti]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] rfjah6q537bogrqizt7pdowodkr5zgy Leonard Hamilton Howard-Jones 0 281017 6686349 5932087 2026-06-07T08:31:12Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6686349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leonard Hamilton Howard-Jones |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1960 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Leonard Hamilton Howard-Jones''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. april]] [[1905]], † [[15. marec]] [[1987]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Howard-Jones/Leonard_Hamilton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howard-Jones, Leonard Hamilton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1905]] [[Kategorija:Umrli leta 1987]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] 2qkmk7mhkffdqvjoqr5ofaj909lppx5 6686350 6686349 2026-06-07T08:33:02Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leonard Hamilton Howard-Jones |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1960 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Leonard Hamilton Howard-Jones''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. april]] [[1905]], † [[15. marec]] [[1987]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Howard-Jones/Leonard_Hamilton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howard-Jones, Leonard Hamilton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] m9zemve1u533tqv835r8iud9kxc7rrk Richard Granville Hylton Howard-Vyse 0 281018 6686356 5935046 2026-06-07T08:44:14Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6686356 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Granville Hylton Howard-Vyse |lived= |image= |caption= |nickname=»Wombat« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1902–1935<br>1939–1940 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Richard Granville Hylton Howard-Vyse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. junij]] [[1883]], † [[5. december]] [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Howard-Vyse/Richard_Granville_Hylton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howard-Vyse, Richard Granville Hylton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1883]] [[Kategorija:Umrli leta 1962]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] myft1oxkqs4fgegovuyfaqnnpga75n2 6686358 6686356 2026-06-07T08:46:54Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Granville Hylton Howard-Vyse |lived= |image= |caption= |nickname=»Wombat« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1902–1935<br>1939–1940 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Richard Granville Hylton Howard-Vyse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. junij]] [[1883]], † [[5. december]] [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Howard-Vyse/Richard_Granville_Hylton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howard-Vyse, Richard Granville Hylton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] h0bpxzbanrin6rlznhe8jvn1l556wz8 William Tuxford Howe 0 281138 6686359 5939778 2026-06-07T08:53:58Z Engelbert 76895 pp, zp 6686359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Tuxford Howe |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''William Tuxford Howe''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. januar]] [[1892]], † [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Howe/William_Tuxford/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howe, William Tuxford}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] t1jdc371l2r80711io50h9oksziv6sq Frederick Gwynne Howell 0 281139 6686385 4801604 2026-06-07T10:30:33Z Engelbert 76895 pp, zp 6686385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Gwynne Howell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Grof]] '''Frederick Gwynne Howell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. april]] [[1881]], † [[25. januar]] [[1967]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Howell/Frederick_Duke_Gwynne/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howell, Frederick Duke Gwynne}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] t4ssta4hdwk5l9apd4vb53x9vq06uad 6686386 6686385 2026-06-07T10:31:24Z Engelbert 76895 pp 6686386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Gwynne Howell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Grof]] '''Frederick Gwynne Howell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. april]] [[1881]], † [[25. januar]] [[1967]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Howell/Frederick_Duke_Gwynne/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howell, Frederick Duke Gwynne}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] 4hfnkt0umm2aktml8pgw8izliv1paf5 Bernard Howlett 0 281140 6686388 5926600 2026-06-07T10:37:14Z Engelbert 76895 pp 6686388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bernard Howlett |lived= |image= |caption= |nickname=»Swifty« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1943 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] s ploščico |relations= |laterwork= }} '''Bernard Howlett''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. december]] [[1899]], [[London]], [[Anglija]], † [[29. november]] [[1943]], [[Santa Maria Imbaro]], [[Kraljevina Italija]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Howlett/Bernard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howlett, Bernard}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1943]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] shca1qhaxxyf3g06jyxml8yrcqd94yx 6686389 6686388 2026-06-07T10:40:20Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bernard Howlett |lived= |image= |caption= |nickname=»Swifty« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1943 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] s ploščico |relations= |laterwork= }} '''Bernard Howlett''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. december]] [[1899]], [[London]], [[Anglija]], † [[29. november]] [[1943]], [[Santa Maria Imbaro]], [[Kraljevina Italija]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Howlett/Bernard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howlett, Bernard}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] cjqar84saw5dvakoule92t2cot2abtc 6686390 6686389 2026-06-07T10:40:50Z Engelbert 76895 pp 6686390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bernard Howlett |lived= |image= |caption= |nickname=»Swifty« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1943 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] s ploščico |relations= |laterwork= }} '''Bernard Howlett''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. december]] [[1898]], [[London]], [[Anglija]], † [[29. november]] [[1943]], [[Santa Maria Imbaro]], [[Kraljevina Italija]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Howlett/Bernard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howlett, Bernard}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] pxqbl6tqzimg177sdzjqucppnsu50ww Ross Cosens Howman 0 281141 6686391 5935253 2026-06-07T10:45:03Z Engelbert 76895 pp, zp 6686391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ross Cosens Howman |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ross Cosens Howman''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1899]], † [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Howman/Ross_Cosens/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Howman, Ross Cosens}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bkzxbn3zticnmi77i8o8a82ags1rloq Kemijski inštitut 0 290434 6686279 6637755 2026-06-06T22:13:58Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686279 wikitext text/x-wiki [[Slika:Csm Znak KI 600dpi 2edd4eea55.png|thumb|Znak Kemijskega inštituta: Atomi]] [[Slika:DJI 0368.00 00 56 11.Still013.jpg|sličica|Glavna stavba Kemijskega inštituta]] '''Kemijski inštitut''' (kratica '''KI''') je slovenski javni raziskovalni zavod, ki deluje na področju [[kemija|kemije]] in sorodnih disciplin, s sedežem na Hajdrihovi ulici 19 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ima 460 zaposlenih, od tega je več kot 190 sodelavk in sodelavcev doktoric oz. doktorjev znanosti. Kemijski inštitut je za [[Institut "Jožef Stefan"|Institutom "Jožef Stefan"]] druga največja raziskovalna organizacija na področju [[naravoslovje|naravoslovja]] v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1946 pod vodstvom [[Maks Samec|Maksa Samca]] kot del [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in je bil kasneje preoblikovan v samostojno inštitucijo Kemijski inštitut Boris Kidrič'''.''' Ta je bila leta 1992 preoblikovana v sedanji zavod.<ref>{{navedi splet| url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199220&stevilka=995 |date=24.4.1992 |title=Odlok o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut |work=Uradni list RS št. 20/1992 |accessdate=26.5.2011}}</ref> Raziskovalke in raziskovalci inštituta izvajajo temeljne in aplikativne raziskave v kemiji in sorodnih področjih, pri čemer posvečajo veliko pozornost uporabni znanosti in sodelovanju z gospodarstvom. Tako je Kemijski inštitut na nacionalni ravni ena vodilnih organizacij po številu prijavljenih [[patent]]ov na leto.<ref>{{navedi novico |url=http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042421350 |date=1.2.2011 |title=Krka, IJS in Kemijski inštitut z največ prijavami patentov, Slovenija po inovacijah pod povprečjem EU |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=26.5.2011 }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z inštitutom upravljata upravni odbor in direktor, znanstveno usmeritev pa določa desetčlanski znanstveni svet. Raziskovalna dejavnost je organizirana v osmih odsekih in treh infrastrukturnih centrih. Trenutni direktor je biokemik [[Gregor Anderluh]].<ref>{{navedi splet|url = https://www.ki.si/o-institutu/osebna-izkaznica/organizacijska-shema/|title = Organizacijska shema|publisher = Kemijski inštitut|accessdate = 14.12.2015|archive-date = 2022-07-05|archive-url = https://web.archive.org/web/20220705033155/https://www.ki.si/o-institutu/osebna-izkaznica/organizacijska-shema/|url-status = dead}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.ki.si}} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175138231 Izzivi analizne kemije na Kemijskem inštitutu]«. ''Pogled v znanost'' (9. 6. 2026). RTV Slovenija. *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175136473 O strukturni biologiji na Kemijskem inštitutu]«. ''Pogled v znanost'' (2. 6. 2025). RTV Slovenija. {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} {{kemijska škrbina}} [[Kategorija:Kemijske organizacije]] [[Kategorija:Inštituti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1946]] q3ygxwz1vw3jwlhuptk997z9dk2ovps Pogovor:Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije 1 297911 6686077 6685594 2026-06-06T14:34:09Z Upwinxp 126544 /* Ločena članka za ministrstvo in za ministra */ hm 6686077 wikitext text/x-wiki {{DYK|15. avgust|2011|entry= ... je '''[[Katarina Kresal]]''', '''[[minister za notranje zadeve Republike Slovenije|notranja ministrica]]''' v odstopu, za leto 2009 prejela nagradi '''[[Slovenka leta]]''' in '''[[Politični obraz leta]]'''?}} == Ločena članka za ministrstvo in za ministra == Zanima me vaše mnenje, ali res potrebujemo ločena članka [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] in [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:02, 4. junij 2026 (CEST) :Glede na to, da gre za našo državno politiko, bi bilo po mojem mnenju smiselno imeti za vsak resor članek o ministrstvu in članek o ministru. Z @[[Uporabnik:A09|A09]] sva pa že govorila o večjem projektu "politika", ker se pa strinjava, da potrebujejo članki enotnost v zapisih mandatov in podobno... [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:23, 5. junij 2026 (CEST) :: Nisem prepričan, ali je res dovolj potencialne vsebine, ki bi se obravnavala ločeno v enem in drugem članku in se ne bi po nepotrebnem podvajala? Na primer, ali lahko obstajata ločeni poglavji o pristojnostih ministrstva in o pristojnostih ministra? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:34, 6. junij 2026 (CEST) 6i5nh9juizv5c649m63i5au5itvk32j 6686146 6686077 2026-06-06T16:02:00Z A09 188929 /* Ločena članka za ministrstvo in za ministra */ odgovor 6686146 wikitext text/x-wiki {{DYK|15. avgust|2011|entry= ... je '''[[Katarina Kresal]]''', '''[[minister za notranje zadeve Republike Slovenije|notranja ministrica]]''' v odstopu, za leto 2009 prejela nagradi '''[[Slovenka leta]]''' in '''[[Politični obraz leta]]'''?}} == Ločena članka za ministrstvo in za ministra == Zanima me vaše mnenje, ali res potrebujemo ločena članka [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] in [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:02, 4. junij 2026 (CEST) :Glede na to, da gre za našo državno politiko, bi bilo po mojem mnenju smiselno imeti za vsak resor članek o ministrstvu in članek o ministru. Z @[[Uporabnik:A09|A09]] sva pa že govorila o večjem projektu "politika", ker se pa strinjava, da potrebujejo članki enotnost v zapisih mandatov in podobno... [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:23, 5. junij 2026 (CEST) :: Nisem prepričan, ali je res dovolj potencialne vsebine, ki bi se obravnavala ločeno v enem in drugem članku in se ne bi po nepotrebnem podvajala? Na primer, ali lahko obstajata ločeni poglavji o pristojnostih ministrstva in o pristojnostih ministra? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:34, 6. junij 2026 (CEST) :::PMM jih je smiselno ohraniti ločeno, minister vodi organizacijo s političnega vidika, ministrstva pa imajo svoje strokovne resorje, o katerih bi se dalo pisat. Samo lotit se je treba :P '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:02, 6. junij 2026 (CEST) ssusbfsnrvvhb461yr7npy12du8oadb Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije 0 299680 6686065 6685269 2026-06-06T14:20:40Z VidicK01 193275 (10/20) - Novi ministri & reorganizacija resorjev: Anže Logar + prenova članka 6686065 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za gospodarstvo, turizem in šport | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Anže Logar]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za konkurenčnost]] | termlength = 4 leta | residence = Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport<br /> Kotnikova 5, 1000 Ljubljana | website = http://www.mgrt.gov.si/si/ | image = Anže_Logar_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije|Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Anže Logar]]. == Zakonodaja == Preden je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo|Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo]] vzpostavljena funkcija ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Uradni list RS, št. 8/2012, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> so s tega istega področja obstajale naslednje funkcije:<ref name="vlade_republike_slovenije">[http://vlada.arhiv-spletisc.gov.si/o_vladi/pretekle_vlade/ - Pretekle vlade Republike Slovenije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, * predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo, * minister za turizem in gostinstvo, * minister za trgovino, * minister za industrijo in gradbeništvo, * minister za malo gospodarstvo, * minister za gospodarske dejavnosti, * minister za ekonomske odnose in razvoj, * minister za malo gospodarstvo in turizem ''in'' * [[Minister za gospodarstvo Republike Slovenije|minister za gospodarstvo]]. 24. januarja 2023 je prišlo do reorganizacije vlade Roberta Goloba, s čimer je bil položaj preimenovan v minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Od predhodnega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so odvzeli področja regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati ter dodali področje športa.<ref name=":1" /> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo k resorju gospodarstva in športa dodano področje dela, ki je prej spadalo pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> sindikati so še pred sprejemom sprememb zakona izrazili odločno nasprotovanje združevanju gospodarstva in dela.<ref>{{Navedi splet|title=Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: "Kot da bi dali volku čuvati jagnje"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotovanja-zdruzevanju-ministrstev-za-delo-in-gospodarstvo-kot-da-bi-dali-volku-cuvati-jagnje/780292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Novoimenovani minister Anže Logar je 5. junija 2026 primopredajo poslov opravil tako z Matjažem Hanom kot z Luko Mescem.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> == Delovna področja == Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ima v svojih pristojnostih področja industrije, podjetništva, turizma, notranjega trga, lesarstva, športa ter dela in zaposlovanja. Oblikuje politike na področju delovnih razmerij, zaposlovanja in mobilnosti delovne sile.<ref>{{Navedi splet|title=O Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-delo-in-sport/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-06|language=sl}}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za gospodarstvo, delo in šport je član [[Svet Evropske unije za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za gospodarstvo; ime in pristojnosti resorja so se skozi zgodovino spreminjale. === Minister za gospodarstvo === ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (30. november 2000–19. december 2002)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (19. december 2002–20. april 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> * [[Matej Lahovnik]] (20. april 2004–3. december 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Lahovnik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 8. julija 2010<ref>[http://www.zurnal24.si/lahovnik-odstopil-kot-minister-clanek-87860 - Lahovnik odstopil kot minister]</ref>) * [[Darja Radić]] (imenovana 16. julija 2010<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/07/dz_imenoval_darjo_radic_za_novo_ministrico_za_gospodarstvo.aspx SiOL.net - Državni zbor imenoval Darjo Radić za novo ministrico za gospodarstvo]</ref>–odstopila 11. julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * [[Mitja Gaspari]] (začasno pooblaščen julija 2011–razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) === Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo === ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Radovan Žerjav]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 25. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |title=- Janša: Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403063721/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |url-status=dead }}</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Stanko Stepišnik]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" />–4. decembra 2014) *Zdravko Počivalšek (imenovan 4. decembra 2014–13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] *[[Matjaž Han]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za gospodarstvo, turizem in šport === ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matjaž Han]] (24. januar 2023–4. junij 2026) === Minister za gospodarstvo, delo in šport === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Anže Logar]] (4. junij 2026–) == Galerija == <gallery> Slika:Matej_Lahovnik_2010-04-22.jpg|[[Matej Lahovnik]] (2004, 2008–2010) Slika:Informal_meeting_of_environment_ministers_Vizjak_(cropped).jpg|[[Andrej Vizjak]] (2004–2008) Slika:Darja_Radić_in_2011_cropped.jpg|[[Darja Radić]] (2010–2011) Slika:Mitja_Gaspari_2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (2011) Slika:Radovan_Žerjav_2012.JPG|[[Radovan Žerjav]] (2012–2013) Slika:Stanko_Stepišnikcropped.jpg|[[Stanko Stepišnik]] (2013–2014) Slika:Jožef_Petrovič_2014.jpg|[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (2014) Slika:Novinarska_konferenca_(52132371052)_(cropped).jpg|[[Zdravko Počivalšek]] (2014–2022) Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|[[Matjaž Han]] (2022–2026) Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped square).jpg|[[Anže Logar]] (2026–''danes'') </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mgrt.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Gospodarstvo]] [[Kategorija:Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo po državah|Slovenija]] htr0t10fhn0gx8486cytog4ixim97ww 6686066 6686065 2026-06-06T14:20:56Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije]] na [[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6686065 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za gospodarstvo, turizem in šport | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Anže Logar]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za konkurenčnost]] | termlength = 4 leta | residence = Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport<br /> Kotnikova 5, 1000 Ljubljana | website = http://www.mgrt.gov.si/si/ | image = Anže_Logar_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije|Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Anže Logar]]. == Zakonodaja == Preden je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo|Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo]] vzpostavljena funkcija ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Uradni list RS, št. 8/2012, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> so s tega istega področja obstajale naslednje funkcije:<ref name="vlade_republike_slovenije">[http://vlada.arhiv-spletisc.gov.si/o_vladi/pretekle_vlade/ - Pretekle vlade Republike Slovenije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, * predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo, * minister za turizem in gostinstvo, * minister za trgovino, * minister za industrijo in gradbeništvo, * minister za malo gospodarstvo, * minister za gospodarske dejavnosti, * minister za ekonomske odnose in razvoj, * minister za malo gospodarstvo in turizem ''in'' * [[Minister za gospodarstvo Republike Slovenije|minister za gospodarstvo]]. 24. januarja 2023 je prišlo do reorganizacije vlade Roberta Goloba, s čimer je bil položaj preimenovan v minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Od predhodnega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so odvzeli področja regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati ter dodali področje športa.<ref name=":1" /> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo k resorju gospodarstva in športa dodano področje dela, ki je prej spadalo pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> sindikati so še pred sprejemom sprememb zakona izrazili odločno nasprotovanje združevanju gospodarstva in dela.<ref>{{Navedi splet|title=Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: "Kot da bi dali volku čuvati jagnje"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotovanja-zdruzevanju-ministrstev-za-delo-in-gospodarstvo-kot-da-bi-dali-volku-cuvati-jagnje/780292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Novoimenovani minister Anže Logar je 5. junija 2026 primopredajo poslov opravil tako z Matjažem Hanom kot z Luko Mescem.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> == Delovna področja == Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ima v svojih pristojnostih področja industrije, podjetništva, turizma, notranjega trga, lesarstva, športa ter dela in zaposlovanja. Oblikuje politike na področju delovnih razmerij, zaposlovanja in mobilnosti delovne sile.<ref>{{Navedi splet|title=O Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-delo-in-sport/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-06|language=sl}}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za gospodarstvo, delo in šport je član [[Svet Evropske unije za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za gospodarstvo; ime in pristojnosti resorja so se skozi zgodovino spreminjale. === Minister za gospodarstvo === ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (30. november 2000–19. december 2002)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (19. december 2002–20. april 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> * [[Matej Lahovnik]] (20. april 2004–3. december 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Lahovnik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 8. julija 2010<ref>[http://www.zurnal24.si/lahovnik-odstopil-kot-minister-clanek-87860 - Lahovnik odstopil kot minister]</ref>) * [[Darja Radić]] (imenovana 16. julija 2010<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/07/dz_imenoval_darjo_radic_za_novo_ministrico_za_gospodarstvo.aspx SiOL.net - Državni zbor imenoval Darjo Radić za novo ministrico za gospodarstvo]</ref>–odstopila 11. julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * [[Mitja Gaspari]] (začasno pooblaščen julija 2011–razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) === Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo === ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Radovan Žerjav]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 25. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |title=- Janša: Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403063721/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |url-status=dead }}</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Stanko Stepišnik]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" />–4. decembra 2014) *Zdravko Počivalšek (imenovan 4. decembra 2014–13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] *[[Matjaž Han]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za gospodarstvo, turizem in šport === ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matjaž Han]] (24. januar 2023–4. junij 2026) === Minister za gospodarstvo, delo in šport === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Anže Logar]] (4. junij 2026–) == Galerija == <gallery> Slika:Matej_Lahovnik_2010-04-22.jpg|[[Matej Lahovnik]] (2004, 2008–2010) Slika:Informal_meeting_of_environment_ministers_Vizjak_(cropped).jpg|[[Andrej Vizjak]] (2004–2008) Slika:Darja_Radić_in_2011_cropped.jpg|[[Darja Radić]] (2010–2011) Slika:Mitja_Gaspari_2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (2011) Slika:Radovan_Žerjav_2012.JPG|[[Radovan Žerjav]] (2012–2013) Slika:Stanko_Stepišnikcropped.jpg|[[Stanko Stepišnik]] (2013–2014) Slika:Jožef_Petrovič_2014.jpg|[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (2014) Slika:Novinarska_konferenca_(52132371052)_(cropped).jpg|[[Zdravko Počivalšek]] (2014–2022) Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|[[Matjaž Han]] (2022–2026) Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped square).jpg|[[Anže Logar]] (2026–''danes'') </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mgrt.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Gospodarstvo]] [[Kategorija:Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo po državah|Slovenija]] htr0t10fhn0gx8486cytog4ixim97ww 6686068 6686066 2026-06-06T14:21:10Z VidicK01 193275 6686068 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za gospodarstvo, delo in šport | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Anže Logar]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za konkurenčnost]] | termlength = 4 leta | residence = Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport<br /> Kotnikova 5, 1000 Ljubljana | website = http://www.mgrt.gov.si/si/ | image = Anže_Logar_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije|Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Anže Logar]]. == Zakonodaja == Preden je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo|Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo]] vzpostavljena funkcija ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Uradni list RS, št. 8/2012, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> so s tega istega področja obstajale naslednje funkcije:<ref name="vlade_republike_slovenije">[http://vlada.arhiv-spletisc.gov.si/o_vladi/pretekle_vlade/ - Pretekle vlade Republike Slovenije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, * predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo, * minister za turizem in gostinstvo, * minister za trgovino, * minister za industrijo in gradbeništvo, * minister za malo gospodarstvo, * minister za gospodarske dejavnosti, * minister za ekonomske odnose in razvoj, * minister za malo gospodarstvo in turizem ''in'' * [[Minister za gospodarstvo Republike Slovenije|minister za gospodarstvo]]. 24. januarja 2023 je prišlo do reorganizacije vlade Roberta Goloba, s čimer je bil položaj preimenovan v minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Od predhodnega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so odvzeli področja regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati ter dodali področje športa.<ref name=":1" /> 29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo k resorju gospodarstva in športa dodano področje dela, ki je prej spadalo pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> sindikati so še pred sprejemom sprememb zakona izrazili odločno nasprotovanje združevanju gospodarstva in dela.<ref>{{Navedi splet|title=Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: "Kot da bi dali volku čuvati jagnje"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotovanja-zdruzevanju-ministrstev-za-delo-in-gospodarstvo-kot-da-bi-dali-volku-cuvati-jagnje/780292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Novoimenovani minister Anže Logar je 5. junija 2026 primopredajo poslov opravil tako z Matjažem Hanom kot z Luko Mescem.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> == Delovna področja == Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ima v svojih pristojnostih področja industrije, podjetništva, turizma, notranjega trga, lesarstva, športa ter dela in zaposlovanja. Oblikuje politike na področju delovnih razmerij, zaposlovanja in mobilnosti delovne sile.<ref>{{Navedi splet|title=O Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-delo-in-sport/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-06|language=sl}}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za gospodarstvo, delo in šport je član [[Svet Evropske unije za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za gospodarstvo; ime in pristojnosti resorja so se skozi zgodovino spreminjale. === Minister za gospodarstvo === ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (30. november 2000–19. december 2002)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (19. december 2002–20. april 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> * [[Matej Lahovnik]] (20. april 2004–3. december 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Lahovnik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 8. julija 2010<ref>[http://www.zurnal24.si/lahovnik-odstopil-kot-minister-clanek-87860 - Lahovnik odstopil kot minister]</ref>) * [[Darja Radić]] (imenovana 16. julija 2010<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/07/dz_imenoval_darjo_radic_za_novo_ministrico_za_gospodarstvo.aspx SiOL.net - Državni zbor imenoval Darjo Radić za novo ministrico za gospodarstvo]</ref>–odstopila 11. julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * [[Mitja Gaspari]] (začasno pooblaščen julija 2011–razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) === Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo === ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Radovan Žerjav]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 25. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |title=- Janša: Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403063721/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |url-status=dead }}</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Stanko Stepišnik]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" />–4. decembra 2014) *Zdravko Počivalšek (imenovan 4. decembra 2014–13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] *[[Matjaž Han]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za gospodarstvo, turizem in šport === ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matjaž Han]] (24. januar 2023–4. junij 2026) === Minister za gospodarstvo, delo in šport === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Anže Logar]] (4. junij 2026–) == Galerija == <gallery> Slika:Matej_Lahovnik_2010-04-22.jpg|[[Matej Lahovnik]] (2004, 2008–2010) Slika:Informal_meeting_of_environment_ministers_Vizjak_(cropped).jpg|[[Andrej Vizjak]] (2004–2008) Slika:Darja_Radić_in_2011_cropped.jpg|[[Darja Radić]] (2010–2011) Slika:Mitja_Gaspari_2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (2011) Slika:Radovan_Žerjav_2012.JPG|[[Radovan Žerjav]] (2012–2013) Slika:Stanko_Stepišnikcropped.jpg|[[Stanko Stepišnik]] (2013–2014) Slika:Jožef_Petrovič_2014.jpg|[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (2014) Slika:Novinarska_konferenca_(52132371052)_(cropped).jpg|[[Zdravko Počivalšek]] (2014–2022) Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|[[Matjaž Han]] (2022–2026) Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped square).jpg|[[Anže Logar]] (2026–''danes'') </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mgrt.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Gospodarstvo]] [[Kategorija:Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo po državah|Slovenija]] lx6qbedi6ne8btb3hk0rko3929h82w9 Kategorija:Mesnatoplavutarice 14 305588 6686215 3960954 2026-06-06T18:25:20Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686215 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Sarcopterygii}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] vsebuje članke o taksonih razreda [[Sarcopterygii]], mesnatoplavutaric. [[Kategorija:Ribe kostnice]] 47jugabolidclwcf14twkwkobmjlsq8 Šef 0 306132 6686346 6672048 2026-06-07T07:55:25Z ~2026-33670-64 261264 /* */ 6686346 wikitext text/x-wiki '''Šef''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Šef]] (1912–1997), športnik in specialist športne medicine * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]], učitelj v 1. polovici 18. stoletja * [[Andrej Šef]] (1849–?), trgovec * [[Blaž Šef]] (1986–), igralec * [[Boris Šef]] (1963–2024), kinolog * [[Ida Šef]] (s. Blandina) (1934-2025), redovnica uršulinka, karitativna delavka * [[Marijan Šef]] (1932–2015), zdravnik, duhovnik, jezuit * [[Marjan Šef (izumitelj)|Marjan Šef]] (1930–), elektrotehnik, izumitelj ==Glej tudi== * priimke [[Šefer]], [[Šefic]], [[Šefman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šef}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 62zvbtxyf6uewb7f8knk0ras8xpb99r Oblast Krdžali 0 306205 6686042 6335017 2026-06-06T13:27:56Z Upwinxp 126544 pnp [[Krdžali]] -> [[Krdžali (mesto)]] 6686042 wikitext text/x-wiki [[File:Kardzhali Province location map.svg|thumb|300px|Oblast Krdžali v Bolgariji]] '''Oblast Krdžali''' ali '''Krdžalijska oblast''' ({{jezik-bg|Област Кърджали}}, Кърджалийска област – ''Oblast Kărdžali'', ''Kărdžalijska oblast'') je ena izmed 28 oblasti v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je oblast imela 152.808 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBL=KRZ Prebivalstvo 2011]</ref> na 3.209 km² površine. Glavno mesto oblasti je [[Krdžali (mesto)|Krdžali]]. == Upravna delitev == Oblast Krdžali je razdeljena na 7 občin. {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Cirilica ! Prebivalstvo<br /><small>2011</small> ! Upravno središče ! Prebivalstvo<br /><small>2011</small> |- | [[Ardino (občina)|Ardino]] | Община Ардино | align="right" | 11.572 | '''[[Ardino]]''' | align="right" | 3.493 |- | [[Černoočene (občina)|Černoočene]] | Община Черноочене | align="right" | 9.607 | [[Černoočene]] | align="right" | 335 |- | [[Džebel (občina)|Džebel]] | Община Джебел | align="right" | 8.167 | '''[[Džebel]]''' | align="right" | 3.093 |- | [[Krdžali (občina)|Krdžali]] | Община Кърджали | align="right" | 67.460 | '''[[Krdžali (mesto)|Krdžali]]''' | align="right" | 43.880 |- | [[Kirkovo (občina)|Kirkovo]] | Община Кирково | align="right" | 21.916 | [[Kirkovo]] | align="right" | 719 |- | [[Krumovgrad (občina)|Krumovgrad]] | Община Крумовград | align="right" | 17.823 | '''[[Krumovgrad]]''' | align="right" | 5.070 |- | [[Momčilgrad (občina)|Momčilgrad]] | Община Момчилград | align="right" | 16.263 | '''[[Momčilgrad]]''' | align="right" | 7.831 |} == Mesta == [[Ardino]], [[Džebel]], [[Krdžali (mesto)|Krdžali]], [[Krumovgrad]], [[Momčilgrad]] ==Demografska slika== <center> '''Razvoj prebivalstva''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1946 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1965 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1985 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1992 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2001 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2011 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 218.686 || 283.758 || 290.254 || 203.251 || 164.019 || 152.808 |} </center> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Kardzhali Province}} * [http://www.kj.government.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Oblast Krdžali |Sever = [[Oblast Plovdiv]] |Severovzhod = [[Oblast Haskovo]] |Vzhod = [[Oblast Haskovo]] |Jugovzhod = |Jug = {{zastava|Grčija}} |Jugozahod = {{zastava|Grčija}} |Zahod = [[Oblast Smoljan]] |Severozahod = }} {{Oblasti Bolgarije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oblasti Bolgarije|Krdžali]] lrau261som6hho38uickiou3osyezbi Haskovo 0 306315 6686044 6335596 2026-06-06T13:28:37Z Upwinxp 126544 pnp [[Krdžali]] -> [[Krdžali (mesto)]] 6686044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Haskovo | native_name = Хасково | nickname = | motto = | settlement_type = Mesto | image_skyline = Haskovonight.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Haskovo-coat-of-arms.svg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map =Bulgaria |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Haskovo|Haskovo]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Haskovo|Haskovo]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 25,555 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=HKV34 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 76397 |population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=41|latm=56|lats=|latNS=N|longd=25|longm=34|longs=|longEW=E | elevation_m = 196 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 6300 | area_code = 038 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = X | website = http://www.haskovo.bg | footnotes = }} '''Haskovo''' ({{jezik-bg|Хасково}}) je glavno mesto [[oblast Haskovo|istoimenske oblasti]] v osrednji južni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je mesto imelo 76.397 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo"/>. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.haskovo.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Haskovo |Sever = [[Dimitrovgrad, Bolgarija|Dimitrovgrad]] |Severovzhod = [[Simeonovgrad]] |Vzhod = [[Harmanli]] |Jugovzhod = |Jug = |Jugozahod = [[Krdžali (mesto)|Krdžali]] |Zahod = [[Mineralni bani]] |Severozahod = [[Prvomaj]] in [[Plovdiv]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] eoy7hof93c5veecy1scozlpeoc1hdu4 Smoljan 0 306732 6686045 6335614 2026-06-06T13:28:48Z Upwinxp 126544 pnp [[Krdžali]] -> [[Krdžali (mesto)]] 6686045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Smoljan | native_name = Смолян | nickname = | motto = | settlement_type = Mesto | image_skyline = Kaptaja.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Smolyan Coat of Arms.png | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map = Bulgaria |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[Oblast Smoljan|Smoljan]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Smoljan|Smoljan]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 134,59 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=SML31 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 30.642 |population_density_km2 =auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=41|latm=35|lats=|latNS=N|longd=24|longm=42|longs=|longEW=E | elevation_m = 999 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 4700 | area_code = 0301 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = CM | footnotes = }} '''Smoljan''' ({{jezik-bg|Смолян}}) je glavno mesto [[Oblast Smoljan|oblasti Smoljan]] v osrednji južni [[Bolgarija|Bolgariji]], ki leži v sredini gorovja [[Rodopi]]. Znano zimsko športno središče [[Pamporovo]] je v bližini mesta. Leta 2011 je mesto imelo 30.642 prebivalcev.<ref name="Prebivalstvo"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Smolyan}} * [http://www.smolyan.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Smoljan |Sever = [[Čepelare]] in [[Asenovgrad]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Krdžali (mesto)|Krdžali]] |Jugovzhod = [[Madan]] in [[Zlatograd]] |Jug = [[Ksanti]] {{zastava|Grčija}} |Jugozahod = [[Drama, Grčija|Drama]] {{zastava|Grčija}} |Zahod = |Severozahod = [[Devin, Bolgarija|Devin]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji]] [[Kategorija:Rodopi]] skl0nttgtav15fh59rbmg8ld4mpmkhg Novi Pazar 0 321388 6686011 6683450 2026-06-06T12:43:16Z Upwinxp 126544 /* Demografija */ posodobitev; prenos vira iz dewiki 6686011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji | izvorno_ime = Нови Пазар | vrsta = Mesto | slika = Novi Pazar02.JPG | napis = | zastava = | grb = | okraj = [[Raški upravni okraj]] | mesto = [[Mesto Novi Pazar|Novi Pazar]] | povrsina = | prebivalstvo = 71462 | prebivalstvo_ref = <ref name="popisi1948:2022">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/media/31418/4_uporedni-pregled-broja-stanovnika-1948-2022.xlsx |title=Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2025-03-26}}</ref> | prebivalstvo_od = 2022 | nadmorska = 477 | postna = 36300 | posta = Novi Pazar | telefon = +381 (0) 20 | registrska = NP | spletna_stran = http://www.novipazar.rs/ }} '''Novi Pazar''' (izvirno {{lang-sr|Нови Пазар}}) je [[mesto]] v [[Srbija|Srbiji]], ki je središče istoimenske občine, slednja pa je del [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]]. Je največje mesto zgodovinske regije [[Sandžak (regija)|Sandžak]] in kulturno središče [[Bošnjaki|Bošnjakov]] v Srbiji.<ref name="Ahrens2007">{{navedi knjigo|last=Ahrens|first=Geert-Hinrich|title=Diplomacy on the Edge: Containment of Ethnic Conflict and the Minorities Working Group of the Conferences on Yugoslavia|date=2007-03-06|url=https://books.google.com/books?id=b3fLRcHYSVAC&pg=PA223|publisher=Woodrow Wilson Center Press|isbn=9780801885570|pages=223–}}</ref> Prebivalstvo je mešano [[Muslimani|muslimansko]]-[[Pravoslavno krščanstvo|pravoslavno]] in v mestu stojijo številni spomeniki obeh kultur, kot sta [[Altun-alem džamija]] in [[Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla, Novi Pazar|cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]]. == Zgodovina == Ime mesta izhaja iz besede »[[bazar]]«. V [[Osmansko cesarstvo|osmanskem]] obdobju se je imenovalo Yeni Pazar (''yeni'' v [[Turščina|turščini]] pomeni novi). Novi Pazar stoji v bližini ruševin [[Stari Ras|Starega Rasa]]. Območje okoli gradu Ras je skupaj s [[Kosovo|Kosovom]] tvorilo srednjeveško srbsko državo [[Raška|Raško]], kar dokazujejo ostanki številnih cerkva, samostanov in kopališč iz tega obdobja.<ref name="ei">{{navedi knjigo |author=A. Popovic |title=Yeni Bazar |work=Encyclopaedia of Islam |volume=XI |location=Leiden |publisher=Brill |year=2002 |pages=321–322 |url=https://archive.org/details/encyclopedia-of-islam-volume-11/page/321/mode/2up}} </ref> Leta 1460 je [[Isa-beg Isaković]], osmansko-bosanski upravnik Sarajeva, v bližini starega Trgovišta – ki so ga Turki imenovali Eski Pazar (''eski'' – stari) – ustanovil novi trg (Yeni Pazar), iz katerega se je razvilo mesto. Zaradi prometno ugodne lege in obilnih rudnih nahajališč je bil Novi Pazar od 15. do konca 17. stoletja cvetoče trgovsko mesto z veliko [[Dubrovniška republika|dubrovniško]] kolonijo. Osmanski popotnik [[Evlija Čelebi]] je med svojim obiskom mesta leta 1660 naštel 40–50 mahal (četrti), 23 [[Džamija|džamij]], 11 [[Mesdžid|mesdžidov]], 5 [[Medresa|medres]], 2 [[Tekija (verska zgradba)|tekiji]] in številne druge stavbe. Med [[Osmanske vojne v Evropi|avstrijsko-turškimi vojnami]] so avstrijske čete in srbski uporniki mesto dvakrat opustošili, leta 1689 in 1737. Zaradi teh vojn in zaradi epidemij [[Kuga|kuge]] je mesto v 18. in 19. stoletju izgubilo na pomenu. Lokalni [[Beg|begi]] so vzpostavili samovoljno vladavino, neodvisno od osmanske centralne uprave; tam se je naselilo le nekaj muslimanskih [[Muhadžir|muhadžirjev]] iz Srbije in Črne gore.<ref name="ei"/> Po določilih [[Berlinski kongres|Berlinskega kongresa]] so [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] čete leta 1878 zasedle zahodni del [[Novopazarski sandžak|Novopazarskega sandžaka]] (tako imenovano »območje na [[Lim|Limu]]«), ki pa je z osmanskega vidika po [[Tanzimat|tanzimatskih]] reformah predstavljalo del [[Kosovski vilajet|Kosovskega vilajeta]]. Po bosanski [[Aneksijska kriza|aneksijski krizi]] leta 1908 se je Avstro-Ogrska odpovedala svojim zahtevam po Sandžaku, ozemlje pa se je ''de facto'' vrnilo pod osmansko suverenost. Med [[Prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je leta 1912 regijo osvojila [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbija]] in jo leta 1918 priključila [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini SHS]]. Po letu 1912 se je veliko muslimanov iz Sandžaka izselilo v Turčijo, deloma zaradi diskriminacije s strani novih oblasti. Mesto je imelo leta 1836 7000 prebivalcev, leta 1913 13.433 in leta 1968 približno 23.000. Med drugo svetovno vojno so nekdanji Novopazarski sandžak zasedle [[Kraljevina Italija|italijanske]] čete in ga priključile [[Fašizem|fašističnemu]] [[Protektorat|protektoratu]] [[Velika Albanija]]. Po vojni je območje postalo del [[Socialistična republika Srbija|SR Srbije]].<ref name="ei"/> Leta 2002 je bila na pobudo tedanjega predsednika vlade [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] ustanovljena [[Univerza v Novem Pazarju]]. == Demografija == V naselju Novi Pazar je ob zadnjem popisu (2022) živelo 53&nbsp;588 polnoletnih prebivalcev. Njihova povprečna starost je znašala 36,5 leta, s čimer je bil Novi Pazar drugo najmlajše mesto v Srbiji za [[Tutin]]om.<ref name="popis2022-starost">{{navedi splet |title=Stanovništvo prema starosti i polu, po naseljima |publisher=Republiški zavod za statistiko Republike Srbije |language=sr, en |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/popisni-podaci-eksel-tabele/ |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2026-06-06}}</ref> Etnična sestava prebivalstva je mešana z bošnjaško večino, v času zadnjih popisov pa je opazna rast števila prebivalcev. Po podatkih [[Rdeči križ|Rdečega križa]] v Novem Pazarju biva okoli 6000 beguncev iz [[Bosna in Hercegovina|BiH]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Severna Makedonija|Makedonije]] in [[Kosovo|Kosova]].{{Navedi vir}} {| | {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih<ref name="popisi1948:2022"/> |a1=1948 |p1=11992 |a2=1953 |p2=14104 |a3=1961 |p3=20706 |a4=1971 |p4=28950 |a5=1981 |p5=41099 |a6=1991 |p6=51749 |a7=2002 |p7=54604 |a8=2011 |p8=66527 |a9=2022 |p9=71462 |opomba= |viri= }} | {{odstotkovni grafikon |širina=360px |naslov=Etnična sestava po popisu 2022<ref name="popis2022-nacionalnost">{{navedi splet |title=Stanovništvo prema nacionalnoj pripadnosti i polu, po opštinama i gradovima |publisher=Republiški zavod za statistiko Republike Srbije |language=sr, en |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/popisni-podaci-eksel-tabele/ |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2026-06-06}}</ref> |ozadje=#ddd |položaj=right |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|blue|60684|84,92}} {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|6067|8.49}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|navy|913|1.28}} {{Vrsta-odstotek|[[Goranci]]|yellow|235|0.33}} {{Vrsta-odstotek|[[Albanci]]|pink|158|0.22}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|red|68|0.10}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|green|33|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|black|27|0.04}} {{Vrsta-odstotek|regionalna pripadnost|gray|36|0.05}} {{Vrsta-odstotek|ostali|gray|192|0.27}} {{Vrsta-odstotek|neopredeljeni, neznano|gray|3049|4.27}} }} |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Novi Pazar}} * {{uradno spletno mesto|http://www.novipazar.rs/}} * [https://www.eskupstina.novipazar.rs/ Skupščina mesta Novi Pazar] * [https://tonp.rs/ Turistična organizacija Novi Pazar] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta Raškega upravnega okraja]] 0rbucsddd1y7c02oke9d6niwajkj8hd Kategorija:Hrustančnice 14 324971 6686217 3304439 2026-06-06T18:29:19Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Čeljustniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686217 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Ribe]] [[Kategorija:Čeljustniki]] se9tu9ruxr84gskm0fzsufg5zbcft90 Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim 0 334618 6686137 6467835 2026-06-06T15:53:28Z Shabicht 3554 6686137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika sv. Janeza v Lateranu | fullname = Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Johannes Baptistae et Evangelistae in Laterano | image = <!-- WD --> | caption = Pročelje Lateranske bazilike | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/index_it.htm Uradna spletna stran] | former name = Castra Nova equitum singularium | founded date = {{začetni datum|313|||df=yes}} | founder = [[Konstantin I. Veliki]]<br>[[Alessandro Galilei]] | dedicated date = 324 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[stolnica]],<br>[[Bazilika|nadbazilika]] | functional status = Aktivno | style = [[Baročna arhitektura|barok]],<br>[[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | groundbreaking = [[313]] | completed date = [[1735]] | length = 140 m | width = 73 m | width nave = 65 m | materials = [[marmor]], [[granit]], [[beton]], [[opeka]] | diocese = [[Škofija Rim]] | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/91 91] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija in Vatikan | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista v Lateranu''' ({{Jezik-it|Arcibasilica del Santissimo Salvatore e dei Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano}}, {{Jezik-la|Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae in Laterano}}), v slovenščini znana tudi kot '''Lateranska bazilika''' in '''Sveti Janez Lateranski''', je [[stolnica]] [[Škofija Rim|Škofije Rim]] in ena od štirih [[Večja bazilika|večjih bazilik]]. Je najstarejša in najvišje uvrščena med štirimi papeškimi večjimi bazilikami, ki ima edinstven naslov: ''nadbazilika''. Je najstarejša javna cerkev v Rimu in najstarejša bazilika zahodnega sveta.<ref>[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_15012000_p-04b_it.html] ''San Giovanni in Laterano'', website = Giubileo 2000, publisher = Santa Sede - vatican.va</ref> V njej je [[katedra]] rimskega škofa<ref>{{navedi splet|url = http://w2.vatican.va/content/vatican/en/info.html|title= Papal basilicas|accessdate = 18 February 2016|publisher = vatican.va|language = en}}</ref> in ima naslov: ''ekumenska matična cerkev katoliških vernikov''. Trenutni rektor je generalni vikar Škofije Rim. Predsednik [[Francija|Francije]] je po uradni dolžnosti – »ex officio« – ''prvi in edini častni kanonik nadbazilike''; nosi torej naslov, ki so ga imeli francoski poglavarji vse od kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] dalje. Velik latinski napis na fasadi se glasi: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''. Ta skrajšani napis prevajamo kot: ''[[Papež Klemen XII.]] je v petem letu [njegovega pontifikata to stavbo] posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetima Janezu Krstniku in Evangelistu''.<ref name=facademeaning>{{navedi knjigo|last1=Landsford|first1=Tyler|title=The Latin Inscriptions of Rome: A Walking Guide|url=https://books.google.com/books?id=0DPzpiQqiFsC&lpg=PA236&pg=PA236|page=236|publisher=JHU Press|accessdate=21 October 2014|date=2009}}</ref> Napis s celotnim naslovom nakazuje, da je bila nadbazilika prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku in stoletja pozneje posvečena svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] in svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Kot papeška stolnica in stolnica rimskega škofa je ''mati vseh cerkva'' in je tako nadrejena vsem drugim cerkvam [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] po svetu, vključno z [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]]. ==Lokacija in status== Nadbazilika stoji v mestu Rimu, približno 4 kilometre severozahodno od [[Vatikan|Vatikana]]. V skladu z [[Lateranska pogodba|Lateransko pogodbo]], podpisano leta 1929, imajo Nadbazilika in njene sosednje stavbe [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialni status]], kot ena od lastnin [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Ime == [[File:Inscription Ecclesiarum Mater San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|Zraven uradnega vhoda v baziliko je napis, da je cerkev voditeljica ali matična cerkev celotnega sveta. Na to merita tako lovorov venec kot papeška [[tiara]].]] Latinsko ime nadbazilike je ''Archibasilica Sanctissimi Salvatoris ac Sancti Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum''<ref>{{navedi knjigo| title = L'Arcibasilica papale del Laterano nei secoli|first = Albano | last = Milioni | publisher = Quasar | year = 2007 | page = 142 | url = https://books.google.it/books?id=RLcVAQAAIAAJ | quote = Statuta Patriarchalis Archibasilicae Ss.mi Salvatoris ac SS. Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum Romanae Ecclesiae Cathedralis.}}</ref>, kar pomeni v slovenskem prevodu: ''Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista Janeza v Lateranu''; v italijanščini pa: '' Arcibasilica [Papale] del Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Giovanni Evangelista in Laterano.'' == Lateranska palača == {{glavni|Lateranska palača}} Nadbazilika stoji nad ostanki ''Castra Nova equitum singularium'', tj. ''nove trdnjave rimske cesarske konjeniške straže''. Trdnjavo je ustanovil [[Septimij Sever]] leta 193. Po zmagi cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] nad [[Maksencij]]em - za katerega so se borili ''Equites singulares augusti'' - ''cesarjevi konjeniški telesni stražarji'' - so v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagali stražo in trdnjavo porušili. Bistveni ostanki utrdbe ležijo neposredno pod cerkveno ladjo. Preostanek mesta je v zgodnjem rimskem cesarstvu zasedla palača družine Laterani. Sekstij Lateran je bil prvi [[plebejci|plebejec]], ki je dobil čin [[rimski konzul|konzula]], Laterani pa so bili uradniki več cesarjev. Eden od Lateranov, konzul, imenovan Plautij Lateran, je postal znan po tem, da ga je [[Neron]] obtožil zarote proti cesarju. Zaradi obtožbe je prišlo do zaplembe in razprodaje njegovega premoženja. Lateranska palača je prišla v roke cesarja, ko se je Konstantin I. poročil z drugo ženo Fausto, Maksencijevo sestro. Stavba je bila znana do takrat kot ''Domus Faustae'' oziroma ''Faustina hiša''; Konstantin I. jo je končno podaril rimskemu škofu. Dejanski datum darovanja ni znan, vendar znanstveniki domnevajo, da je to bilo med pontifikatom [[Papež Melkijad|papeža Melkijada]], da bi leta 313 gostil sinodo škofov, ki je bila sklicana zaradi donatističnega razkola; na njej so razglasili [[donatizem]] za krivoverstvo. Palačina bazilika je bila spremenjena in razširjena ter je postala rezidenca papeža svetega [[Papež Silvester I.|Silvestra I.]]; sčasoma pa je postala rimska stolnica, sedež papežev kot rimskih škofov. == Zgodnja cerkev == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|V njeni apsidi je papeška katedra, ker je nadbazilika rimska stolnica. Dekoracije so v [[Kozmatsko delo|kozmatskem]] slogu.]] Papež Silvester I. je leta 324 vodil uradno posvečenje nadbazilike in sosednje lateranske palače, pri čemer je ime iz ''Domus Fausta'' v ''Domus Dei'' (''Božja hiša'') spremenil s posvetilom ''Kristusu Odrešeniku'' (''Christo Salvatori''). Ko je katedra postala simbol škofovske oblasti, je bila papeška katedra postavljena v njeno notranjost, zaradi česar je stolnica papeža postala seveda stolnica rimskega škofa. Ko je [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] poslal gregorijansko misijo v Anglijo pod [[Sveti Avguštin Canterburyjski|Avguštinom Canterburyjskim]], so nekatere izvirne cerkve v [[Canterbury]]ju vzele rimski načrt kot vzor, in cerkev posvetile tako Kristusu kot svetemu Pavlu zunaj mestnega obzidja. Ime ''Kristusova cerkev'' uporabljajo na anglikanskem območju na splošno za cerkve po vsem svetu; prvotno izhaja ta naziv iz te rimske cerkve, ki je osrednja v predsrednjeveški krščanski zavesti in priča takratne vsekrščanske edinosti. == Srednji vek == [[File:San Giovanni in Laterano - Baldacchino.jpg|thumb|left|200px|Veliki oltar in gotski ciborij iz 14. stoletja. Po legendi je to relikvija izvirnega lesenega oltarja, ki ga je uporabljal sveti Peter, in obsega glavni oltar. Nad ciborijem sta postavi sv. Petra in Pavla.<ref>{{navedi knjigo|author=Fr. Paolo O. Pirlo, SHMI|title=My First Book of Saints|year=1997|publisher=Sons of Holy Mary Immaculate - Quality Catholic Publications|isbn=971-91595-4-5|pages=265–266|chapter=Dedication of St. John Lateran}}</ref>]] Na sprednji steni nadbazilike med glavnimi portali je plošča z napisom: ''SACROS LATERAN ECCLES OMNIUM VRBIS ET ORBIS ECCLESIARVM MATER ET CAPUT'' (''Najsvetejša lateranska cerkev, mati in voditeljica vseh cerkva v mestu in svetu''); vidno znamenje dejstva, da je bazilika 'matična cerkev' vsega sveta. V 12. stoletju so lateranski kanoniki trdili, da je na velikem oltarju domovala [[Skrinja zaveze]] in več svetih predmetov iz Jeruzalema. Bazilika je bila tako predstavljena kot tempelj [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Nadbazilika in Lateranska palača sta bili posvečeni dvakrat: [[Papež Sergij III.]] ju je v 10. stoletju posvetil svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] v čast novoposvečeni [[krstilnica|krstilnici]] nadškofije; [[Papež Lucij II.]] pa ju je v 12. stoletju posvetil [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Tako sta sveti Janez Krstnik in sveti Janez Evangelist postala nadškofijska sopatrona, medtem ko je glavni zaščitnik še vedno Kristus Odrešenik, kot nakazuje vhodni napis in kot je to tradicionalno za patriarhalne stolnice. Posledično je nadbazilika še vedno posvečena Odrešeniku, njen titularni praznik pa je praznik [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] - dne 6. avgusta. Nadbazilika je postala najpomembnejše svetišče obeh svetih Janezov, čeprav sta tukaj malo češčena. V poznejših letih je bil v Lateranski palači ustanovljen [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], ki je bil namenjen upravljanju nadškofije in pospeševanju češčenja njenih zavetnikov. Vsak papež, začenši s papežem Melkijadom, je prejel v posest Lateransko palačo; to je trajalo do vladavine francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemena V.]], ki je leta 1309 sedež papeštva prenesel v [[Avignon]], na papeško posest, ki je bila v Franciji znana kot [[Enklava in eksklava|enklava]]. Lateranska palača je bila tudi mesto petih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]]: * [[Prvi lateranski koncil]] (1123); * [[Drugi lateranski koncil]] (1139); * [[Tretji lateranski koncil]] (1179); * [[Četrti lateranski koncil]] (1215); * [[Peti lateranski koncil]] (1512-1517). === Lateranski požari === V času, ko je bilo papeštvo v Avignonu v Franciji, se je stanje v Rimu, pa tudi okoli Lateranske palače in nadbazilike, hudo poslabšalo. Leta 1307 in 1361 sta izbruhnila [[požar]]a, ki sta opustošila baziliko in palačo. Po obeh požarih je papež poslal iz Avignona denar, da bi plačal obnovo in vzdrževanje. Kljub temu sta stavbi izgubili svoj nekdanji sijaj. Ko se je papež vrnil iz Avignona in je znova prebival v Rimu, sta bili nadbazilika in Lateranska palača v tako slabem stanju, da ju je ocenil kot neprimerni za bivanje. Papeži so prebivali odtlej raje pri v [[Bazilika svete Marije in Trastevere|baziliki sv. Marije in Trastevere]] in kasneje v bližini [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Marije Snežne (Santa Maria Maggiore)]]. Sčasoma je bila ob [[Stara bazilika sv. Petra|Stari baziliki svetega Petra]] zgrajena [[Apostolska palača|Vatikanska palača]], ki je sicer obstajala že od časa cesarja Konstantina I.; in tam so odtlej začeli prebivati papeži. Lateran je sicer uradno še naprej ostal prebivališče papeža, vendar [[papež]]i - tudi sedanji - [[papež Leon XIV.]] - neuradno prebivajo drugje - namreč v [[Vatikan]]u. == Rekonstrukcija == Pred dokončno odločitvijo o rekonstrukciji je [[papež Sikst V.]] najel svojega najljubšega arhitekta [[Domenico Fontana|Domenica Fontana]], da je nadziral velik del projekta. Prvotno Lateransko palačo so porušili, in jo nadomestili z novo stavbo. Na trgu pred Lateransko palačo, nasproti bolnišnice San Giovanni Addolorata, je največji stoječi [[obelisk]] na svetu, znan kot [[Lateranski obelisk]]. Tehta približno 455 ton. Naročil ga je egiptovski faraon [[Tutmoz III.]], postavil pa ga je [[Tutmoz IV.]] pred velikim templjem v [[Karnak]]u, v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v Egiptu. Cesar Konstantina I. ga je predvidel za [[Konstantinopel]], a ga je [[Konstancij II.]] namesto tega poslal v Rim, kjer so ga leta 357 postavili v [[Circus Maximus]]. Tam se je zlomil in je dalj časa ležal zakopan pod Cirkusom. V 16. stoletju so ga odkrili in odkopali, [[papež Sikst V.|Sikst V.]] pa ga je na novem podstavku postavil 3. avgusta 1588 na današnjem mestu. Nadaljnjo prenovo notranjosti nadbazilike pod vodstvom [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] je naročil [[papež Inocenc X.]]. Dvanajst niš, ki so jih ustvarili po njegovi arhitekturni shemi, so leta 1718 napolnili s kipi apostolov, ki so jih izdelali najvidnejši rimski [[rokoko]]jski [[kipar]]ji . [[Papež Klemen XII.]] je imel v mislih zahteven obnovitveni načrt; razpisal je natečaj za oblikovanje novega pročelja. Tekmovalo je več kot 23 stavbenikov, ki so delovali v takratnem [[barok|baročnem]] obdobju. Žiriji je predsedoval [[Sebastiano Conca]], predsednik rimske akademije svetega Luka; na natečaju je zmagal [[Alessandro Galilei]]. Današnje pročelje so dokončali leta 1735. Na njem je [[latinščina|latinski]] napis: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''; ta zelo skrajšani napis bi se v celotnem obsegu glasil takole: ''Clemens XII, Pont[ifex] Max[imus], [in] Anno V, [dedicicavit hoc aedificium] Christo Salvatori, in hon[orem] [sanctorum] Ioan[is] Bapt[tistae] et Evang[elistae]''. To bi po [[slovenščina|slovensko]] pomenilo: ''"Najvišji duhovnik, papež Klemen XII., je v petem letu svojega vladanja to stavbo posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetnikoma Janezu Krstniku in Janezu Evangelistu"''. Galileijeva fasada je odstranila vse ostanke tradicionalne, starodavne, bazilikalne arhitekture in ponudila neoklasicistično podobo. <gallery mode="packed" heights="130px"> File:Rom, San Giovanni in Laterano, Innenansicht.jpg|Glavna ladja File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Decke der Basilika 2.jpg|Strop bazilike File:Obelisk-Lateran.jpg|Obelisk pred Lateransko palačo File:San Giovanni in Laterano - Seitenansicht.jpg|''Loggia delle Benedizioni''; levo [[Lateranska palača]] </gallery> == Arhitekturna zgodovina == [[Apsida]], obložena z [[mozaik]]i, še vedno ohranja spomin na eno najbolj znanih dvoran antične palače, ''Triclinium'' [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]], ki je bila državna banketna dvorana. Obstoječa stavba sicer ni antična, vendar so se nekateri deli izvirnih mozaikov ohranili v tristranskem mozaiku niše. V središču Kristus daje apostolom njihovo poslanstvo; na levi daje ključe nebeškega kraljestva papežu Silvestru I. in [[Labarum]] cesarju Konstantinu I.; na desni strani sveti Peter daje papeško [[štola|štolo]] papežu Leonu III., prapor pa [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. [[File:196SGiovanniLaterano.JPG|thumb|left|Fasada Lateranske bazilike]] Nekaj ostankov izvirnih stavb je še vedno mogoče najti v mestnem obzidju na zunanji strani ''[[Vrata sv. Janeza, Rim|Vrat svetega Janeza]]''. To je velik zid, okrašen s slikami, ki so jih odkrili v 18. stoletju znotraj nadbazilike za ''Lancellottijevo kapelo''. Nekaj sledov starejših stavb je bilo odkritih tudi med izkopavanji leta 1880, ko je potekalo delo na podaljševanju apside, a kaj pomembnejšega ni prišlo na dan. [[File:San Giovanni in Laterano (Rome) DSCF6889 11.jpg|thumb|Portik]] V ''[[Liber Pontificalis]]'' je zapisanih veliko donacij papežev in drugih dobrotnikov za nadbaziliko; njen sijaj je bil v zgodnjem obdobju tako veličasten, da je postala znana kot ''Basilica Aurea'' - tj. ''Zlata bazilika''. Ta sijaj je pritegnil napad [[Vandali|Vandalov]], ki so oropali vse zaklade. [[Papež Leon I.]] jo je najprej obnovil okoli leta 460; znova pa jo je obnovil [[papež Hadrijan I.]]. Leta 897 jo je skoraj popolnoma uničil [[potres]]: ''Ab altari usque ad portas cecidit'' (''Podrla se je od oltarja do vrat''). Škoda je bila tako obsežna, da je bilo težko zaslediti obrise stare stavbe; starine so vendarle upoštevali in novogradnja je bila enakih razsežnosti kot stara. Ta druga bazilika je stala 400 let, dokler ni leta 1308 zgorela. Obnovila sta jo [[papež Klemen V.]] in [[papež Janez XXII.]] Leta 1360 je zgorela še enkrat, obnovil pa jo je [[papež Urban V.]]. Na obrobjih je nadbazilika ohranila svojo starodavno obliko, ki je bila z vrstami stebrov razdeljena na ladje; spredaj je imela [[peristil]], obdan s [[kolonada|kolonado]] z vodnjakom na sredini, običajno poznoantično obliko, ki ji je sledila tudi [[Stara bazilika sv. Petra|stara bazilika svetega Petra]]. Fasada je imela tri okna in je bila okrašena z mozaikom, ki je predstavljal [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot Odrešenika sveta. [[Portik]]i so bili okrašeni s [[freska]]mi, verjetno ne prej kot v 12. stoletju, a predstavljali so naslednje dogodke: spomin na rimsko ladjevje pod [[Vespazijan]]om, zavzetje [[Jeruzalem]]a, krst cesarja Konstantina I. in njegovo [[Konstantinova darovnica|darovanje Papeške države]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]]. V notranjosti nadbazilike so stebri brez dvoma potekali kot v vseh drugih bazilikah istega obdobja po celotni dolžini cerkve od vzhoda do zahoda. V eni od obnov, verjetno tisti, ki jih je izvedel [[papež Klemen V.|Klemen V.]], so uvedli [[transept|prečno ladjo]], ki je brez dvoma posnemala tisto, ki je bila že pred tem dodana [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]]; verjetno so v tem času Lateransko nadbaziliko povečali. Ohranjeni so nekateri deli starejših stavb. Med njimi je [[kozmatsko delo|kozmatski]] tlak srednjeveškega dela in kipa svetih apostolov Petra in Pavla, ki sta zdaj v [[križni hodnik|križnem hodniku]]. Milostni [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem, ki nekako ne spada v sedanje okolje, sega v leto 1369. V [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] je zdaj ''stercoraria'' ali prestol iz rdečega marmorja, na katerem so sedeli papeži. Svoje nenavadno ime dolguje himni, ki so jo peli na prejšnjih papeških umestitvah: ''De stercore erigens pauperem'' (''Dvig revnih iz ječe' iz psalma 112 oziroma 113). Od 5. stoletja naprej je bilo sedem oratorijev, ki so obkrožali nadbaziliko in so bili že davno vgrajeni v cerkev. Verniki so ob teh oltarjih radi molili zlasti skozi [[srednji vek|srednjeveško obdobje]]. Tako je nastala ''Pobožnost sedmih oltarjev'', ki jo še danes pogosto opravljajo v mnogih rimskih in drugih cerkvah. Glede pročelja Alessandra Galileija iz 1735 menijo, da gre prej za fasado palače kot za fasado cerkve. Novo pročelje je prekrilo starejšo sprednjo stran, in tako ustvarilo [[narteks]] ali [[preddverje]], ki poudarja glavno in stranski ladji. To je zahtevalo osrednji obok, širši od preostalega niza. Galilei jo je zagotovil, ne da bi opustil paleto enakih odprtin z lokom, z razširitvijo osrednjega okna s stranskimi stebri, ki podpirajo lok, v znanem [[Paladijevska arhitektura|Serlianskem motivu]]. Srednji obok je rahlo pripeljal naprej in obkrožil s [[pediment]]om, ki se vključi v strešno ograjo. Tako je Galilei poskrbel za vhodna vrata v kolosalni lestvici, uokvirjeni s pari imenitnih [[korintski slog|korintskih]] [[pilaster|pilastrov]], ki povezujejo fasado na način, ki je uporabljen tudi v [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelovi]] palači na [[Kapitolski grič|Kapitolu]]. == Kipi apostolov == Dvanajst niš, ustvarjenih v arhitekturi Francesca Borrominija, je bilo desetletja praznih, dokler nista leta 1702 [[papež Klemen XI.]] in kardinal-nadškof [[Benedetto Pamphili]] razglasila velikega natečaja za izdelavo dvanajsterih apostolov, kipov v naravni velikosti. Juda Iškarijota so nadomestili z apostolom Pavlom. Naročilo je veljalo vsem kiparjem poznobaročnega Rima. Vsak kip naj bi plačal kak znamenit knez; papež je odplačal kip svetega Petra, kardinal Pamfilij pa svetega Janeza Evangelista. Večina kiparjev je dobila kot smernico skico, ki jo je narisal najljubši slikar papeža Klemena - [[Carlo Maratta]]. Le [[Pierre Le Gros mlajši]] je uspešno napravil lep kip brez kakršnekoli predloge. Tukaj si sledijo kiparji in njihovi kipi po datumih izdelave, kakor jih navaja ''Conforti'': {{div col|colwidth=22em}} *'''[[Pierre-Étienne Monnot]]''' ::''[[sveti Pavel]]'' (1704–08) ::''[[sveti Peter]]'' (1704–11) *'''[[Francesco Moratti]]''' ::''[[Simon Gorečnik]]'' (1704–09) *'''[[Lorenzo Ottoni]]''' ::''[[Juda Tadej]]'' (1704–09) *'''[[Giuseppe Mazzuoli]]''' (1644-1725) ::''[[sveti Filip]]'' (1705–11) *'''[[Pierre Le Gros mlajši]]''' ::''[[sveti Tomaž]]'' (1705–11) ::''[[sveti Jernej]]'' (okrog 1705–12) *'''[[Angelo de' Rossi]]''' ::''[[sveti Jakob Mlajši]]'' (1705–11) *'''[[Camillo Rusconi]]''' ::''[[sveti Andrej]]'' (1705–09) ::''[[Janez Evangelist]]'' (1705–11) ::''[[sveti Matej]]'' (1711–15) ::''[[sveti Jakob]]'' (1715–18) {{div col end}} '''Južna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Simone a San Giovanni in Laterano.jpeg |''sveti Simon''<br>avtor Moratti File:Bartholomaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jernej''<br> avtor Le Gros File:Jacobus Minor San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''Jakob mlajši''<br> avtor de' Rossi File:Johannes San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Janez''<br> avtor Rusconi File:Andreas San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Andrej''<br> avtor Rusconi File:Petrus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Peter''<br> avtor Monnot </gallery> '''Severna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Paulus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Pavel''<br> avtor Monnot File:Jacobus Major San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jakob Starejši''<br> avtor Rusconi File:Thomas San Giovanni in Laterano 2006-09-07 n2.jpg |''sveti Tomaž''<br> avtor Le Gros File:Philippus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Filip''<br> avtor Mazzuoli File:Matthaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Matej''<br> avtor Rusconi File:Thaddeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Juda Tadej''<br> avtor Ottoni </gallery> == Papeške grobnice == [[File:Helena tomb.jpg|thumb|left|200px|Sarkofag svete Helene, ki ga je [[papež Anastazij IV.]] ponovno uporabil, je edina grobnica, ki je preživela lateranske požare. Trenutno se nahaja v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]].]] V notranjosti nadbazilike je šest papeških grobnic, v katerih so pokopani: [[papež Aleksander III.]] (desna stranska ladja), [[papež Sergij IV.]] (desna stranska ladja), [[papež Klemen XII.]] (leva stranska ladja), [[papež Martin V.]] (pred spovednico), [[papež Inocenc III.]] (desni transept) in [[papež Leon XIII.]] (levi transept), napravil [[Giulio Tadolini]] (1907). Zadnji od njih, Leon XIII., je bil tudi zadnji papež, ki ga niso pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Dvanajst dodatnih papeških grobnic so zgradili v nadbaziliki v 10. stoletju, vendar so bile uničene med požaroma, ki sta pustošila v letih 1308 in 1361. Ostanke teh grobnic so zbrali in ponovno pokopali v ''poliandrion'' (skupni grob). Papeži, katerih grobnice so bile uničene, so: papež Janez X. (914–928), papež Agapet II. (946–955), papež Janez XII. (955–964), papež Pashal II. (1099–1118), papež Kalikt II. (1119– 1124), papež Honorij II. (1124–1130), papež Celestin II. (1143–1144), papež Lucij II. (1144–1145), papež Anastazij IV. (1153–1154), papež Klemen III. (1187–1191), papež Celestin III. (1191–1198) in papež Inocenc V. (1276). Papeži, ki so vladali v tem obdobju, a katerih grobnice niso znane in so morda bili pokopani v nadbaziliki, so: papež Janez XVII. (1003), papež Janeza XVIII. (1003–1009) in papež Aleksander II. (1061–1073). Papež Janez X. je bil prvi papež, ki so ga javno pokopali v rimskem obzidju zaradi govoric, češ da ga je umorila senatorka Teodora I. v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo ''[[Mračno stoletje]] (saeculum obscurum)''. V baziliki sta pokopana tudi kardinala [[Vincenzo Santucci]] in [[Carlo Colonna]]. == Križni hodnik == Med nadbaziliko in mestnim [[obzidje]]m je stal v prejšnjih časih velik samostan, v katerem je živela skupnost menihov. Njihova dolžnost je bila, da so upravljali nadbaziliko. Edini del, ki je ostal do danes, je [[križni hodnik]] iz 13. stoletja, obdan z ljubkimi, zvitimi stebri iz intarziranega marmorja. Spadajo v vmesni slog med [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]], ter so delo družine [[Cosmati]]. == Lateranska krstilnica == {{glavni|Lateranska krstilnica}} [[Image:Lateran baptistery, entrance.jpg|thumb|Vhod v ''Lateransko krstilnico'', ki meji na nadbaziliko]] Osmerokotna lateranska [[krstilnica]] stoji nekoliko ločeno od nadbazilike. Ustanovil jo je papež Sikst III., morda na prvotni stavbi, ker obstaja legenda, da je bil tam krščen cesar Konstantin I. Krstilnica je bila za mnoge rodove edina v Rimu. Njena osmerokotna zgradba, osredotočena na veliko kopalnico za popolno potopitev, je rabila kot vzor drugim krstilnicam po Italiji in tudi za ikoničen motiv [[Iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], ter je postala znana kot ''Vodnjak življenja''. == Svete stopnice == {{glavni|Svete stopnice}} [[File:Scala Santa 1.jpg|thumb|200px|Svete stopnice]] ''Scala Sancta'' ali ''Svete stopnice'' (ljudsko znane kot ''Svete štenge'') so stopnice iz belega [[marmor]]ja oblečene v les. Oblikujejo stopnišče, ki je nekoč vodilo do pretorija [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v Jeruzalemu. V spomin na [[Jezusovo trpljenje]] (pasijon) so jih posvetili stopinjam [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Skozi odprtine v lesenih oblogah so vidne marmornate stopnice. Za njihov prenos iz Jeruzalema v Lateransko palačo v 4. stoletju je zaslužna cesarica [[sveta Helena]], mati takratnega cesarja Konstantina I. Leta 1589 je papež Sikst V. preselil stopnice na njihovo današnjo lokacijo pred starodavno palatinsko kapelo z imenom [[Sancta Sanctorum]]. Nekatere freske na stenah je dokončal [[Ferraù Fenzoni]]. == Praznik posvetitve nadbazilike == Obletnica posvetitve te cerkve je v katoličanstvu zaznamovana kot praznik šele od 12. stoletja dalje, ko je papeštvo težilo k vedno večjemu osredotočenju oblasti. V splošnem rimskem koledarju katoliške Cerkve je 9. november omenjen kot ''praznik posvetitve lateranske bazilike'' (''Dedicatio Basilicae Lateranensis''); v starejših besedilih pa je omenjen kot ''posvečenje bazilike presvetega Odrešenika''. Ta praznik je v bogoslužnem koledarju glede na pomen Lateranske bazilike kot matične cerkve vesoljnega krščanstva razširjen po vsem svetu. == Druga svetovna vojna == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Lateran in z njim povezane stavbe [[papež Pij XII.]] odprl za številne Jude in druge begunce, da so ga lahko uporabljali kot varno zatočišče pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Med tistimi, ki so našli zavetje, so bili tudi [[Meuccio Ruini]], [[Alcide De Gasperi]], [[Pietro Nenni]] in mnogi drugi. Usmiljenke svetega Vinka Pavelskega so skrbele za šestdeset begunskih sirot, ki so jim prepustile svoj samostan na Via Carlo Emanuele. Sestre Deteta Jezusa, ki so kuhale za gojence Papeškega glavnega rimskega semenišča pri Lateranu, so ponudile sirotam krilo svojega samostana. Na tem območju so bili nastanjeni tedaj tudi italijanski vojaki.<ref>[https://books.google.com/books?id=013pJv7zwW4C&pg=PA70&lpg=PA70&dq=pontifical+roman+major+seminary&source=bl&ots=EINoJsHEZd&sig=Ym0vqHWNlL168EfT9t9T4OJ2-ts&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiv3cjsoqXKAhUBtxQKHf-QDRg4ChDoAQhCMAQ#v=onepage&q=pontifical%20roman%20major%20seminary&f=false Marchione, Margherita. ''Yours Is a Precious Witness: Memoirs of Jews and Catholics in Wartime Italy'', Paulist Press, 2001] {{ISBN|9780809140329}}</ref> Prorektorja semenišča, katoliška duhovnika [[Vincenzo Fagiolo]] in [[Pietro Palazzini]], sta od [[Jad Vašem|Jad Vašema]] prejela posebno priznanje zaradi medvojne prizadevne pomoči Judom.<ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043709 "Palazzini", the righteous among the Nations, Yad Vashem]</ref><ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043695 "Fagiolo", The Righteous Among the Nations, Yad Vashem]</ref> == Slikovna zbirka == <gallery widths="160"> File:St John Lateran claim as head church in the world.jpg|Napis zraven glavnega vhoda razglaša, da je bazilike matična cerkev vsem cerkvam v mestu in na svetu. File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Hl. Johannes der Täufer 2.jpg|Kip svetega Janeza Krstnika. File:St John Lateran ceiling.jpg|Okrašeni strop nadbazilike. File:Triclinium of Leo III.jpg|Apsida z mozaiki iz jedilnice papeža Leona III. v antični Lateranski palači. File:Latran intérieur.jpg|Samostanski križni hodnik s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] dekoracijo. File:Rom, Lateran, Kreuzgang des Klosters.JPG|Križni hodnik. File:Notre Dame de Czestochowa.jpg|V baziliki je upodobljena tudi Częstochovska Mati Božja. File:Papal Archbasilica of St. John In Lateran Inside Photo.jpg|V notranji apsidi bazilike se nahaja papeški sedež. </gallery> == Glej tudi == *[[Prvi lateranski koncil]] *[[Drugi lateranski koncil]] *[[Tretji lateranski koncil]] *[[Četrti lateranski koncil]] *[[Peti lateranski koncil]] *[[Lateranski sporazumi]] *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Barnes, Arthur S. (1913). "Saint John Lateran" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. *Claussen, Peter C.; Senekovic, Darko (2008). S. Giovanni in Laterano. Mit einem Beitrag von Darko Senekovic über S. Giovanni in Fonte, in Corpus Cosmatorum, Volume 2, 2. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. ISBN 3-515-09073-8. *Krautheimer, Richard; Frazer, Alfred; Corbett, Spencer (1937–77). Corpus Basilicarum Christianarum Romae: The Early Christian Basilicas of Rome (IV–IX Centuries). Vatican City: Pontificio Istituto di Archeologia Cristiana (Pontifical Institute of Christian Archaeology). OCLC 163156460. *Webb, Matilda (2001). The Churches and Catacombs of Early Christian Rome. Brighton: Sussex Academic Press. p. 41. ISBN 1-902210-57-3. *Lenski, Noel (2006). The Cambridge Companion to the Age of Constantine. Cambridge: Cambridge University Press. p. 282. ISBN 0-521-52157-2. *Stato della Città del Vaticano (2009). "Arcibasilica Papale Di San Giovanni In Laterano" (in Italian). Holy See. Retrieved 24 October 2010. *Vodnik po Rimu, Roman Rus, Družina, 1999, ISBN 961-222-217-7 == Zunanje povezave == {{Katzbirke|San Giovanni in Laterano (Rome)}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html Bazilika svetega Janeza v Lateranu], Vatican.va. * [https://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html High-resolution virtual tour of Saint John Lateran], from the Vatican. * [https://maps.google.com/maps?q=basilica+of+st+john+rome&ll=41.885953,12.506207&spn=0.004044,0.007196&t=h&hl=en Satellite Photo of Saint John Lateran] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Obeliscus_Constantii.html Constantine's obelisk] * [https://web.archive.org/web/20110722051934/http://www.rome-guide.it/english/monuments/monuments_laterano.html San Giovanni in Laterano] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/ancient-and-early-christian-sites-rome-panoramas-world-architecture/lateran-basilica Archbasilica of Saint John Lateran | Art Atlas] {{Štiri večje bazilike}} {{Papeški simboli in obredi}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Janez, Rim]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Janez, Lateran]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Rim]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 313]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] s2beomc9yk7ep05dqbnqgqjywxnitpg 6686140 6686137 2026-06-06T15:55:53Z Shabicht 3554 6686140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika sv. Janeza v Lateranu | fullname = Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Johannes Baptistae et Evangelistae in Laterano | image = <!-- WD --> | caption = Pročelje Lateranske bazilike | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/index_it.htm Uradna spletna stran] | former name = Castra Nova equitum singularium | founded date = {{začetni datum|313|||df=yes}} | founder = [[Konstantin I. Veliki]]<br>[[Alessandro Galilei]] | dedicated date = 324 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[stolnica]],<br>[[Bazilika|nadbazilika]] | functional status = Aktivno | style = [[Baročna arhitektura|barok]],<br>[[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | groundbreaking = [[313]] | completed date = [[1735]] | length = 140 m | width = 73 m | width nave = 65 m | materials = [[marmor]], [[granit]], [[beton]], [[opeka]] | diocese = [[Škofija Rim]] | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/91 91] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija in Vatikan | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista v Lateranu''' ({{Jezik-it|Arcibasilica del Santissimo Salvatore e dei Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano}}, {{Jezik-la|Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae in Laterano}}), v slovenščini znana tudi kot '''Lateranska bazilika''' in '''Sveti Janez Lateranski''', je [[stolnica]] [[Škofija Rim|Škofije Rim]] in ena od štirih [[Večja bazilika|večjih bazilik]]. Je najstarejša in najvišje uvrščena med štirimi papeškimi večjimi bazilikami, zato ima edinstven naslov: ''nadbazilika''. Je najstarejša javna cerkev v Rimu in najstarejša bazilika zahodnega sveta.<ref>[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_15012000_p-04b_it.html] ''San Giovanni in Laterano'', website = Giubileo 2000, publisher = Santa Sede - vatican.va</ref> V njej je [[katedra]] rimskega škofa<ref>{{navedi splet|url = http://w2.vatican.va/content/vatican/en/info.html|title= Papal basilicas|accessdate = 18 February 2016|publisher = vatican.va|language = en}}</ref> in ima naslov: ''ekumenska matična cerkev katoliških vernikov''. Trenutni rektor je generalni vikar Škofije Rim. Predsednik [[Francija|Francije]] je po uradni dolžnosti – »ex officio« – ''prvi in edini častni kanonik nadbazilike''; nosi torej naslov, ki so ga imeli francoski poglavarji vse od kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] dalje. Velik latinski napis na fasadi se glasi: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''. Ta skrajšani napis prevajamo kot: ''[[Papež Klemen XII.]] je v petem letu [njegovega pontifikata to stavbo] posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetima Janezu Krstniku in Evangelistu''.<ref name=facademeaning>{{navedi knjigo|last1=Landsford|first1=Tyler|title=The Latin Inscriptions of Rome: A Walking Guide|url=https://books.google.com/books?id=0DPzpiQqiFsC&lpg=PA236&pg=PA236|page=236|publisher=JHU Press|accessdate=21 October 2014|date=2009}}</ref> Napis s celotnim naslovom nakazuje, da je bila nadbazilika prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku in stoletja pozneje posvečena svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] in svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Kot stolnica rimskega škofa (papeža) je ''mati vseh cerkva'' in je tako nadrejena vsem drugim cerkvam [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] po svetu, vključno z [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]]. ==Lokacija in status== Nadbazilika stoji v mestu Rimu, približno 4 kilometre severozahodno od [[Vatikan|Vatikana]]. V skladu z [[Lateranska pogodba|Lateransko pogodbo]], podpisano leta 1929, imajo Nadbazilika in njene sosednje stavbe [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialni status]], kot ena od lastnin [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Ime == [[File:Inscription Ecclesiarum Mater San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|Zraven uradnega vhoda v baziliko je napis, da je cerkev voditeljica ali matična cerkev celotnega sveta. Na to merita tako lovorov venec kot papeška [[tiara]].]] Latinsko ime nadbazilike je ''Archibasilica Sanctissimi Salvatoris ac Sancti Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum''<ref>{{navedi knjigo| title = L'Arcibasilica papale del Laterano nei secoli|first = Albano | last = Milioni | publisher = Quasar | year = 2007 | page = 142 | url = https://books.google.it/books?id=RLcVAQAAIAAJ | quote = Statuta Patriarchalis Archibasilicae Ss.mi Salvatoris ac SS. Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum Romanae Ecclesiae Cathedralis.}}</ref>, kar pomeni v slovenskem prevodu: ''Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista Janeza v Lateranu''; v italijanščini pa: '' Arcibasilica [Papale] del Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Giovanni Evangelista in Laterano.'' == Lateranska palača == {{glavni|Lateranska palača}} Nadbazilika stoji nad ostanki ''Castra Nova equitum singularium'', tj. ''nove trdnjave rimske cesarske konjeniške straže''. Trdnjavo je ustanovil [[Septimij Sever]] leta 193. Po zmagi cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] nad [[Maksencij]]em - za katerega so se borili ''Equites singulares augusti'' - ''cesarjevi konjeniški telesni stražarji'' - so v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagali stražo in trdnjavo porušili. Bistveni ostanki utrdbe ležijo neposredno pod cerkveno ladjo. Preostanek mesta je v zgodnjem rimskem cesarstvu zasedla palača družine Laterani. Sekstij Lateran je bil prvi [[plebejci|plebejec]], ki je dobil čin [[rimski konzul|konzula]], Laterani pa so bili uradniki več cesarjev. Eden od Lateranov, konzul, imenovan Plautij Lateran, je postal znan po tem, da ga je [[Neron]] obtožil zarote proti cesarju. Zaradi obtožbe je prišlo do zaplembe in razprodaje njegovega premoženja. Lateranska palača je prišla v roke cesarja, ko se je Konstantin I. poročil z drugo ženo Fausto, Maksencijevo sestro. Stavba je bila znana do takrat kot ''Domus Faustae'' oziroma ''Faustina hiša''; Konstantin I. jo je končno podaril rimskemu škofu. Dejanski datum darovanja ni znan, vendar znanstveniki domnevajo, da je to bilo med pontifikatom [[Papež Melkijad|papeža Melkijada]], da bi leta 313 gostil sinodo škofov, ki je bila sklicana zaradi donatističnega razkola; na njej so razglasili [[donatizem]] za krivoverstvo. Palačina bazilika je bila spremenjena in razširjena ter je postala rezidenca papeža svetega [[Papež Silvester I.|Silvestra I.]]; sčasoma pa je postala rimska stolnica, sedež papežev kot rimskih škofov. == Zgodnja cerkev == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|V njeni apsidi je papeška katedra, ker je nadbazilika rimska stolnica. Dekoracije so v [[Kozmatsko delo|kozmatskem]] slogu.]] Papež Silvester I. je leta 324 vodil uradno posvečenje nadbazilike in sosednje lateranske palače, pri čemer je ime iz ''Domus Fausta'' v ''Domus Dei'' (''Božja hiša'') spremenil s posvetilom ''Kristusu Odrešeniku'' (''Christo Salvatori''). Ko je katedra postala simbol škofovske oblasti, je bila papeška katedra postavljena v njeno notranjost, zaradi česar je stolnica papeža postala seveda stolnica rimskega škofa. Ko je [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] poslal gregorijansko misijo v Anglijo pod [[Sveti Avguštin Canterburyjski|Avguštinom Canterburyjskim]], so nekatere izvirne cerkve v [[Canterbury]]ju vzele rimski načrt kot vzor, in cerkev posvetile tako Kristusu kot svetemu Pavlu zunaj mestnega obzidja. Ime ''Kristusova cerkev'' uporabljajo na anglikanskem območju na splošno za cerkve po vsem svetu; prvotno izhaja ta naziv iz te rimske cerkve, ki je osrednja v predsrednjeveški krščanski zavesti in priča takratne vsekrščanske edinosti. == Srednji vek == [[File:San Giovanni in Laterano - Baldacchino.jpg|thumb|left|200px|Veliki oltar in gotski ciborij iz 14. stoletja. Po legendi je to relikvija izvirnega lesenega oltarja, ki ga je uporabljal sveti Peter, in obsega glavni oltar. Nad ciborijem sta postavi sv. Petra in Pavla.<ref>{{navedi knjigo|author=Fr. Paolo O. Pirlo, SHMI|title=My First Book of Saints|year=1997|publisher=Sons of Holy Mary Immaculate - Quality Catholic Publications|isbn=971-91595-4-5|pages=265–266|chapter=Dedication of St. John Lateran}}</ref>]] Na sprednji steni nadbazilike med glavnimi portali je plošča z napisom: ''SACROS LATERAN ECCLES OMNIUM VRBIS ET ORBIS ECCLESIARVM MATER ET CAPUT'' (''Najsvetejša lateranska cerkev, mati in voditeljica vseh cerkva v mestu in svetu''); vidno znamenje dejstva, da je bazilika 'matična cerkev' vsega sveta. V 12. stoletju so lateranski kanoniki trdili, da je na velikem oltarju domovala [[Skrinja zaveze]] in več svetih predmetov iz Jeruzalema. Bazilika je bila tako predstavljena kot tempelj [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Nadbazilika in Lateranska palača sta bili posvečeni dvakrat: [[Papež Sergij III.]] ju je v 10. stoletju posvetil svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] v čast novoposvečeni [[krstilnica|krstilnici]] nadškofije; [[Papež Lucij II.]] pa ju je v 12. stoletju posvetil [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Tako sta sveti Janez Krstnik in sveti Janez Evangelist postala nadškofijska sopatrona, medtem ko je glavni zaščitnik še vedno Kristus Odrešenik, kot nakazuje vhodni napis in kot je to tradicionalno za patriarhalne stolnice. Posledično je nadbazilika še vedno posvečena Odrešeniku, njen titularni praznik pa je praznik [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] - dne 6. avgusta. Nadbazilika je postala najpomembnejše svetišče obeh svetih Janezov, čeprav sta tukaj malo češčena. V poznejših letih je bil v Lateranski palači ustanovljen [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], ki je bil namenjen upravljanju nadškofije in pospeševanju češčenja njenih zavetnikov. Vsak papež, začenši s papežem Melkijadom, je prejel v posest Lateransko palačo; to je trajalo do vladavine francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemena V.]], ki je leta 1309 sedež papeštva prenesel v [[Avignon]], na papeško posest, ki je bila v Franciji znana kot [[Enklava in eksklava|enklava]]. Lateranska palača je bila tudi mesto petih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]]: * [[Prvi lateranski koncil]] (1123); * [[Drugi lateranski koncil]] (1139); * [[Tretji lateranski koncil]] (1179); * [[Četrti lateranski koncil]] (1215); * [[Peti lateranski koncil]] (1512-1517). === Lateranski požari === V času, ko je bilo papeštvo v Avignonu v Franciji, se je stanje v Rimu, pa tudi okoli Lateranske palače in nadbazilike, hudo poslabšalo. Leta 1307 in 1361 sta izbruhnila [[požar]]a, ki sta opustošila baziliko in palačo. Po obeh požarih je papež poslal iz Avignona denar, da bi plačal obnovo in vzdrževanje. Kljub temu sta stavbi izgubili svoj nekdanji sijaj. Ko se je papež vrnil iz Avignona in je znova prebival v Rimu, sta bili nadbazilika in Lateranska palača v tako slabem stanju, da ju je ocenil kot neprimerni za bivanje. Papeži so prebivali odtlej raje pri v [[Bazilika svete Marije in Trastevere|baziliki sv. Marije in Trastevere]] in kasneje v bližini [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Marije Snežne (Santa Maria Maggiore)]]. Sčasoma je bila ob [[Stara bazilika sv. Petra|Stari baziliki svetega Petra]] zgrajena [[Apostolska palača|Vatikanska palača]], ki je sicer obstajala že od časa cesarja Konstantina I.; in tam so odtlej začeli prebivati papeži. Lateran je sicer uradno še naprej ostal prebivališče papeža, vendar [[papež]]i - tudi sedanji - [[papež Leon XIV.]] - neuradno prebivajo drugje - namreč v [[Vatikan]]u. == Rekonstrukcija == Pred dokončno odločitvijo o rekonstrukciji je [[papež Sikst V.]] najel svojega najljubšega arhitekta [[Domenico Fontana|Domenica Fontana]], da je nadziral velik del projekta. Prvotno Lateransko palačo so porušili, in jo nadomestili z novo stavbo. Na trgu pred Lateransko palačo, nasproti bolnišnice San Giovanni Addolorata, je največji stoječi [[obelisk]] na svetu, znan kot [[Lateranski obelisk]]. Tehta približno 455 ton. Naročil ga je egiptovski faraon [[Tutmoz III.]], postavil pa ga je [[Tutmoz IV.]] pred velikim templjem v [[Karnak]]u, v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v Egiptu. Cesar Konstantina I. ga je predvidel za [[Konstantinopel]], a ga je [[Konstancij II.]] namesto tega poslal v Rim, kjer so ga leta 357 postavili v [[Circus Maximus]]. Tam se je zlomil in je dalj časa ležal zakopan pod Cirkusom. V 16. stoletju so ga odkrili in odkopali, [[papež Sikst V.|Sikst V.]] pa ga je na novem podstavku postavil 3. avgusta 1588 na današnjem mestu. Nadaljnjo prenovo notranjosti nadbazilike pod vodstvom [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] je naročil [[papež Inocenc X.]]. Dvanajst niš, ki so jih ustvarili po njegovi arhitekturni shemi, so leta 1718 napolnili s kipi apostolov, ki so jih izdelali najvidnejši rimski [[rokoko]]jski [[kipar]]ji . [[Papež Klemen XII.]] je imel v mislih zahteven obnovitveni načrt; razpisal je natečaj za oblikovanje novega pročelja. Tekmovalo je več kot 23 stavbenikov, ki so delovali v takratnem [[barok|baročnem]] obdobju. Žiriji je predsedoval [[Sebastiano Conca]], predsednik rimske akademije svetega Luka; na natečaju je zmagal [[Alessandro Galilei]]. Današnje pročelje so dokončali leta 1735. Na njem je [[latinščina|latinski]] napis: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''; ta zelo skrajšani napis bi se v celotnem obsegu glasil takole: ''Clemens XII, Pont[ifex] Max[imus], [in] Anno V, [dedicicavit hoc aedificium] Christo Salvatori, in hon[orem] [sanctorum] Ioan[is] Bapt[tistae] et Evang[elistae]''. To bi po [[slovenščina|slovensko]] pomenilo: ''"Najvišji duhovnik, papež Klemen XII., je v petem letu svojega vladanja to stavbo posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetnikoma Janezu Krstniku in Janezu Evangelistu"''. Galileijeva fasada je odstranila vse ostanke tradicionalne, starodavne, bazilikalne arhitekture in ponudila neoklasicistično podobo. <gallery mode="packed" heights="130px"> File:Rom, San Giovanni in Laterano, Innenansicht.jpg|Glavna ladja File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Decke der Basilika 2.jpg|Strop bazilike File:Obelisk-Lateran.jpg|Obelisk pred Lateransko palačo File:San Giovanni in Laterano - Seitenansicht.jpg|''Loggia delle Benedizioni''; levo [[Lateranska palača]] </gallery> == Arhitekturna zgodovina == [[Apsida]], obložena z [[mozaik]]i, še vedno ohranja spomin na eno najbolj znanih dvoran antične palače, ''Triclinium'' [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]], ki je bila državna banketna dvorana. Obstoječa stavba sicer ni antična, vendar so se nekateri deli izvirnih mozaikov ohranili v tristranskem mozaiku niše. V središču Kristus daje apostolom njihovo poslanstvo; na levi daje ključe nebeškega kraljestva papežu Silvestru I. in [[Labarum]] cesarju Konstantinu I.; na desni strani sveti Peter daje papeško [[štola|štolo]] papežu Leonu III., prapor pa [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. [[File:196SGiovanniLaterano.JPG|thumb|left|Fasada Lateranske bazilike]] Nekaj ostankov izvirnih stavb je še vedno mogoče najti v mestnem obzidju na zunanji strani ''[[Vrata sv. Janeza, Rim|Vrat svetega Janeza]]''. To je velik zid, okrašen s slikami, ki so jih odkrili v 18. stoletju znotraj nadbazilike za ''Lancellottijevo kapelo''. Nekaj sledov starejših stavb je bilo odkritih tudi med izkopavanji leta 1880, ko je potekalo delo na podaljševanju apside, a kaj pomembnejšega ni prišlo na dan. [[File:San Giovanni in Laterano (Rome) DSCF6889 11.jpg|thumb|Portik]] V ''[[Liber Pontificalis]]'' je zapisanih veliko donacij papežev in drugih dobrotnikov za nadbaziliko; njen sijaj je bil v zgodnjem obdobju tako veličasten, da je postala znana kot ''Basilica Aurea'' - tj. ''Zlata bazilika''. Ta sijaj je pritegnil napad [[Vandali|Vandalov]], ki so oropali vse zaklade. [[Papež Leon I.]] jo je najprej obnovil okoli leta 460; znova pa jo je obnovil [[papež Hadrijan I.]]. Leta 897 jo je skoraj popolnoma uničil [[potres]]: ''Ab altari usque ad portas cecidit'' (''Podrla se je od oltarja do vrat''). Škoda je bila tako obsežna, da je bilo težko zaslediti obrise stare stavbe; starine so vendarle upoštevali in novogradnja je bila enakih razsežnosti kot stara. Ta druga bazilika je stala 400 let, dokler ni leta 1308 zgorela. Obnovila sta jo [[papež Klemen V.]] in [[papež Janez XXII.]] Leta 1360 je zgorela še enkrat, obnovil pa jo je [[papež Urban V.]]. Na obrobjih je nadbazilika ohranila svojo starodavno obliko, ki je bila z vrstami stebrov razdeljena na ladje; spredaj je imela [[peristil]], obdan s [[kolonada|kolonado]] z vodnjakom na sredini, običajno poznoantično obliko, ki ji je sledila tudi [[Stara bazilika sv. Petra|stara bazilika svetega Petra]]. Fasada je imela tri okna in je bila okrašena z mozaikom, ki je predstavljal [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot Odrešenika sveta. [[Portik]]i so bili okrašeni s [[freska]]mi, verjetno ne prej kot v 12. stoletju, a predstavljali so naslednje dogodke: spomin na rimsko ladjevje pod [[Vespazijan]]om, zavzetje [[Jeruzalem]]a, krst cesarja Konstantina I. in njegovo [[Konstantinova darovnica|darovanje Papeške države]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]]. V notranjosti nadbazilike so stebri brez dvoma potekali kot v vseh drugih bazilikah istega obdobja po celotni dolžini cerkve od vzhoda do zahoda. V eni od obnov, verjetno tisti, ki jih je izvedel [[papež Klemen V.|Klemen V.]], so uvedli [[transept|prečno ladjo]], ki je brez dvoma posnemala tisto, ki je bila že pred tem dodana [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]]; verjetno so v tem času Lateransko nadbaziliko povečali. Ohranjeni so nekateri deli starejših stavb. Med njimi je [[kozmatsko delo|kozmatski]] tlak srednjeveškega dela in kipa svetih apostolov Petra in Pavla, ki sta zdaj v [[križni hodnik|križnem hodniku]]. Milostni [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem, ki nekako ne spada v sedanje okolje, sega v leto 1369. V [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] je zdaj ''stercoraria'' ali prestol iz rdečega marmorja, na katerem so sedeli papeži. Svoje nenavadno ime dolguje himni, ki so jo peli na prejšnjih papeških umestitvah: ''De stercore erigens pauperem'' (''Dvig revnih iz ječe' iz psalma 112 oziroma 113). Od 5. stoletja naprej je bilo sedem oratorijev, ki so obkrožali nadbaziliko in so bili že davno vgrajeni v cerkev. Verniki so ob teh oltarjih radi molili zlasti skozi [[srednji vek|srednjeveško obdobje]]. Tako je nastala ''Pobožnost sedmih oltarjev'', ki jo še danes pogosto opravljajo v mnogih rimskih in drugih cerkvah. Glede pročelja Alessandra Galileija iz 1735 menijo, da gre prej za fasado palače kot za fasado cerkve. Novo pročelje je prekrilo starejšo sprednjo stran, in tako ustvarilo [[narteks]] ali [[preddverje]], ki poudarja glavno in stranski ladji. To je zahtevalo osrednji obok, širši od preostalega niza. Galilei jo je zagotovil, ne da bi opustil paleto enakih odprtin z lokom, z razširitvijo osrednjega okna s stranskimi stebri, ki podpirajo lok, v znanem [[Paladijevska arhitektura|Serlianskem motivu]]. Srednji obok je rahlo pripeljal naprej in obkrožil s [[pediment]]om, ki se vključi v strešno ograjo. Tako je Galilei poskrbel za vhodna vrata v kolosalni lestvici, uokvirjeni s pari imenitnih [[korintski slog|korintskih]] [[pilaster|pilastrov]], ki povezujejo fasado na način, ki je uporabljen tudi v [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelovi]] palači na [[Kapitolski grič|Kapitolu]]. == Kipi apostolov == Dvanajst niš, ustvarjenih v arhitekturi Francesca Borrominija, je bilo desetletja praznih, dokler nista leta 1702 [[papež Klemen XI.]] in kardinal-nadškof [[Benedetto Pamphili]] razglasila velikega natečaja za izdelavo dvanajsterih apostolov, kipov v naravni velikosti. Juda Iškarijota so nadomestili z apostolom Pavlom. Naročilo je veljalo vsem kiparjem poznobaročnega Rima. Vsak kip naj bi plačal kak znamenit knez; papež je odplačal kip svetega Petra, kardinal Pamfilij pa svetega Janeza Evangelista. Večina kiparjev je dobila kot smernico skico, ki jo je narisal najljubši slikar papeža Klemena - [[Carlo Maratta]]. Le [[Pierre Le Gros mlajši]] je uspešno napravil lep kip brez kakršnekoli predloge. Tukaj si sledijo kiparji in njihovi kipi po datumih izdelave, kakor jih navaja ''Conforti'': {{div col|colwidth=22em}} *'''[[Pierre-Étienne Monnot]]''' ::''[[sveti Pavel]]'' (1704–08) ::''[[sveti Peter]]'' (1704–11) *'''[[Francesco Moratti]]''' ::''[[Simon Gorečnik]]'' (1704–09) *'''[[Lorenzo Ottoni]]''' ::''[[Juda Tadej]]'' (1704–09) *'''[[Giuseppe Mazzuoli]]''' (1644-1725) ::''[[sveti Filip]]'' (1705–11) *'''[[Pierre Le Gros mlajši]]''' ::''[[sveti Tomaž]]'' (1705–11) ::''[[sveti Jernej]]'' (okrog 1705–12) *'''[[Angelo de' Rossi]]''' ::''[[sveti Jakob Mlajši]]'' (1705–11) *'''[[Camillo Rusconi]]''' ::''[[sveti Andrej]]'' (1705–09) ::''[[Janez Evangelist]]'' (1705–11) ::''[[sveti Matej]]'' (1711–15) ::''[[sveti Jakob]]'' (1715–18) {{div col end}} '''Južna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Simone a San Giovanni in Laterano.jpeg |''sveti Simon''<br>avtor Moratti File:Bartholomaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jernej''<br> avtor Le Gros File:Jacobus Minor San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''Jakob mlajši''<br> avtor de' Rossi File:Johannes San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Janez''<br> avtor Rusconi File:Andreas San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Andrej''<br> avtor Rusconi File:Petrus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Peter''<br> avtor Monnot </gallery> '''Severna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Paulus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Pavel''<br> avtor Monnot File:Jacobus Major San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jakob Starejši''<br> avtor Rusconi File:Thomas San Giovanni in Laterano 2006-09-07 n2.jpg |''sveti Tomaž''<br> avtor Le Gros File:Philippus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Filip''<br> avtor Mazzuoli File:Matthaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Matej''<br> avtor Rusconi File:Thaddeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Juda Tadej''<br> avtor Ottoni </gallery> == Papeške grobnice == [[File:Helena tomb.jpg|thumb|left|200px|Sarkofag svete Helene, ki ga je [[papež Anastazij IV.]] ponovno uporabil, je edina grobnica, ki je preživela lateranske požare. Trenutno se nahaja v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]].]] V notranjosti nadbazilike je šest papeških grobnic, v katerih so pokopani: [[papež Aleksander III.]] (desna stranska ladja), [[papež Sergij IV.]] (desna stranska ladja), [[papež Klemen XII.]] (leva stranska ladja), [[papež Martin V.]] (pred spovednico), [[papež Inocenc III.]] (desni transept) in [[papež Leon XIII.]] (levi transept), napravil [[Giulio Tadolini]] (1907). Zadnji od njih, Leon XIII., je bil tudi zadnji papež, ki ga niso pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Dvanajst dodatnih papeških grobnic so zgradili v nadbaziliki v 10. stoletju, vendar so bile uničene med požaroma, ki sta pustošila v letih 1308 in 1361. Ostanke teh grobnic so zbrali in ponovno pokopali v ''poliandrion'' (skupni grob). Papeži, katerih grobnice so bile uničene, so: papež Janez X. (914–928), papež Agapet II. (946–955), papež Janez XII. (955–964), papež Pashal II. (1099–1118), papež Kalikt II. (1119– 1124), papež Honorij II. (1124–1130), papež Celestin II. (1143–1144), papež Lucij II. (1144–1145), papež Anastazij IV. (1153–1154), papež Klemen III. (1187–1191), papež Celestin III. (1191–1198) in papež Inocenc V. (1276). Papeži, ki so vladali v tem obdobju, a katerih grobnice niso znane in so morda bili pokopani v nadbaziliki, so: papež Janez XVII. (1003), papež Janeza XVIII. (1003–1009) in papež Aleksander II. (1061–1073). Papež Janez X. je bil prvi papež, ki so ga javno pokopali v rimskem obzidju zaradi govoric, češ da ga je umorila senatorka Teodora I. v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo ''[[Mračno stoletje]] (saeculum obscurum)''. V baziliki sta pokopana tudi kardinala [[Vincenzo Santucci]] in [[Carlo Colonna]]. == Križni hodnik == Med nadbaziliko in mestnim [[obzidje]]m je stal v prejšnjih časih velik samostan, v katerem je živela skupnost menihov. Njihova dolžnost je bila, da so upravljali nadbaziliko. Edini del, ki je ostal do danes, je [[križni hodnik]] iz 13. stoletja, obdan z ljubkimi, zvitimi stebri iz intarziranega marmorja. Spadajo v vmesni slog med [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]], ter so delo družine [[Cosmati]]. == Lateranska krstilnica == {{glavni|Lateranska krstilnica}} [[Image:Lateran baptistery, entrance.jpg|thumb|Vhod v ''Lateransko krstilnico'', ki meji na nadbaziliko]] Osmerokotna lateranska [[krstilnica]] stoji nekoliko ločeno od nadbazilike. Ustanovil jo je papež Sikst III., morda na prvotni stavbi, ker obstaja legenda, da je bil tam krščen cesar Konstantin I. Krstilnica je bila za mnoge rodove edina v Rimu. Njena osmerokotna zgradba, osredotočena na veliko kopalnico za popolno potopitev, je rabila kot vzor drugim krstilnicam po Italiji in tudi za ikoničen motiv [[Iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], ter je postala znana kot ''Vodnjak življenja''. == Svete stopnice == {{glavni|Svete stopnice}} [[File:Scala Santa 1.jpg|thumb|200px|Svete stopnice]] ''Scala Sancta'' ali ''Svete stopnice'' (ljudsko znane kot ''Svete štenge'') so stopnice iz belega [[marmor]]ja oblečene v les. Oblikujejo stopnišče, ki je nekoč vodilo do pretorija [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v Jeruzalemu. V spomin na [[Jezusovo trpljenje]] (pasijon) so jih posvetili stopinjam [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Skozi odprtine v lesenih oblogah so vidne marmornate stopnice. Za njihov prenos iz Jeruzalema v Lateransko palačo v 4. stoletju je zaslužna cesarica [[sveta Helena]], mati takratnega cesarja Konstantina I. Leta 1589 je papež Sikst V. preselil stopnice na njihovo današnjo lokacijo pred starodavno palatinsko kapelo z imenom [[Sancta Sanctorum]]. Nekatere freske na stenah je dokončal [[Ferraù Fenzoni]]. == Praznik posvetitve nadbazilike == Obletnica posvetitve te cerkve je v katoličanstvu zaznamovana kot praznik šele od 12. stoletja dalje, ko je papeštvo težilo k vedno večjemu osredotočenju oblasti. V splošnem rimskem koledarju katoliške Cerkve je 9. november omenjen kot ''praznik posvetitve lateranske bazilike'' (''Dedicatio Basilicae Lateranensis''); v starejših besedilih pa je omenjen kot ''posvečenje bazilike presvetega Odrešenika''. Ta praznik je v bogoslužnem koledarju glede na pomen Lateranske bazilike kot matične cerkve vesoljnega krščanstva razširjen po vsem svetu. == Druga svetovna vojna == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Lateran in z njim povezane stavbe [[papež Pij XII.]] odprl za številne Jude in druge begunce, da so ga lahko uporabljali kot varno zatočišče pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Med tistimi, ki so našli zavetje, so bili tudi [[Meuccio Ruini]], [[Alcide De Gasperi]], [[Pietro Nenni]] in mnogi drugi. Usmiljenke svetega Vinka Pavelskega so skrbele za šestdeset begunskih sirot, ki so jim prepustile svoj samostan na Via Carlo Emanuele. Sestre Deteta Jezusa, ki so kuhale za gojence Papeškega glavnega rimskega semenišča pri Lateranu, so ponudile sirotam krilo svojega samostana. Na tem območju so bili nastanjeni tedaj tudi italijanski vojaki.<ref>[https://books.google.com/books?id=013pJv7zwW4C&pg=PA70&lpg=PA70&dq=pontifical+roman+major+seminary&source=bl&ots=EINoJsHEZd&sig=Ym0vqHWNlL168EfT9t9T4OJ2-ts&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiv3cjsoqXKAhUBtxQKHf-QDRg4ChDoAQhCMAQ#v=onepage&q=pontifical%20roman%20major%20seminary&f=false Marchione, Margherita. ''Yours Is a Precious Witness: Memoirs of Jews and Catholics in Wartime Italy'', Paulist Press, 2001] {{ISBN|9780809140329}}</ref> Prorektorja semenišča, katoliška duhovnika [[Vincenzo Fagiolo]] in [[Pietro Palazzini]], sta od [[Jad Vašem|Jad Vašema]] prejela posebno priznanje zaradi medvojne prizadevne pomoči Judom.<ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043709 "Palazzini", the righteous among the Nations, Yad Vashem]</ref><ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043695 "Fagiolo", The Righteous Among the Nations, Yad Vashem]</ref> == Slikovna zbirka == <gallery widths="160"> File:St John Lateran claim as head church in the world.jpg|Napis zraven glavnega vhoda razglaša, da je bazilike matična cerkev vsem cerkvam v mestu in na svetu. File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Hl. Johannes der Täufer 2.jpg|Kip svetega Janeza Krstnika. File:St John Lateran ceiling.jpg|Okrašeni strop nadbazilike. File:Triclinium of Leo III.jpg|Apsida z mozaiki iz jedilnice papeža Leona III. v antični Lateranski palači. File:Latran intérieur.jpg|Samostanski križni hodnik s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] dekoracijo. File:Rom, Lateran, Kreuzgang des Klosters.JPG|Križni hodnik. File:Notre Dame de Czestochowa.jpg|V baziliki je upodobljena tudi Częstochovska Mati Božja. File:Papal Archbasilica of St. John In Lateran Inside Photo.jpg|V notranji apsidi bazilike se nahaja papeški sedež. </gallery> == Glej tudi == *[[Prvi lateranski koncil]] *[[Drugi lateranski koncil]] *[[Tretji lateranski koncil]] *[[Četrti lateranski koncil]] *[[Peti lateranski koncil]] *[[Lateranski sporazumi]] *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Barnes, Arthur S. (1913). "Saint John Lateran" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. *Claussen, Peter C.; Senekovic, Darko (2008). S. Giovanni in Laterano. Mit einem Beitrag von Darko Senekovic über S. Giovanni in Fonte, in Corpus Cosmatorum, Volume 2, 2. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. ISBN 3-515-09073-8. *Krautheimer, Richard; Frazer, Alfred; Corbett, Spencer (1937–77). Corpus Basilicarum Christianarum Romae: The Early Christian Basilicas of Rome (IV–IX Centuries). Vatican City: Pontificio Istituto di Archeologia Cristiana (Pontifical Institute of Christian Archaeology). OCLC 163156460. *Webb, Matilda (2001). The Churches and Catacombs of Early Christian Rome. Brighton: Sussex Academic Press. p. 41. ISBN 1-902210-57-3. *Lenski, Noel (2006). The Cambridge Companion to the Age of Constantine. Cambridge: Cambridge University Press. p. 282. ISBN 0-521-52157-2. *Stato della Città del Vaticano (2009). "Arcibasilica Papale Di San Giovanni In Laterano" (in Italian). Holy See. Retrieved 24 October 2010. *Vodnik po Rimu, Roman Rus, Družina, 1999, ISBN 961-222-217-7 == Zunanje povezave == {{Katzbirke|San Giovanni in Laterano (Rome)}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html Bazilika svetega Janeza v Lateranu], Vatican.va. * [https://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html High-resolution virtual tour of Saint John Lateran], from the Vatican. * [https://maps.google.com/maps?q=basilica+of+st+john+rome&ll=41.885953,12.506207&spn=0.004044,0.007196&t=h&hl=en Satellite Photo of Saint John Lateran] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Obeliscus_Constantii.html Constantine's obelisk] * [https://web.archive.org/web/20110722051934/http://www.rome-guide.it/english/monuments/monuments_laterano.html San Giovanni in Laterano] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/ancient-and-early-christian-sites-rome-panoramas-world-architecture/lateran-basilica Archbasilica of Saint John Lateran | Art Atlas] {{Štiri večje bazilike}} {{Papeški simboli in obredi}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Janez, Rim]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Janez, Lateran]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Rim]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 313]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] 369ytdmkc22ki9keiswdwt0cn4hjl8t 6686141 6686140 2026-06-06T15:56:51Z Shabicht 3554 6686141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu | fullname = Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Johannes Baptistae et Evangelistae in Laterano | image = <!-- WD --> | caption = Pročelje Lateranske bazilike | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/index_it.htm Uradna spletna stran] | former name = Castra Nova equitum singularium | founded date = {{začetni datum|313|||df=yes}} | founder = [[Konstantin I. Veliki]]<br>[[Alessandro Galilei]] | dedicated date = 324 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[stolnica]],<br>[[Bazilika|nadbazilika]] | functional status = Aktivno | style = [[Baročna arhitektura|barok]],<br>[[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | groundbreaking = [[313]] | completed date = [[1735]] | length = 140 m | width = 73 m | width nave = 65 m | materials = [[marmor]], [[granit]], [[beton]], [[opeka]] | diocese = [[Škofija Rim]] | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/91 91] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija in Vatikan | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista v Lateranu''' ({{Jezik-it|Arcibasilica del Santissimo Salvatore e dei Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano}}, {{Jezik-la|Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae in Laterano}}), v slovenščini znana tudi kot '''Lateranska bazilika''' in '''Sveti Janez Lateranski''', je [[stolnica]] [[Škofija Rim|Škofije Rim]] in ena od štirih [[Večja bazilika|večjih bazilik]]. Je najstarejša in najvišje uvrščena med štirimi papeškimi večjimi bazilikami, zato ima edinstven naslov: ''nadbazilika''. Je najstarejša javna cerkev v Rimu in najstarejša bazilika zahodnega sveta.<ref>[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_15012000_p-04b_it.html] ''San Giovanni in Laterano'', website = Giubileo 2000, publisher = Santa Sede - vatican.va</ref> V njej je [[katedra]] rimskega škofa<ref>{{navedi splet|url = http://w2.vatican.va/content/vatican/en/info.html|title= Papal basilicas|accessdate = 18 February 2016|publisher = vatican.va|language = en}}</ref> in ima naslov: ''ekumenska matična cerkev katoliških vernikov''. Trenutni rektor je generalni vikar Škofije Rim. Predsednik [[Francija|Francije]] je po uradni dolžnosti – »ex officio« – ''prvi in edini častni kanonik nadbazilike''; nosi torej naslov, ki so ga imeli francoski poglavarji vse od kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] dalje. Velik latinski napis na fasadi se glasi: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''. Ta skrajšani napis prevajamo kot: ''[[Papež Klemen XII.]] je v petem letu [njegovega pontifikata to stavbo] posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetima Janezu Krstniku in Evangelistu''.<ref name=facademeaning>{{navedi knjigo|last1=Landsford|first1=Tyler|title=The Latin Inscriptions of Rome: A Walking Guide|url=https://books.google.com/books?id=0DPzpiQqiFsC&lpg=PA236&pg=PA236|page=236|publisher=JHU Press|accessdate=21 October 2014|date=2009}}</ref> Napis s celotnim naslovom nakazuje, da je bila nadbazilika prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku in stoletja pozneje posvečena svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] in svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Kot stolnica rimskega škofa (papeža) je ''mati vseh cerkva'' in je tako nadrejena vsem drugim cerkvam [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] po svetu, vključno z [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]]. ==Lokacija in status== Nadbazilika stoji v mestu Rimu, približno 4 kilometre severozahodno od [[Vatikan|Vatikana]]. V skladu z [[Lateranska pogodba|Lateransko pogodbo]], podpisano leta 1929, imajo Nadbazilika in njene sosednje stavbe [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialni status]], kot ena od lastnin [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Ime == [[File:Inscription Ecclesiarum Mater San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|Zraven uradnega vhoda v baziliko je napis, da je cerkev voditeljica ali matična cerkev celotnega sveta. Na to merita tako lovorov venec kot papeška [[tiara]].]] Latinsko ime nadbazilike je ''Archibasilica Sanctissimi Salvatoris ac Sancti Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum''<ref>{{navedi knjigo| title = L'Arcibasilica papale del Laterano nei secoli|first = Albano | last = Milioni | publisher = Quasar | year = 2007 | page = 142 | url = https://books.google.it/books?id=RLcVAQAAIAAJ | quote = Statuta Patriarchalis Archibasilicae Ss.mi Salvatoris ac SS. Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum Romanae Ecclesiae Cathedralis.}}</ref>, kar pomeni v slovenskem prevodu: ''Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista Janeza v Lateranu''; v italijanščini pa: '' Arcibasilica [Papale] del Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Giovanni Evangelista in Laterano.'' == Lateranska palača == {{glavni|Lateranska palača}} Nadbazilika stoji nad ostanki ''Castra Nova equitum singularium'', tj. ''nove trdnjave rimske cesarske konjeniške straže''. Trdnjavo je ustanovil [[Septimij Sever]] leta 193. Po zmagi cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] nad [[Maksencij]]em - za katerega so se borili ''Equites singulares augusti'' - ''cesarjevi konjeniški telesni stražarji'' - so v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagali stražo in trdnjavo porušili. Bistveni ostanki utrdbe ležijo neposredno pod cerkveno ladjo. Preostanek mesta je v zgodnjem rimskem cesarstvu zasedla palača družine Laterani. Sekstij Lateran je bil prvi [[plebejci|plebejec]], ki je dobil čin [[rimski konzul|konzula]], Laterani pa so bili uradniki več cesarjev. Eden od Lateranov, konzul, imenovan Plautij Lateran, je postal znan po tem, da ga je [[Neron]] obtožil zarote proti cesarju. Zaradi obtožbe je prišlo do zaplembe in razprodaje njegovega premoženja. Lateranska palača je prišla v roke cesarja, ko se je Konstantin I. poročil z drugo ženo Fausto, Maksencijevo sestro. Stavba je bila znana do takrat kot ''Domus Faustae'' oziroma ''Faustina hiša''; Konstantin I. jo je končno podaril rimskemu škofu. Dejanski datum darovanja ni znan, vendar znanstveniki domnevajo, da je to bilo med pontifikatom [[Papež Melkijad|papeža Melkijada]], da bi leta 313 gostil sinodo škofov, ki je bila sklicana zaradi donatističnega razkola; na njej so razglasili [[donatizem]] za krivoverstvo. Palačina bazilika je bila spremenjena in razširjena ter je postala rezidenca papeža svetega [[Papež Silvester I.|Silvestra I.]]; sčasoma pa je postala rimska stolnica, sedež papežev kot rimskih škofov. == Zgodnja cerkev == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|V njeni apsidi je papeška katedra, ker je nadbazilika rimska stolnica. Dekoracije so v [[Kozmatsko delo|kozmatskem]] slogu.]] Papež Silvester I. je leta 324 vodil uradno posvečenje nadbazilike in sosednje lateranske palače, pri čemer je ime iz ''Domus Fausta'' v ''Domus Dei'' (''Božja hiša'') spremenil s posvetilom ''Kristusu Odrešeniku'' (''Christo Salvatori''). Ko je katedra postala simbol škofovske oblasti, je bila papeška katedra postavljena v njeno notranjost, zaradi česar je stolnica papeža postala seveda stolnica rimskega škofa. Ko je [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] poslal gregorijansko misijo v Anglijo pod [[Sveti Avguštin Canterburyjski|Avguštinom Canterburyjskim]], so nekatere izvirne cerkve v [[Canterbury]]ju vzele rimski načrt kot vzor, in cerkev posvetile tako Kristusu kot svetemu Pavlu zunaj mestnega obzidja. Ime ''Kristusova cerkev'' uporabljajo na anglikanskem območju na splošno za cerkve po vsem svetu; prvotno izhaja ta naziv iz te rimske cerkve, ki je osrednja v predsrednjeveški krščanski zavesti in priča takratne vsekrščanske edinosti. == Srednji vek == [[File:San Giovanni in Laterano - Baldacchino.jpg|thumb|left|200px|Veliki oltar in gotski ciborij iz 14. stoletja. Po legendi je to relikvija izvirnega lesenega oltarja, ki ga je uporabljal sveti Peter, in obsega glavni oltar. Nad ciborijem sta postavi sv. Petra in Pavla.<ref>{{navedi knjigo|author=Fr. Paolo O. Pirlo, SHMI|title=My First Book of Saints|year=1997|publisher=Sons of Holy Mary Immaculate - Quality Catholic Publications|isbn=971-91595-4-5|pages=265–266|chapter=Dedication of St. John Lateran}}</ref>]] Na sprednji steni nadbazilike med glavnimi portali je plošča z napisom: ''SACROS LATERAN ECCLES OMNIUM VRBIS ET ORBIS ECCLESIARVM MATER ET CAPUT'' (''Najsvetejša lateranska cerkev, mati in voditeljica vseh cerkva v mestu in svetu''); vidno znamenje dejstva, da je bazilika 'matična cerkev' vsega sveta. V 12. stoletju so lateranski kanoniki trdili, da je na velikem oltarju domovala [[Skrinja zaveze]] in več svetih predmetov iz Jeruzalema. Bazilika je bila tako predstavljena kot tempelj [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Nadbazilika in Lateranska palača sta bili posvečeni dvakrat: [[Papež Sergij III.]] ju je v 10. stoletju posvetil svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] v čast novoposvečeni [[krstilnica|krstilnici]] nadškofije; [[Papež Lucij II.]] pa ju je v 12. stoletju posvetil [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Tako sta sveti Janez Krstnik in sveti Janez Evangelist postala nadškofijska sopatrona, medtem ko je glavni zaščitnik še vedno Kristus Odrešenik, kot nakazuje vhodni napis in kot je to tradicionalno za patriarhalne stolnice. Posledično je nadbazilika še vedno posvečena Odrešeniku, njen titularni praznik pa je praznik [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] - dne 6. avgusta. Nadbazilika je postala najpomembnejše svetišče obeh svetih Janezov, čeprav sta tukaj malo češčena. V poznejših letih je bil v Lateranski palači ustanovljen [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], ki je bil namenjen upravljanju nadškofije in pospeševanju češčenja njenih zavetnikov. Vsak papež, začenši s papežem Melkijadom, je prejel v posest Lateransko palačo; to je trajalo do vladavine francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemena V.]], ki je leta 1309 sedež papeštva prenesel v [[Avignon]], na papeško posest, ki je bila v Franciji znana kot [[Enklava in eksklava|enklava]]. Lateranska palača je bila tudi mesto petih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]]: * [[Prvi lateranski koncil]] (1123); * [[Drugi lateranski koncil]] (1139); * [[Tretji lateranski koncil]] (1179); * [[Četrti lateranski koncil]] (1215); * [[Peti lateranski koncil]] (1512-1517). === Lateranski požari === V času, ko je bilo papeštvo v Avignonu v Franciji, se je stanje v Rimu, pa tudi okoli Lateranske palače in nadbazilike, hudo poslabšalo. Leta 1307 in 1361 sta izbruhnila [[požar]]a, ki sta opustošila baziliko in palačo. Po obeh požarih je papež poslal iz Avignona denar, da bi plačal obnovo in vzdrževanje. Kljub temu sta stavbi izgubili svoj nekdanji sijaj. Ko se je papež vrnil iz Avignona in je znova prebival v Rimu, sta bili nadbazilika in Lateranska palača v tako slabem stanju, da ju je ocenil kot neprimerni za bivanje. Papeži so prebivali odtlej raje pri v [[Bazilika svete Marije in Trastevere|baziliki sv. Marije in Trastevere]] in kasneje v bližini [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Marije Snežne (Santa Maria Maggiore)]]. Sčasoma je bila ob [[Stara bazilika sv. Petra|Stari baziliki svetega Petra]] zgrajena [[Apostolska palača|Vatikanska palača]], ki je sicer obstajala že od časa cesarja Konstantina I.; in tam so odtlej začeli prebivati papeži. Lateran je sicer uradno še naprej ostal prebivališče papeža, vendar [[papež]]i - tudi sedanji - [[papež Leon XIV.]] - neuradno prebivajo drugje - namreč v [[Vatikan]]u. == Rekonstrukcija == Pred dokončno odločitvijo o rekonstrukciji je [[papež Sikst V.]] najel svojega najljubšega arhitekta [[Domenico Fontana|Domenica Fontana]], da je nadziral velik del projekta. Prvotno Lateransko palačo so porušili, in jo nadomestili z novo stavbo. Na trgu pred Lateransko palačo, nasproti bolnišnice San Giovanni Addolorata, je največji stoječi [[obelisk]] na svetu, znan kot [[Lateranski obelisk]]. Tehta približno 455 ton. Naročil ga je egiptovski faraon [[Tutmoz III.]], postavil pa ga je [[Tutmoz IV.]] pred velikim templjem v [[Karnak]]u, v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v Egiptu. Cesar Konstantina I. ga je predvidel za [[Konstantinopel]], a ga je [[Konstancij II.]] namesto tega poslal v Rim, kjer so ga leta 357 postavili v [[Circus Maximus]]. Tam se je zlomil in je dalj časa ležal zakopan pod Cirkusom. V 16. stoletju so ga odkrili in odkopali, [[papež Sikst V.|Sikst V.]] pa ga je na novem podstavku postavil 3. avgusta 1588 na današnjem mestu. Nadaljnjo prenovo notranjosti nadbazilike pod vodstvom [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] je naročil [[papež Inocenc X.]]. Dvanajst niš, ki so jih ustvarili po njegovi arhitekturni shemi, so leta 1718 napolnili s kipi apostolov, ki so jih izdelali najvidnejši rimski [[rokoko]]jski [[kipar]]ji . [[Papež Klemen XII.]] je imel v mislih zahteven obnovitveni načrt; razpisal je natečaj za oblikovanje novega pročelja. Tekmovalo je več kot 23 stavbenikov, ki so delovali v takratnem [[barok|baročnem]] obdobju. Žiriji je predsedoval [[Sebastiano Conca]], predsednik rimske akademije svetega Luka; na natečaju je zmagal [[Alessandro Galilei]]. Današnje pročelje so dokončali leta 1735. Na njem je [[latinščina|latinski]] napis: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''; ta zelo skrajšani napis bi se v celotnem obsegu glasil takole: ''Clemens XII, Pont[ifex] Max[imus], [in] Anno V, [dedicicavit hoc aedificium] Christo Salvatori, in hon[orem] [sanctorum] Ioan[is] Bapt[tistae] et Evang[elistae]''. To bi po [[slovenščina|slovensko]] pomenilo: ''"Najvišji duhovnik, papež Klemen XII., je v petem letu svojega vladanja to stavbo posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetnikoma Janezu Krstniku in Janezu Evangelistu"''. Galileijeva fasada je odstranila vse ostanke tradicionalne, starodavne, bazilikalne arhitekture in ponudila neoklasicistično podobo. <gallery mode="packed" heights="130px"> File:Rom, San Giovanni in Laterano, Innenansicht.jpg|Glavna ladja File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Decke der Basilika 2.jpg|Strop bazilike File:Obelisk-Lateran.jpg|Obelisk pred Lateransko palačo File:San Giovanni in Laterano - Seitenansicht.jpg|''Loggia delle Benedizioni''; levo [[Lateranska palača]] </gallery> == Arhitekturna zgodovina == [[Apsida]], obložena z [[mozaik]]i, še vedno ohranja spomin na eno najbolj znanih dvoran antične palače, ''Triclinium'' [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]], ki je bila državna banketna dvorana. Obstoječa stavba sicer ni antična, vendar so se nekateri deli izvirnih mozaikov ohranili v tristranskem mozaiku niše. V središču Kristus daje apostolom njihovo poslanstvo; na levi daje ključe nebeškega kraljestva papežu Silvestru I. in [[Labarum]] cesarju Konstantinu I.; na desni strani sveti Peter daje papeško [[štola|štolo]] papežu Leonu III., prapor pa [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. [[File:196SGiovanniLaterano.JPG|thumb|left|Fasada Lateranske bazilike]] Nekaj ostankov izvirnih stavb je še vedno mogoče najti v mestnem obzidju na zunanji strani ''[[Vrata sv. Janeza, Rim|Vrat svetega Janeza]]''. To je velik zid, okrašen s slikami, ki so jih odkrili v 18. stoletju znotraj nadbazilike za ''Lancellottijevo kapelo''. Nekaj sledov starejših stavb je bilo odkritih tudi med izkopavanji leta 1880, ko je potekalo delo na podaljševanju apside, a kaj pomembnejšega ni prišlo na dan. [[File:San Giovanni in Laterano (Rome) DSCF6889 11.jpg|thumb|Portik]] V ''[[Liber Pontificalis]]'' je zapisanih veliko donacij papežev in drugih dobrotnikov za nadbaziliko; njen sijaj je bil v zgodnjem obdobju tako veličasten, da je postala znana kot ''Basilica Aurea'' - tj. ''Zlata bazilika''. Ta sijaj je pritegnil napad [[Vandali|Vandalov]], ki so oropali vse zaklade. [[Papež Leon I.]] jo je najprej obnovil okoli leta 460; znova pa jo je obnovil [[papež Hadrijan I.]]. Leta 897 jo je skoraj popolnoma uničil [[potres]]: ''Ab altari usque ad portas cecidit'' (''Podrla se je od oltarja do vrat''). Škoda je bila tako obsežna, da je bilo težko zaslediti obrise stare stavbe; starine so vendarle upoštevali in novogradnja je bila enakih razsežnosti kot stara. Ta druga bazilika je stala 400 let, dokler ni leta 1308 zgorela. Obnovila sta jo [[papež Klemen V.]] in [[papež Janez XXII.]] Leta 1360 je zgorela še enkrat, obnovil pa jo je [[papež Urban V.]]. Na obrobjih je nadbazilika ohranila svojo starodavno obliko, ki je bila z vrstami stebrov razdeljena na ladje; spredaj je imela [[peristil]], obdan s [[kolonada|kolonado]] z vodnjakom na sredini, običajno poznoantično obliko, ki ji je sledila tudi [[Stara bazilika sv. Petra|stara bazilika svetega Petra]]. Fasada je imela tri okna in je bila okrašena z mozaikom, ki je predstavljal [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot Odrešenika sveta. [[Portik]]i so bili okrašeni s [[freska]]mi, verjetno ne prej kot v 12. stoletju, a predstavljali so naslednje dogodke: spomin na rimsko ladjevje pod [[Vespazijan]]om, zavzetje [[Jeruzalem]]a, krst cesarja Konstantina I. in njegovo [[Konstantinova darovnica|darovanje Papeške države]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]]. V notranjosti nadbazilike so stebri brez dvoma potekali kot v vseh drugih bazilikah istega obdobja po celotni dolžini cerkve od vzhoda do zahoda. V eni od obnov, verjetno tisti, ki jih je izvedel [[papež Klemen V.|Klemen V.]], so uvedli [[transept|prečno ladjo]], ki je brez dvoma posnemala tisto, ki je bila že pred tem dodana [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]]; verjetno so v tem času Lateransko nadbaziliko povečali. Ohranjeni so nekateri deli starejših stavb. Med njimi je [[kozmatsko delo|kozmatski]] tlak srednjeveškega dela in kipa svetih apostolov Petra in Pavla, ki sta zdaj v [[križni hodnik|križnem hodniku]]. Milostni [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem, ki nekako ne spada v sedanje okolje, sega v leto 1369. V [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] je zdaj ''stercoraria'' ali prestol iz rdečega marmorja, na katerem so sedeli papeži. Svoje nenavadno ime dolguje himni, ki so jo peli na prejšnjih papeških umestitvah: ''De stercore erigens pauperem'' (''Dvig revnih iz ječe' iz psalma 112 oziroma 113). Od 5. stoletja naprej je bilo sedem oratorijev, ki so obkrožali nadbaziliko in so bili že davno vgrajeni v cerkev. Verniki so ob teh oltarjih radi molili zlasti skozi [[srednji vek|srednjeveško obdobje]]. Tako je nastala ''Pobožnost sedmih oltarjev'', ki jo še danes pogosto opravljajo v mnogih rimskih in drugih cerkvah. Glede pročelja Alessandra Galileija iz 1735 menijo, da gre prej za fasado palače kot za fasado cerkve. Novo pročelje je prekrilo starejšo sprednjo stran, in tako ustvarilo [[narteks]] ali [[preddverje]], ki poudarja glavno in stranski ladji. To je zahtevalo osrednji obok, širši od preostalega niza. Galilei jo je zagotovil, ne da bi opustil paleto enakih odprtin z lokom, z razširitvijo osrednjega okna s stranskimi stebri, ki podpirajo lok, v znanem [[Paladijevska arhitektura|Serlianskem motivu]]. Srednji obok je rahlo pripeljal naprej in obkrožil s [[pediment]]om, ki se vključi v strešno ograjo. Tako je Galilei poskrbel za vhodna vrata v kolosalni lestvici, uokvirjeni s pari imenitnih [[korintski slog|korintskih]] [[pilaster|pilastrov]], ki povezujejo fasado na način, ki je uporabljen tudi v [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelovi]] palači na [[Kapitolski grič|Kapitolu]]. == Kipi apostolov == Dvanajst niš, ustvarjenih v arhitekturi Francesca Borrominija, je bilo desetletja praznih, dokler nista leta 1702 [[papež Klemen XI.]] in kardinal-nadškof [[Benedetto Pamphili]] razglasila velikega natečaja za izdelavo dvanajsterih apostolov, kipov v naravni velikosti. Juda Iškarijota so nadomestili z apostolom Pavlom. Naročilo je veljalo vsem kiparjem poznobaročnega Rima. Vsak kip naj bi plačal kak znamenit knez; papež je odplačal kip svetega Petra, kardinal Pamfilij pa svetega Janeza Evangelista. Večina kiparjev je dobila kot smernico skico, ki jo je narisal najljubši slikar papeža Klemena - [[Carlo Maratta]]. Le [[Pierre Le Gros mlajši]] je uspešno napravil lep kip brez kakršnekoli predloge. Tukaj si sledijo kiparji in njihovi kipi po datumih izdelave, kakor jih navaja ''Conforti'': {{div col|colwidth=22em}} *'''[[Pierre-Étienne Monnot]]''' ::''[[sveti Pavel]]'' (1704–08) ::''[[sveti Peter]]'' (1704–11) *'''[[Francesco Moratti]]''' ::''[[Simon Gorečnik]]'' (1704–09) *'''[[Lorenzo Ottoni]]''' ::''[[Juda Tadej]]'' (1704–09) *'''[[Giuseppe Mazzuoli]]''' (1644-1725) ::''[[sveti Filip]]'' (1705–11) *'''[[Pierre Le Gros mlajši]]''' ::''[[sveti Tomaž]]'' (1705–11) ::''[[sveti Jernej]]'' (okrog 1705–12) *'''[[Angelo de' Rossi]]''' ::''[[sveti Jakob Mlajši]]'' (1705–11) *'''[[Camillo Rusconi]]''' ::''[[sveti Andrej]]'' (1705–09) ::''[[Janez Evangelist]]'' (1705–11) ::''[[sveti Matej]]'' (1711–15) ::''[[sveti Jakob]]'' (1715–18) {{div col end}} '''Južna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Simone a San Giovanni in Laterano.jpeg |''sveti Simon''<br>avtor Moratti File:Bartholomaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jernej''<br> avtor Le Gros File:Jacobus Minor San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''Jakob mlajši''<br> avtor de' Rossi File:Johannes San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Janez''<br> avtor Rusconi File:Andreas San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Andrej''<br> avtor Rusconi File:Petrus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Peter''<br> avtor Monnot </gallery> '''Severna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Paulus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Pavel''<br> avtor Monnot File:Jacobus Major San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jakob Starejši''<br> avtor Rusconi File:Thomas San Giovanni in Laterano 2006-09-07 n2.jpg |''sveti Tomaž''<br> avtor Le Gros File:Philippus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Filip''<br> avtor Mazzuoli File:Matthaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Matej''<br> avtor Rusconi File:Thaddeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Juda Tadej''<br> avtor Ottoni </gallery> == Papeške grobnice == [[File:Helena tomb.jpg|thumb|left|200px|Sarkofag svete Helene, ki ga je [[papež Anastazij IV.]] ponovno uporabil, je edina grobnica, ki je preživela lateranske požare. Trenutno se nahaja v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]].]] V notranjosti nadbazilike je šest papeških grobnic, v katerih so pokopani: [[papež Aleksander III.]] (desna stranska ladja), [[papež Sergij IV.]] (desna stranska ladja), [[papež Klemen XII.]] (leva stranska ladja), [[papež Martin V.]] (pred spovednico), [[papež Inocenc III.]] (desni transept) in [[papež Leon XIII.]] (levi transept), napravil [[Giulio Tadolini]] (1907). Zadnji od njih, Leon XIII., je bil tudi zadnji papež, ki ga niso pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Dvanajst dodatnih papeških grobnic so zgradili v nadbaziliki v 10. stoletju, vendar so bile uničene med požaroma, ki sta pustošila v letih 1308 in 1361. Ostanke teh grobnic so zbrali in ponovno pokopali v ''poliandrion'' (skupni grob). Papeži, katerih grobnice so bile uničene, so: papež Janez X. (914–928), papež Agapet II. (946–955), papež Janez XII. (955–964), papež Pashal II. (1099–1118), papež Kalikt II. (1119– 1124), papež Honorij II. (1124–1130), papež Celestin II. (1143–1144), papež Lucij II. (1144–1145), papež Anastazij IV. (1153–1154), papež Klemen III. (1187–1191), papež Celestin III. (1191–1198) in papež Inocenc V. (1276). Papeži, ki so vladali v tem obdobju, a katerih grobnice niso znane in so morda bili pokopani v nadbaziliki, so: papež Janez XVII. (1003), papež Janeza XVIII. (1003–1009) in papež Aleksander II. (1061–1073). Papež Janez X. je bil prvi papež, ki so ga javno pokopali v rimskem obzidju zaradi govoric, češ da ga je umorila senatorka Teodora I. v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo ''[[Mračno stoletje]] (saeculum obscurum)''. V baziliki sta pokopana tudi kardinala [[Vincenzo Santucci]] in [[Carlo Colonna]]. == Križni hodnik == Med nadbaziliko in mestnim [[obzidje]]m je stal v prejšnjih časih velik samostan, v katerem je živela skupnost menihov. Njihova dolžnost je bila, da so upravljali nadbaziliko. Edini del, ki je ostal do danes, je [[križni hodnik]] iz 13. stoletja, obdan z ljubkimi, zvitimi stebri iz intarziranega marmorja. Spadajo v vmesni slog med [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]], ter so delo družine [[Cosmati]]. == Lateranska krstilnica == {{glavni|Lateranska krstilnica}} [[Image:Lateran baptistery, entrance.jpg|thumb|Vhod v ''Lateransko krstilnico'', ki meji na nadbaziliko]] Osmerokotna lateranska [[krstilnica]] stoji nekoliko ločeno od nadbazilike. Ustanovil jo je papež Sikst III., morda na prvotni stavbi, ker obstaja legenda, da je bil tam krščen cesar Konstantin I. Krstilnica je bila za mnoge rodove edina v Rimu. Njena osmerokotna zgradba, osredotočena na veliko kopalnico za popolno potopitev, je rabila kot vzor drugim krstilnicam po Italiji in tudi za ikoničen motiv [[Iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], ter je postala znana kot ''Vodnjak življenja''. == Svete stopnice == {{glavni|Svete stopnice}} [[File:Scala Santa 1.jpg|thumb|200px|Svete stopnice]] ''Scala Sancta'' ali ''Svete stopnice'' (ljudsko znane kot ''Svete štenge'') so stopnice iz belega [[marmor]]ja oblečene v les. Oblikujejo stopnišče, ki je nekoč vodilo do pretorija [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v Jeruzalemu. V spomin na [[Jezusovo trpljenje]] (pasijon) so jih posvetili stopinjam [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Skozi odprtine v lesenih oblogah so vidne marmornate stopnice. Za njihov prenos iz Jeruzalema v Lateransko palačo v 4. stoletju je zaslužna cesarica [[sveta Helena]], mati takratnega cesarja Konstantina I. Leta 1589 je papež Sikst V. preselil stopnice na njihovo današnjo lokacijo pred starodavno palatinsko kapelo z imenom [[Sancta Sanctorum]]. Nekatere freske na stenah je dokončal [[Ferraù Fenzoni]]. == Praznik posvetitve nadbazilike == Obletnica posvetitve te cerkve je v katoličanstvu zaznamovana kot praznik šele od 12. stoletja dalje, ko je papeštvo težilo k vedno večjemu osredotočenju oblasti. V splošnem rimskem koledarju katoliške Cerkve je 9. november omenjen kot ''praznik posvetitve lateranske bazilike'' (''Dedicatio Basilicae Lateranensis''); v starejših besedilih pa je omenjen kot ''posvečenje bazilike presvetega Odrešenika''. Ta praznik je v bogoslužnem koledarju glede na pomen Lateranske bazilike kot matične cerkve vesoljnega krščanstva razširjen po vsem svetu. == Druga svetovna vojna == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Lateran in z njim povezane stavbe [[papež Pij XII.]] odprl za številne Jude in druge begunce, da so ga lahko uporabljali kot varno zatočišče pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Med tistimi, ki so našli zavetje, so bili tudi [[Meuccio Ruini]], [[Alcide De Gasperi]], [[Pietro Nenni]] in mnogi drugi. Usmiljenke svetega Vinka Pavelskega so skrbele za šestdeset begunskih sirot, ki so jim prepustile svoj samostan na Via Carlo Emanuele. Sestre Deteta Jezusa, ki so kuhale za gojence Papeškega glavnega rimskega semenišča pri Lateranu, so ponudile sirotam krilo svojega samostana. Na tem območju so bili nastanjeni tedaj tudi italijanski vojaki.<ref>[https://books.google.com/books?id=013pJv7zwW4C&pg=PA70&lpg=PA70&dq=pontifical+roman+major+seminary&source=bl&ots=EINoJsHEZd&sig=Ym0vqHWNlL168EfT9t9T4OJ2-ts&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiv3cjsoqXKAhUBtxQKHf-QDRg4ChDoAQhCMAQ#v=onepage&q=pontifical%20roman%20major%20seminary&f=false Marchione, Margherita. ''Yours Is a Precious Witness: Memoirs of Jews and Catholics in Wartime Italy'', Paulist Press, 2001] {{ISBN|9780809140329}}</ref> Prorektorja semenišča, katoliška duhovnika [[Vincenzo Fagiolo]] in [[Pietro Palazzini]], sta od [[Jad Vašem|Jad Vašema]] prejela posebno priznanje zaradi medvojne prizadevne pomoči Judom.<ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043709 "Palazzini", the righteous among the Nations, Yad Vashem]</ref><ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043695 "Fagiolo", The Righteous Among the Nations, Yad Vashem]</ref> == Slikovna zbirka == <gallery widths="160"> File:St John Lateran claim as head church in the world.jpg|Napis zraven glavnega vhoda razglaša, da je bazilike matična cerkev vsem cerkvam v mestu in na svetu. File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Hl. Johannes der Täufer 2.jpg|Kip svetega Janeza Krstnika. File:St John Lateran ceiling.jpg|Okrašeni strop nadbazilike. File:Triclinium of Leo III.jpg|Apsida z mozaiki iz jedilnice papeža Leona III. v antični Lateranski palači. File:Latran intérieur.jpg|Samostanski križni hodnik s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] dekoracijo. File:Rom, Lateran, Kreuzgang des Klosters.JPG|Križni hodnik. File:Notre Dame de Czestochowa.jpg|V baziliki je upodobljena tudi Częstochovska Mati Božja. File:Papal Archbasilica of St. John In Lateran Inside Photo.jpg|V notranji apsidi bazilike se nahaja papeški sedež. </gallery> == Glej tudi == *[[Prvi lateranski koncil]] *[[Drugi lateranski koncil]] *[[Tretji lateranski koncil]] *[[Četrti lateranski koncil]] *[[Peti lateranski koncil]] *[[Lateranski sporazumi]] *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Barnes, Arthur S. (1913). "Saint John Lateran" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. *Claussen, Peter C.; Senekovic, Darko (2008). S. Giovanni in Laterano. Mit einem Beitrag von Darko Senekovic über S. Giovanni in Fonte, in Corpus Cosmatorum, Volume 2, 2. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. ISBN 3-515-09073-8. *Krautheimer, Richard; Frazer, Alfred; Corbett, Spencer (1937–77). Corpus Basilicarum Christianarum Romae: The Early Christian Basilicas of Rome (IV–IX Centuries). Vatican City: Pontificio Istituto di Archeologia Cristiana (Pontifical Institute of Christian Archaeology). OCLC 163156460. *Webb, Matilda (2001). The Churches and Catacombs of Early Christian Rome. Brighton: Sussex Academic Press. p. 41. ISBN 1-902210-57-3. *Lenski, Noel (2006). The Cambridge Companion to the Age of Constantine. Cambridge: Cambridge University Press. p. 282. ISBN 0-521-52157-2. *Stato della Città del Vaticano (2009). "Arcibasilica Papale Di San Giovanni In Laterano" (in Italian). Holy See. Retrieved 24 October 2010. *Vodnik po Rimu, Roman Rus, Družina, 1999, ISBN 961-222-217-7 == Zunanje povezave == {{Katzbirke|San Giovanni in Laterano (Rome)}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html Bazilika svetega Janeza v Lateranu], Vatican.va. * [https://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html High-resolution virtual tour of Saint John Lateran], from the Vatican. * [https://maps.google.com/maps?q=basilica+of+st+john+rome&ll=41.885953,12.506207&spn=0.004044,0.007196&t=h&hl=en Satellite Photo of Saint John Lateran] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Obeliscus_Constantii.html Constantine's obelisk] * [https://web.archive.org/web/20110722051934/http://www.rome-guide.it/english/monuments/monuments_laterano.html San Giovanni in Laterano] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/ancient-and-early-christian-sites-rome-panoramas-world-architecture/lateran-basilica Archbasilica of Saint John Lateran | Art Atlas] {{Štiri večje bazilike}} {{Papeški simboli in obredi}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Janez, Rim]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Janez, Lateran]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Rim]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 313]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] 2b7z6pgrgw33xrccv2nw1bngus16p97 6686142 6686141 2026-06-06T15:58:07Z Shabicht 3554 6686142 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu | fullname = Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Johannes Baptistae et Evangelistae in Laterano | image = <!-- WD --> | caption = Pročelje Lateranske bazilike | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/index_it.htm Uradna spletna stran] | former name = Castra Nova equitum singularium | founded date = {{začetni datum|313|||df=yes}} | founder = [[Konstantin I. Veliki]]<br>[[Alessandro Galilei]] | dedicated date = 324 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[stolnica]],<br>[[Bazilika|nadbazilika]] | functional status = Aktivno | style = [[Baročna arhitektura|barok]],<br>[[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | groundbreaking = [[313]] | completed date = [[1735]] | length = 140 m | width = 73 m | width nave = 65 m | materials = [[marmor]], [[granit]], [[beton]], [[opeka]] | diocese = [[Škofija Rim]] | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/91 91] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija in Vatikan | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista v Lateranu''' ({{Jezik-it|Arcibasilica del Santissimo Salvatore e dei Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano}}, {{Jezik-la|Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae in Laterano}}), v slovenščini znana tudi kot '''Lateranska bazilika''' in '''Sveti Janez Lateranski''', je [[stolnica]] [[Škofija Rim|Škofije Rim]] in ena od štirih [[Večja bazilika|večjih bazilik]]. Je najstarejša in najvišje uvrščena med štirimi papeškimi večjimi bazilikami, zato ima med njimi edinstven naslov nadbazilika. Je najstarejša javna cerkev v Rimu in najstarejša bazilika zahodnega sveta.<ref>[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_15012000_p-04b_it.html] ''San Giovanni in Laterano'', website = Giubileo 2000, publisher = Santa Sede - vatican.va</ref> V njej je [[katedra]] rimskega škofa<ref>{{navedi splet|url = http://w2.vatican.va/content/vatican/en/info.html|title= Papal basilicas|accessdate = 18 February 2016|publisher = vatican.va|language = en}}</ref> in ima naslov: ''ekumenska matična cerkev katoliških vernikov''. Trenutni rektor je generalni vikar [[Rimska škofija|Škofije Rim]]. Predsednik [[Francija|Francije]] je po uradni dolžnosti – »ex officio« – ''prvi in edini častni kanonik nadbazilike''; nosi torej naslov, ki so ga imeli francoski poglavarji vse od kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] dalje. Velik latinski napis na fasadi se glasi: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''. Ta skrajšani napis prevajamo kot: ''[[Papež Klemen XII.]] je v petem letu [njegovega pontifikata to stavbo] posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetima Janezu Krstniku in Evangelistu''.<ref name=facademeaning>{{navedi knjigo|last1=Landsford|first1=Tyler|title=The Latin Inscriptions of Rome: A Walking Guide|url=https://books.google.com/books?id=0DPzpiQqiFsC&lpg=PA236&pg=PA236|page=236|publisher=JHU Press|accessdate=21 October 2014|date=2009}}</ref> Napis s celotnim naslovom nakazuje, da je bila nadbazilika prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku in stoletja pozneje posvečena svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] in svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Kot stolnica rimskega škofa (papeža) je ''mati vseh cerkva'' in je tako nadrejena vsem drugim cerkvam [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] po svetu, vključno z [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]]. ==Lokacija in status== Nadbazilika stoji v mestu Rimu, približno 4 kilometre severozahodno od [[Vatikan|Vatikana]]. V skladu z [[Lateranska pogodba|Lateransko pogodbo]], podpisano leta 1929, imajo Nadbazilika in njene sosednje stavbe [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialni status]], kot ena od lastnin [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Ime == [[File:Inscription Ecclesiarum Mater San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|Zraven uradnega vhoda v baziliko je napis, da je cerkev voditeljica ali matična cerkev celotnega sveta. Na to merita tako lovorov venec kot papeška [[tiara]].]] Latinsko ime nadbazilike je ''Archibasilica Sanctissimi Salvatoris ac Sancti Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum''<ref>{{navedi knjigo| title = L'Arcibasilica papale del Laterano nei secoli|first = Albano | last = Milioni | publisher = Quasar | year = 2007 | page = 142 | url = https://books.google.it/books?id=RLcVAQAAIAAJ | quote = Statuta Patriarchalis Archibasilicae Ss.mi Salvatoris ac SS. Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum Romanae Ecclesiae Cathedralis.}}</ref>, kar pomeni v slovenskem prevodu: ''Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista Janeza v Lateranu''; v italijanščini pa: '' Arcibasilica [Papale] del Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Giovanni Evangelista in Laterano.'' == Lateranska palača == {{glavni|Lateranska palača}} Nadbazilika stoji nad ostanki ''Castra Nova equitum singularium'', tj. ''nove trdnjave rimske cesarske konjeniške straže''. Trdnjavo je ustanovil [[Septimij Sever]] leta 193. Po zmagi cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] nad [[Maksencij]]em - za katerega so se borili ''Equites singulares augusti'' - ''cesarjevi konjeniški telesni stražarji'' - so v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagali stražo in trdnjavo porušili. Bistveni ostanki utrdbe ležijo neposredno pod cerkveno ladjo. Preostanek mesta je v zgodnjem rimskem cesarstvu zasedla palača družine Laterani. Sekstij Lateran je bil prvi [[plebejci|plebejec]], ki je dobil čin [[rimski konzul|konzula]], Laterani pa so bili uradniki več cesarjev. Eden od Lateranov, konzul, imenovan Plautij Lateran, je postal znan po tem, da ga je [[Neron]] obtožil zarote proti cesarju. Zaradi obtožbe je prišlo do zaplembe in razprodaje njegovega premoženja. Lateranska palača je prišla v roke cesarja, ko se je Konstantin I. poročil z drugo ženo Fausto, Maksencijevo sestro. Stavba je bila znana do takrat kot ''Domus Faustae'' oziroma ''Faustina hiša''; Konstantin I. jo je končno podaril rimskemu škofu. Dejanski datum darovanja ni znan, vendar znanstveniki domnevajo, da je to bilo med pontifikatom [[Papež Melkijad|papeža Melkijada]], da bi leta 313 gostil sinodo škofov, ki je bila sklicana zaradi donatističnega razkola; na njej so razglasili [[donatizem]] za krivoverstvo. Palačina bazilika je bila spremenjena in razširjena ter je postala rezidenca papeža svetega [[Papež Silvester I.|Silvestra I.]]; sčasoma pa je postala rimska stolnica, sedež papežev kot rimskih škofov. == Zgodnja cerkev == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|V njeni apsidi je papeška katedra, ker je nadbazilika rimska stolnica. Dekoracije so v [[Kozmatsko delo|kozmatskem]] slogu.]] Papež Silvester I. je leta 324 vodil uradno posvečenje nadbazilike in sosednje lateranske palače, pri čemer je ime iz ''Domus Fausta'' v ''Domus Dei'' (''Božja hiša'') spremenil s posvetilom ''Kristusu Odrešeniku'' (''Christo Salvatori''). Ko je katedra postala simbol škofovske oblasti, je bila papeška katedra postavljena v njeno notranjost, zaradi česar je stolnica papeža postala seveda stolnica rimskega škofa. Ko je [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] poslal gregorijansko misijo v Anglijo pod [[Sveti Avguštin Canterburyjski|Avguštinom Canterburyjskim]], so nekatere izvirne cerkve v [[Canterbury]]ju vzele rimski načrt kot vzor, in cerkev posvetile tako Kristusu kot svetemu Pavlu zunaj mestnega obzidja. Ime ''Kristusova cerkev'' uporabljajo na anglikanskem območju na splošno za cerkve po vsem svetu; prvotno izhaja ta naziv iz te rimske cerkve, ki je osrednja v predsrednjeveški krščanski zavesti in priča takratne vsekrščanske edinosti. == Srednji vek == [[File:San Giovanni in Laterano - Baldacchino.jpg|thumb|left|200px|Veliki oltar in gotski ciborij iz 14. stoletja. Po legendi je to relikvija izvirnega lesenega oltarja, ki ga je uporabljal sveti Peter, in obsega glavni oltar. Nad ciborijem sta postavi sv. Petra in Pavla.<ref>{{navedi knjigo|author=Fr. Paolo O. Pirlo, SHMI|title=My First Book of Saints|year=1997|publisher=Sons of Holy Mary Immaculate - Quality Catholic Publications|isbn=971-91595-4-5|pages=265–266|chapter=Dedication of St. John Lateran}}</ref>]] Na sprednji steni nadbazilike med glavnimi portali je plošča z napisom: ''SACROS LATERAN ECCLES OMNIUM VRBIS ET ORBIS ECCLESIARVM MATER ET CAPUT'' (''Najsvetejša lateranska cerkev, mati in voditeljica vseh cerkva v mestu in svetu''); vidno znamenje dejstva, da je bazilika 'matična cerkev' vsega sveta. V 12. stoletju so lateranski kanoniki trdili, da je na velikem oltarju domovala [[Skrinja zaveze]] in več svetih predmetov iz Jeruzalema. Bazilika je bila tako predstavljena kot tempelj [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Nadbazilika in Lateranska palača sta bili posvečeni dvakrat: [[Papež Sergij III.]] ju je v 10. stoletju posvetil svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] v čast novoposvečeni [[krstilnica|krstilnici]] nadškofije; [[Papež Lucij II.]] pa ju je v 12. stoletju posvetil [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Tako sta sveti Janez Krstnik in sveti Janez Evangelist postala nadškofijska sopatrona, medtem ko je glavni zaščitnik še vedno Kristus Odrešenik, kot nakazuje vhodni napis in kot je to tradicionalno za patriarhalne stolnice. Posledično je nadbazilika še vedno posvečena Odrešeniku, njen titularni praznik pa je praznik [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] - dne 6. avgusta. Nadbazilika je postala najpomembnejše svetišče obeh svetih Janezov, čeprav sta tukaj malo češčena. V poznejših letih je bil v Lateranski palači ustanovljen [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], ki je bil namenjen upravljanju nadškofije in pospeševanju češčenja njenih zavetnikov. Vsak papež, začenši s papežem Melkijadom, je prejel v posest Lateransko palačo; to je trajalo do vladavine francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemena V.]], ki je leta 1309 sedež papeštva prenesel v [[Avignon]], na papeško posest, ki je bila v Franciji znana kot [[Enklava in eksklava|enklava]]. Lateranska palača je bila tudi mesto petih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]]: * [[Prvi lateranski koncil]] (1123); * [[Drugi lateranski koncil]] (1139); * [[Tretji lateranski koncil]] (1179); * [[Četrti lateranski koncil]] (1215); * [[Peti lateranski koncil]] (1512-1517). === Lateranski požari === V času, ko je bilo papeštvo v Avignonu v Franciji, se je stanje v Rimu, pa tudi okoli Lateranske palače in nadbazilike, hudo poslabšalo. Leta 1307 in 1361 sta izbruhnila [[požar]]a, ki sta opustošila baziliko in palačo. Po obeh požarih je papež poslal iz Avignona denar, da bi plačal obnovo in vzdrževanje. Kljub temu sta stavbi izgubili svoj nekdanji sijaj. Ko se je papež vrnil iz Avignona in je znova prebival v Rimu, sta bili nadbazilika in Lateranska palača v tako slabem stanju, da ju je ocenil kot neprimerni za bivanje. Papeži so prebivali odtlej raje pri v [[Bazilika svete Marije in Trastevere|baziliki sv. Marije in Trastevere]] in kasneje v bližini [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Marije Snežne (Santa Maria Maggiore)]]. Sčasoma je bila ob [[Stara bazilika sv. Petra|Stari baziliki svetega Petra]] zgrajena [[Apostolska palača|Vatikanska palača]], ki je sicer obstajala že od časa cesarja Konstantina I.; in tam so odtlej začeli prebivati papeži. Lateran je sicer uradno še naprej ostal prebivališče papeža, vendar [[papež]]i - tudi sedanji - [[papež Leon XIV.]] - neuradno prebivajo drugje - namreč v [[Vatikan]]u. == Rekonstrukcija == Pred dokončno odločitvijo o rekonstrukciji je [[papež Sikst V.]] najel svojega najljubšega arhitekta [[Domenico Fontana|Domenica Fontana]], da je nadziral velik del projekta. Prvotno Lateransko palačo so porušili, in jo nadomestili z novo stavbo. Na trgu pred Lateransko palačo, nasproti bolnišnice San Giovanni Addolorata, je največji stoječi [[obelisk]] na svetu, znan kot [[Lateranski obelisk]]. Tehta približno 455 ton. Naročil ga je egiptovski faraon [[Tutmoz III.]], postavil pa ga je [[Tutmoz IV.]] pred velikim templjem v [[Karnak]]u, v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v Egiptu. Cesar Konstantina I. ga je predvidel za [[Konstantinopel]], a ga je [[Konstancij II.]] namesto tega poslal v Rim, kjer so ga leta 357 postavili v [[Circus Maximus]]. Tam se je zlomil in je dalj časa ležal zakopan pod Cirkusom. V 16. stoletju so ga odkrili in odkopali, [[papež Sikst V.|Sikst V.]] pa ga je na novem podstavku postavil 3. avgusta 1588 na današnjem mestu. Nadaljnjo prenovo notranjosti nadbazilike pod vodstvom [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] je naročil [[papež Inocenc X.]]. Dvanajst niš, ki so jih ustvarili po njegovi arhitekturni shemi, so leta 1718 napolnili s kipi apostolov, ki so jih izdelali najvidnejši rimski [[rokoko]]jski [[kipar]]ji . [[Papež Klemen XII.]] je imel v mislih zahteven obnovitveni načrt; razpisal je natečaj za oblikovanje novega pročelja. Tekmovalo je več kot 23 stavbenikov, ki so delovali v takratnem [[barok|baročnem]] obdobju. Žiriji je predsedoval [[Sebastiano Conca]], predsednik rimske akademije svetega Luka; na natečaju je zmagal [[Alessandro Galilei]]. Današnje pročelje so dokončali leta 1735. Na njem je [[latinščina|latinski]] napis: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''; ta zelo skrajšani napis bi se v celotnem obsegu glasil takole: ''Clemens XII, Pont[ifex] Max[imus], [in] Anno V, [dedicicavit hoc aedificium] Christo Salvatori, in hon[orem] [sanctorum] Ioan[is] Bapt[tistae] et Evang[elistae]''. To bi po [[slovenščina|slovensko]] pomenilo: ''"Najvišji duhovnik, papež Klemen XII., je v petem letu svojega vladanja to stavbo posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetnikoma Janezu Krstniku in Janezu Evangelistu"''. Galileijeva fasada je odstranila vse ostanke tradicionalne, starodavne, bazilikalne arhitekture in ponudila neoklasicistično podobo. <gallery mode="packed" heights="130px"> File:Rom, San Giovanni in Laterano, Innenansicht.jpg|Glavna ladja File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Decke der Basilika 2.jpg|Strop bazilike File:Obelisk-Lateran.jpg|Obelisk pred Lateransko palačo File:San Giovanni in Laterano - Seitenansicht.jpg|''Loggia delle Benedizioni''; levo [[Lateranska palača]] </gallery> == Arhitekturna zgodovina == [[Apsida]], obložena z [[mozaik]]i, še vedno ohranja spomin na eno najbolj znanih dvoran antične palače, ''Triclinium'' [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]], ki je bila državna banketna dvorana. Obstoječa stavba sicer ni antična, vendar so se nekateri deli izvirnih mozaikov ohranili v tristranskem mozaiku niše. V središču Kristus daje apostolom njihovo poslanstvo; na levi daje ključe nebeškega kraljestva papežu Silvestru I. in [[Labarum]] cesarju Konstantinu I.; na desni strani sveti Peter daje papeško [[štola|štolo]] papežu Leonu III., prapor pa [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. [[File:196SGiovanniLaterano.JPG|thumb|left|Fasada Lateranske bazilike]] Nekaj ostankov izvirnih stavb je še vedno mogoče najti v mestnem obzidju na zunanji strani ''[[Vrata sv. Janeza, Rim|Vrat svetega Janeza]]''. To je velik zid, okrašen s slikami, ki so jih odkrili v 18. stoletju znotraj nadbazilike za ''Lancellottijevo kapelo''. Nekaj sledov starejših stavb je bilo odkritih tudi med izkopavanji leta 1880, ko je potekalo delo na podaljševanju apside, a kaj pomembnejšega ni prišlo na dan. [[File:San Giovanni in Laterano (Rome) DSCF6889 11.jpg|thumb|Portik]] V ''[[Liber Pontificalis]]'' je zapisanih veliko donacij papežev in drugih dobrotnikov za nadbaziliko; njen sijaj je bil v zgodnjem obdobju tako veličasten, da je postala znana kot ''Basilica Aurea'' - tj. ''Zlata bazilika''. Ta sijaj je pritegnil napad [[Vandali|Vandalov]], ki so oropali vse zaklade. [[Papež Leon I.]] jo je najprej obnovil okoli leta 460; znova pa jo je obnovil [[papež Hadrijan I.]]. Leta 897 jo je skoraj popolnoma uničil [[potres]]: ''Ab altari usque ad portas cecidit'' (''Podrla se je od oltarja do vrat''). Škoda je bila tako obsežna, da je bilo težko zaslediti obrise stare stavbe; starine so vendarle upoštevali in novogradnja je bila enakih razsežnosti kot stara. Ta druga bazilika je stala 400 let, dokler ni leta 1308 zgorela. Obnovila sta jo [[papež Klemen V.]] in [[papež Janez XXII.]] Leta 1360 je zgorela še enkrat, obnovil pa jo je [[papež Urban V.]]. Na obrobjih je nadbazilika ohranila svojo starodavno obliko, ki je bila z vrstami stebrov razdeljena na ladje; spredaj je imela [[peristil]], obdan s [[kolonada|kolonado]] z vodnjakom na sredini, običajno poznoantično obliko, ki ji je sledila tudi [[Stara bazilika sv. Petra|stara bazilika svetega Petra]]. Fasada je imela tri okna in je bila okrašena z mozaikom, ki je predstavljal [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot Odrešenika sveta. [[Portik]]i so bili okrašeni s [[freska]]mi, verjetno ne prej kot v 12. stoletju, a predstavljali so naslednje dogodke: spomin na rimsko ladjevje pod [[Vespazijan]]om, zavzetje [[Jeruzalem]]a, krst cesarja Konstantina I. in njegovo [[Konstantinova darovnica|darovanje Papeške države]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]]. V notranjosti nadbazilike so stebri brez dvoma potekali kot v vseh drugih bazilikah istega obdobja po celotni dolžini cerkve od vzhoda do zahoda. V eni od obnov, verjetno tisti, ki jih je izvedel [[papež Klemen V.|Klemen V.]], so uvedli [[transept|prečno ladjo]], ki je brez dvoma posnemala tisto, ki je bila že pred tem dodana [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]]; verjetno so v tem času Lateransko nadbaziliko povečali. Ohranjeni so nekateri deli starejših stavb. Med njimi je [[kozmatsko delo|kozmatski]] tlak srednjeveškega dela in kipa svetih apostolov Petra in Pavla, ki sta zdaj v [[križni hodnik|križnem hodniku]]. Milostni [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem, ki nekako ne spada v sedanje okolje, sega v leto 1369. V [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] je zdaj ''stercoraria'' ali prestol iz rdečega marmorja, na katerem so sedeli papeži. Svoje nenavadno ime dolguje himni, ki so jo peli na prejšnjih papeških umestitvah: ''De stercore erigens pauperem'' (''Dvig revnih iz ječe' iz psalma 112 oziroma 113). Od 5. stoletja naprej je bilo sedem oratorijev, ki so obkrožali nadbaziliko in so bili že davno vgrajeni v cerkev. Verniki so ob teh oltarjih radi molili zlasti skozi [[srednji vek|srednjeveško obdobje]]. Tako je nastala ''Pobožnost sedmih oltarjev'', ki jo še danes pogosto opravljajo v mnogih rimskih in drugih cerkvah. Glede pročelja Alessandra Galileija iz 1735 menijo, da gre prej za fasado palače kot za fasado cerkve. Novo pročelje je prekrilo starejšo sprednjo stran, in tako ustvarilo [[narteks]] ali [[preddverje]], ki poudarja glavno in stranski ladji. To je zahtevalo osrednji obok, širši od preostalega niza. Galilei jo je zagotovil, ne da bi opustil paleto enakih odprtin z lokom, z razširitvijo osrednjega okna s stranskimi stebri, ki podpirajo lok, v znanem [[Paladijevska arhitektura|Serlianskem motivu]]. Srednji obok je rahlo pripeljal naprej in obkrožil s [[pediment]]om, ki se vključi v strešno ograjo. Tako je Galilei poskrbel za vhodna vrata v kolosalni lestvici, uokvirjeni s pari imenitnih [[korintski slog|korintskih]] [[pilaster|pilastrov]], ki povezujejo fasado na način, ki je uporabljen tudi v [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelovi]] palači na [[Kapitolski grič|Kapitolu]]. == Kipi apostolov == Dvanajst niš, ustvarjenih v arhitekturi Francesca Borrominija, je bilo desetletja praznih, dokler nista leta 1702 [[papež Klemen XI.]] in kardinal-nadškof [[Benedetto Pamphili]] razglasila velikega natečaja za izdelavo dvanajsterih apostolov, kipov v naravni velikosti. Juda Iškarijota so nadomestili z apostolom Pavlom. Naročilo je veljalo vsem kiparjem poznobaročnega Rima. Vsak kip naj bi plačal kak znamenit knez; papež je odplačal kip svetega Petra, kardinal Pamfilij pa svetega Janeza Evangelista. Večina kiparjev je dobila kot smernico skico, ki jo je narisal najljubši slikar papeža Klemena - [[Carlo Maratta]]. Le [[Pierre Le Gros mlajši]] je uspešno napravil lep kip brez kakršnekoli predloge. Tukaj si sledijo kiparji in njihovi kipi po datumih izdelave, kakor jih navaja ''Conforti'': {{div col|colwidth=22em}} *'''[[Pierre-Étienne Monnot]]''' ::''[[sveti Pavel]]'' (1704–08) ::''[[sveti Peter]]'' (1704–11) *'''[[Francesco Moratti]]''' ::''[[Simon Gorečnik]]'' (1704–09) *'''[[Lorenzo Ottoni]]''' ::''[[Juda Tadej]]'' (1704–09) *'''[[Giuseppe Mazzuoli]]''' (1644-1725) ::''[[sveti Filip]]'' (1705–11) *'''[[Pierre Le Gros mlajši]]''' ::''[[sveti Tomaž]]'' (1705–11) ::''[[sveti Jernej]]'' (okrog 1705–12) *'''[[Angelo de' Rossi]]''' ::''[[sveti Jakob Mlajši]]'' (1705–11) *'''[[Camillo Rusconi]]''' ::''[[sveti Andrej]]'' (1705–09) ::''[[Janez Evangelist]]'' (1705–11) ::''[[sveti Matej]]'' (1711–15) ::''[[sveti Jakob]]'' (1715–18) {{div col end}} '''Južna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Simone a San Giovanni in Laterano.jpeg |''sveti Simon''<br>avtor Moratti File:Bartholomaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jernej''<br> avtor Le Gros File:Jacobus Minor San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''Jakob mlajši''<br> avtor de' Rossi File:Johannes San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Janez''<br> avtor Rusconi File:Andreas San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Andrej''<br> avtor Rusconi File:Petrus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Peter''<br> avtor Monnot </gallery> '''Severna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Paulus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Pavel''<br> avtor Monnot File:Jacobus Major San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jakob Starejši''<br> avtor Rusconi File:Thomas San Giovanni in Laterano 2006-09-07 n2.jpg |''sveti Tomaž''<br> avtor Le Gros File:Philippus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Filip''<br> avtor Mazzuoli File:Matthaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Matej''<br> avtor Rusconi File:Thaddeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Juda Tadej''<br> avtor Ottoni </gallery> == Papeške grobnice == [[File:Helena tomb.jpg|thumb|left|200px|Sarkofag svete Helene, ki ga je [[papež Anastazij IV.]] ponovno uporabil, je edina grobnica, ki je preživela lateranske požare. Trenutno se nahaja v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]].]] V notranjosti nadbazilike je šest papeških grobnic, v katerih so pokopani: [[papež Aleksander III.]] (desna stranska ladja), [[papež Sergij IV.]] (desna stranska ladja), [[papež Klemen XII.]] (leva stranska ladja), [[papež Martin V.]] (pred spovednico), [[papež Inocenc III.]] (desni transept) in [[papež Leon XIII.]] (levi transept), napravil [[Giulio Tadolini]] (1907). Zadnji od njih, Leon XIII., je bil tudi zadnji papež, ki ga niso pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Dvanajst dodatnih papeških grobnic so zgradili v nadbaziliki v 10. stoletju, vendar so bile uničene med požaroma, ki sta pustošila v letih 1308 in 1361. Ostanke teh grobnic so zbrali in ponovno pokopali v ''poliandrion'' (skupni grob). Papeži, katerih grobnice so bile uničene, so: papež Janez X. (914–928), papež Agapet II. (946–955), papež Janez XII. (955–964), papež Pashal II. (1099–1118), papež Kalikt II. (1119– 1124), papež Honorij II. (1124–1130), papež Celestin II. (1143–1144), papež Lucij II. (1144–1145), papež Anastazij IV. (1153–1154), papež Klemen III. (1187–1191), papež Celestin III. (1191–1198) in papež Inocenc V. (1276). Papeži, ki so vladali v tem obdobju, a katerih grobnice niso znane in so morda bili pokopani v nadbaziliki, so: papež Janez XVII. (1003), papež Janeza XVIII. (1003–1009) in papež Aleksander II. (1061–1073). Papež Janez X. je bil prvi papež, ki so ga javno pokopali v rimskem obzidju zaradi govoric, češ da ga je umorila senatorka Teodora I. v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo ''[[Mračno stoletje]] (saeculum obscurum)''. V baziliki sta pokopana tudi kardinala [[Vincenzo Santucci]] in [[Carlo Colonna]]. == Križni hodnik == Med nadbaziliko in mestnim [[obzidje]]m je stal v prejšnjih časih velik samostan, v katerem je živela skupnost menihov. Njihova dolžnost je bila, da so upravljali nadbaziliko. Edini del, ki je ostal do danes, je [[križni hodnik]] iz 13. stoletja, obdan z ljubkimi, zvitimi stebri iz intarziranega marmorja. Spadajo v vmesni slog med [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]], ter so delo družine [[Cosmati]]. == Lateranska krstilnica == {{glavni|Lateranska krstilnica}} [[Image:Lateran baptistery, entrance.jpg|thumb|Vhod v ''Lateransko krstilnico'', ki meji na nadbaziliko]] Osmerokotna lateranska [[krstilnica]] stoji nekoliko ločeno od nadbazilike. Ustanovil jo je papež Sikst III., morda na prvotni stavbi, ker obstaja legenda, da je bil tam krščen cesar Konstantin I. Krstilnica je bila za mnoge rodove edina v Rimu. Njena osmerokotna zgradba, osredotočena na veliko kopalnico za popolno potopitev, je rabila kot vzor drugim krstilnicam po Italiji in tudi za ikoničen motiv [[Iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], ter je postala znana kot ''Vodnjak življenja''. == Svete stopnice == {{glavni|Svete stopnice}} [[File:Scala Santa 1.jpg|thumb|200px|Svete stopnice]] ''Scala Sancta'' ali ''Svete stopnice'' (ljudsko znane kot ''Svete štenge'') so stopnice iz belega [[marmor]]ja oblečene v les. Oblikujejo stopnišče, ki je nekoč vodilo do pretorija [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v Jeruzalemu. V spomin na [[Jezusovo trpljenje]] (pasijon) so jih posvetili stopinjam [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Skozi odprtine v lesenih oblogah so vidne marmornate stopnice. Za njihov prenos iz Jeruzalema v Lateransko palačo v 4. stoletju je zaslužna cesarica [[sveta Helena]], mati takratnega cesarja Konstantina I. Leta 1589 je papež Sikst V. preselil stopnice na njihovo današnjo lokacijo pred starodavno palatinsko kapelo z imenom [[Sancta Sanctorum]]. Nekatere freske na stenah je dokončal [[Ferraù Fenzoni]]. == Praznik posvetitve nadbazilike == Obletnica posvetitve te cerkve je v katoličanstvu zaznamovana kot praznik šele od 12. stoletja dalje, ko je papeštvo težilo k vedno večjemu osredotočenju oblasti. V splošnem rimskem koledarju katoliške Cerkve je 9. november omenjen kot ''praznik posvetitve lateranske bazilike'' (''Dedicatio Basilicae Lateranensis''); v starejših besedilih pa je omenjen kot ''posvečenje bazilike presvetega Odrešenika''. Ta praznik je v bogoslužnem koledarju glede na pomen Lateranske bazilike kot matične cerkve vesoljnega krščanstva razširjen po vsem svetu. == Druga svetovna vojna == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Lateran in z njim povezane stavbe [[papež Pij XII.]] odprl za številne Jude in druge begunce, da so ga lahko uporabljali kot varno zatočišče pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Med tistimi, ki so našli zavetje, so bili tudi [[Meuccio Ruini]], [[Alcide De Gasperi]], [[Pietro Nenni]] in mnogi drugi. Usmiljenke svetega Vinka Pavelskega so skrbele za šestdeset begunskih sirot, ki so jim prepustile svoj samostan na Via Carlo Emanuele. Sestre Deteta Jezusa, ki so kuhale za gojence Papeškega glavnega rimskega semenišča pri Lateranu, so ponudile sirotam krilo svojega samostana. Na tem območju so bili nastanjeni tedaj tudi italijanski vojaki.<ref>[https://books.google.com/books?id=013pJv7zwW4C&pg=PA70&lpg=PA70&dq=pontifical+roman+major+seminary&source=bl&ots=EINoJsHEZd&sig=Ym0vqHWNlL168EfT9t9T4OJ2-ts&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiv3cjsoqXKAhUBtxQKHf-QDRg4ChDoAQhCMAQ#v=onepage&q=pontifical%20roman%20major%20seminary&f=false Marchione, Margherita. ''Yours Is a Precious Witness: Memoirs of Jews and Catholics in Wartime Italy'', Paulist Press, 2001] {{ISBN|9780809140329}}</ref> Prorektorja semenišča, katoliška duhovnika [[Vincenzo Fagiolo]] in [[Pietro Palazzini]], sta od [[Jad Vašem|Jad Vašema]] prejela posebno priznanje zaradi medvojne prizadevne pomoči Judom.<ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043709 "Palazzini", the righteous among the Nations, Yad Vashem]</ref><ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043695 "Fagiolo", The Righteous Among the Nations, Yad Vashem]</ref> == Slikovna zbirka == <gallery widths="160"> File:St John Lateran claim as head church in the world.jpg|Napis zraven glavnega vhoda razglaša, da je bazilike matična cerkev vsem cerkvam v mestu in na svetu. File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Hl. Johannes der Täufer 2.jpg|Kip svetega Janeza Krstnika. File:St John Lateran ceiling.jpg|Okrašeni strop nadbazilike. File:Triclinium of Leo III.jpg|Apsida z mozaiki iz jedilnice papeža Leona III. v antični Lateranski palači. File:Latran intérieur.jpg|Samostanski križni hodnik s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] dekoracijo. File:Rom, Lateran, Kreuzgang des Klosters.JPG|Križni hodnik. File:Notre Dame de Czestochowa.jpg|V baziliki je upodobljena tudi Częstochovska Mati Božja. File:Papal Archbasilica of St. John In Lateran Inside Photo.jpg|V notranji apsidi bazilike se nahaja papeški sedež. </gallery> == Glej tudi == *[[Prvi lateranski koncil]] *[[Drugi lateranski koncil]] *[[Tretji lateranski koncil]] *[[Četrti lateranski koncil]] *[[Peti lateranski koncil]] *[[Lateranski sporazumi]] *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Barnes, Arthur S. (1913). "Saint John Lateran" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. *Claussen, Peter C.; Senekovic, Darko (2008). S. Giovanni in Laterano. Mit einem Beitrag von Darko Senekovic über S. Giovanni in Fonte, in Corpus Cosmatorum, Volume 2, 2. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. ISBN 3-515-09073-8. *Krautheimer, Richard; Frazer, Alfred; Corbett, Spencer (1937–77). Corpus Basilicarum Christianarum Romae: The Early Christian Basilicas of Rome (IV–IX Centuries). Vatican City: Pontificio Istituto di Archeologia Cristiana (Pontifical Institute of Christian Archaeology). OCLC 163156460. *Webb, Matilda (2001). The Churches and Catacombs of Early Christian Rome. Brighton: Sussex Academic Press. p. 41. ISBN 1-902210-57-3. *Lenski, Noel (2006). The Cambridge Companion to the Age of Constantine. Cambridge: Cambridge University Press. p. 282. ISBN 0-521-52157-2. *Stato della Città del Vaticano (2009). "Arcibasilica Papale Di San Giovanni In Laterano" (in Italian). Holy See. Retrieved 24 October 2010. *Vodnik po Rimu, Roman Rus, Družina, 1999, ISBN 961-222-217-7 == Zunanje povezave == {{Katzbirke|San Giovanni in Laterano (Rome)}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html Bazilika svetega Janeza v Lateranu], Vatican.va. * [https://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html High-resolution virtual tour of Saint John Lateran], from the Vatican. * [https://maps.google.com/maps?q=basilica+of+st+john+rome&ll=41.885953,12.506207&spn=0.004044,0.007196&t=h&hl=en Satellite Photo of Saint John Lateran] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Obeliscus_Constantii.html Constantine's obelisk] * [https://web.archive.org/web/20110722051934/http://www.rome-guide.it/english/monuments/monuments_laterano.html San Giovanni in Laterano] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/ancient-and-early-christian-sites-rome-panoramas-world-architecture/lateran-basilica Archbasilica of Saint John Lateran | Art Atlas] {{Štiri večje bazilike}} {{Papeški simboli in obredi}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Janez, Rim]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Janez, Lateran]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Rim]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 313]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] ae3bxzkpvkkmfw8f577sgd5lzfog5rj 6686145 6686142 2026-06-06T16:00:45Z Shabicht 3554 /* Lokacija in status */ 6686145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu | fullname = Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Johannes Baptistae et Evangelistae in Laterano | image = <!-- WD --> | caption = Pročelje Lateranske bazilike | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/index_it.htm Uradna spletna stran] | former name = Castra Nova equitum singularium | founded date = {{začetni datum|313|||df=yes}} | founder = [[Konstantin I. Veliki]]<br>[[Alessandro Galilei]] | dedicated date = 324 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[stolnica]],<br>[[Bazilika|nadbazilika]] | functional status = Aktivno | style = [[Baročna arhitektura|barok]],<br>[[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | groundbreaking = [[313]] | completed date = [[1735]] | length = 140 m | width = 73 m | width nave = 65 m | materials = [[marmor]], [[granit]], [[beton]], [[opeka]] | diocese = [[Škofija Rim]] | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/91 91] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija in Vatikan | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista v Lateranu''' ({{Jezik-it|Arcibasilica del Santissimo Salvatore e dei Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano}}, {{Jezik-la|Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae in Laterano}}), v slovenščini znana tudi kot '''Lateranska bazilika''' in '''Sveti Janez Lateranski''', je [[stolnica]] [[Škofija Rim|Škofije Rim]] in ena od štirih [[Večja bazilika|večjih bazilik]]. Je najstarejša in najvišje uvrščena med štirimi papeškimi večjimi bazilikami, zato ima med njimi edinstven naslov nadbazilika. Je najstarejša javna cerkev v Rimu in najstarejša bazilika zahodnega sveta.<ref>[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_15012000_p-04b_it.html] ''San Giovanni in Laterano'', website = Giubileo 2000, publisher = Santa Sede - vatican.va</ref> V njej je [[katedra]] rimskega škofa<ref>{{navedi splet|url = http://w2.vatican.va/content/vatican/en/info.html|title= Papal basilicas|accessdate = 18 February 2016|publisher = vatican.va|language = en}}</ref> in ima naslov: ''ekumenska matična cerkev katoliških vernikov''. Trenutni rektor je generalni vikar [[Rimska škofija|Škofije Rim]]. Predsednik [[Francija|Francije]] je po uradni dolžnosti – »ex officio« – ''prvi in edini častni kanonik nadbazilike''; nosi torej naslov, ki so ga imeli francoski poglavarji vse od kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] dalje. Velik latinski napis na fasadi se glasi: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''. Ta skrajšani napis prevajamo kot: ''[[Papež Klemen XII.]] je v petem letu [njegovega pontifikata to stavbo] posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetima Janezu Krstniku in Evangelistu''.<ref name=facademeaning>{{navedi knjigo|last1=Landsford|first1=Tyler|title=The Latin Inscriptions of Rome: A Walking Guide|url=https://books.google.com/books?id=0DPzpiQqiFsC&lpg=PA236&pg=PA236|page=236|publisher=JHU Press|accessdate=21 October 2014|date=2009}}</ref> Napis s celotnim naslovom nakazuje, da je bila nadbazilika prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku in stoletja pozneje posvečena svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] in svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Kot stolnica rimskega škofa (papeža) je ''mati vseh cerkva'' in je tako nadrejena vsem drugim cerkvam [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] po svetu, vključno z [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]]. ==Lokacija in status== Nadbazilika se nahaja v mestu Rimu, približno 4 kilometre severozahodno od [[Vatikan|Vatikana]]. V skladu z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]], podpisanimi leta 1929, imajo nadbazilika in tamkajšnje sosednje stavbe [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialni]] status, kot ena od lastnin [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Ime == [[File:Inscription Ecclesiarum Mater San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|Zraven uradnega vhoda v baziliko je napis, da je cerkev voditeljica ali matična cerkev celotnega sveta. Na to merita tako lovorov venec kot papeška [[tiara]].]] Latinsko ime nadbazilike je ''Archibasilica Sanctissimi Salvatoris ac Sancti Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum''<ref>{{navedi knjigo| title = L'Arcibasilica papale del Laterano nei secoli|first = Albano | last = Milioni | publisher = Quasar | year = 2007 | page = 142 | url = https://books.google.it/books?id=RLcVAQAAIAAJ | quote = Statuta Patriarchalis Archibasilicae Ss.mi Salvatoris ac SS. Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum Romanae Ecclesiae Cathedralis.}}</ref>, kar pomeni v slovenskem prevodu: ''Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista Janeza v Lateranu''; v italijanščini pa: '' Arcibasilica [Papale] del Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Giovanni Evangelista in Laterano.'' == Lateranska palača == {{glavni|Lateranska palača}} Nadbazilika stoji nad ostanki ''Castra Nova equitum singularium'', tj. ''nove trdnjave rimske cesarske konjeniške straže''. Trdnjavo je ustanovil [[Septimij Sever]] leta 193. Po zmagi cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] nad [[Maksencij]]em - za katerega so se borili ''Equites singulares augusti'' - ''cesarjevi konjeniški telesni stražarji'' - so v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagali stražo in trdnjavo porušili. Bistveni ostanki utrdbe ležijo neposredno pod cerkveno ladjo. Preostanek mesta je v zgodnjem rimskem cesarstvu zasedla palača družine Laterani. Sekstij Lateran je bil prvi [[plebejci|plebejec]], ki je dobil čin [[rimski konzul|konzula]], Laterani pa so bili uradniki več cesarjev. Eden od Lateranov, konzul, imenovan Plautij Lateran, je postal znan po tem, da ga je [[Neron]] obtožil zarote proti cesarju. Zaradi obtožbe je prišlo do zaplembe in razprodaje njegovega premoženja. Lateranska palača je prišla v roke cesarja, ko se je Konstantin I. poročil z drugo ženo Fausto, Maksencijevo sestro. Stavba je bila znana do takrat kot ''Domus Faustae'' oziroma ''Faustina hiša''; Konstantin I. jo je končno podaril rimskemu škofu. Dejanski datum darovanja ni znan, vendar znanstveniki domnevajo, da je to bilo med pontifikatom [[Papež Melkijad|papeža Melkijada]], da bi leta 313 gostil sinodo škofov, ki je bila sklicana zaradi donatističnega razkola; na njej so razglasili [[donatizem]] za krivoverstvo. Palačina bazilika je bila spremenjena in razširjena ter je postala rezidenca papeža svetega [[Papež Silvester I.|Silvestra I.]]; sčasoma pa je postala rimska stolnica, sedež papežev kot rimskih škofov. == Zgodnja cerkev == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|V njeni apsidi je papeška katedra, ker je nadbazilika rimska stolnica. Dekoracije so v [[Kozmatsko delo|kozmatskem]] slogu.]] Papež Silvester I. je leta 324 vodil uradno posvečenje nadbazilike in sosednje lateranske palače, pri čemer je ime iz ''Domus Fausta'' v ''Domus Dei'' (''Božja hiša'') spremenil s posvetilom ''Kristusu Odrešeniku'' (''Christo Salvatori''). Ko je katedra postala simbol škofovske oblasti, je bila papeška katedra postavljena v njeno notranjost, zaradi česar je stolnica papeža postala seveda stolnica rimskega škofa. Ko je [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] poslal gregorijansko misijo v Anglijo pod [[Sveti Avguštin Canterburyjski|Avguštinom Canterburyjskim]], so nekatere izvirne cerkve v [[Canterbury]]ju vzele rimski načrt kot vzor, in cerkev posvetile tako Kristusu kot svetemu Pavlu zunaj mestnega obzidja. Ime ''Kristusova cerkev'' uporabljajo na anglikanskem območju na splošno za cerkve po vsem svetu; prvotno izhaja ta naziv iz te rimske cerkve, ki je osrednja v predsrednjeveški krščanski zavesti in priča takratne vsekrščanske edinosti. == Srednji vek == [[File:San Giovanni in Laterano - Baldacchino.jpg|thumb|left|200px|Veliki oltar in gotski ciborij iz 14. stoletja. Po legendi je to relikvija izvirnega lesenega oltarja, ki ga je uporabljal sveti Peter, in obsega glavni oltar. Nad ciborijem sta postavi sv. Petra in Pavla.<ref>{{navedi knjigo|author=Fr. Paolo O. Pirlo, SHMI|title=My First Book of Saints|year=1997|publisher=Sons of Holy Mary Immaculate - Quality Catholic Publications|isbn=971-91595-4-5|pages=265–266|chapter=Dedication of St. John Lateran}}</ref>]] Na sprednji steni nadbazilike med glavnimi portali je plošča z napisom: ''SACROS LATERAN ECCLES OMNIUM VRBIS ET ORBIS ECCLESIARVM MATER ET CAPUT'' (''Najsvetejša lateranska cerkev, mati in voditeljica vseh cerkva v mestu in svetu''); vidno znamenje dejstva, da je bazilika 'matična cerkev' vsega sveta. V 12. stoletju so lateranski kanoniki trdili, da je na velikem oltarju domovala [[Skrinja zaveze]] in več svetih predmetov iz Jeruzalema. Bazilika je bila tako predstavljena kot tempelj [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Nadbazilika in Lateranska palača sta bili posvečeni dvakrat: [[Papež Sergij III.]] ju je v 10. stoletju posvetil svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] v čast novoposvečeni [[krstilnica|krstilnici]] nadškofije; [[Papež Lucij II.]] pa ju je v 12. stoletju posvetil [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Tako sta sveti Janez Krstnik in sveti Janez Evangelist postala nadškofijska sopatrona, medtem ko je glavni zaščitnik še vedno Kristus Odrešenik, kot nakazuje vhodni napis in kot je to tradicionalno za patriarhalne stolnice. Posledično je nadbazilika še vedno posvečena Odrešeniku, njen titularni praznik pa je praznik [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] - dne 6. avgusta. Nadbazilika je postala najpomembnejše svetišče obeh svetih Janezov, čeprav sta tukaj malo češčena. V poznejših letih je bil v Lateranski palači ustanovljen [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], ki je bil namenjen upravljanju nadškofije in pospeševanju češčenja njenih zavetnikov. Vsak papež, začenši s papežem Melkijadom, je prejel v posest Lateransko palačo; to je trajalo do vladavine francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemena V.]], ki je leta 1309 sedež papeštva prenesel v [[Avignon]], na papeško posest, ki je bila v Franciji znana kot [[Enklava in eksklava|enklava]]. Lateranska palača je bila tudi mesto petih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]]: * [[Prvi lateranski koncil]] (1123); * [[Drugi lateranski koncil]] (1139); * [[Tretji lateranski koncil]] (1179); * [[Četrti lateranski koncil]] (1215); * [[Peti lateranski koncil]] (1512-1517). === Lateranski požari === V času, ko je bilo papeštvo v Avignonu v Franciji, se je stanje v Rimu, pa tudi okoli Lateranske palače in nadbazilike, hudo poslabšalo. Leta 1307 in 1361 sta izbruhnila [[požar]]a, ki sta opustošila baziliko in palačo. Po obeh požarih je papež poslal iz Avignona denar, da bi plačal obnovo in vzdrževanje. Kljub temu sta stavbi izgubili svoj nekdanji sijaj. Ko se je papež vrnil iz Avignona in je znova prebival v Rimu, sta bili nadbazilika in Lateranska palača v tako slabem stanju, da ju je ocenil kot neprimerni za bivanje. Papeži so prebivali odtlej raje pri v [[Bazilika svete Marije in Trastevere|baziliki sv. Marije in Trastevere]] in kasneje v bližini [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Marije Snežne (Santa Maria Maggiore)]]. Sčasoma je bila ob [[Stara bazilika sv. Petra|Stari baziliki svetega Petra]] zgrajena [[Apostolska palača|Vatikanska palača]], ki je sicer obstajala že od časa cesarja Konstantina I.; in tam so odtlej začeli prebivati papeži. Lateran je sicer uradno še naprej ostal prebivališče papeža, vendar [[papež]]i - tudi sedanji - [[papež Leon XIV.]] - neuradno prebivajo drugje - namreč v [[Vatikan]]u. == Rekonstrukcija == Pred dokončno odločitvijo o rekonstrukciji je [[papež Sikst V.]] najel svojega najljubšega arhitekta [[Domenico Fontana|Domenica Fontana]], da je nadziral velik del projekta. Prvotno Lateransko palačo so porušili, in jo nadomestili z novo stavbo. Na trgu pred Lateransko palačo, nasproti bolnišnice San Giovanni Addolorata, je največji stoječi [[obelisk]] na svetu, znan kot [[Lateranski obelisk]]. Tehta približno 455 ton. Naročil ga je egiptovski faraon [[Tutmoz III.]], postavil pa ga je [[Tutmoz IV.]] pred velikim templjem v [[Karnak]]u, v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v Egiptu. Cesar Konstantina I. ga je predvidel za [[Konstantinopel]], a ga je [[Konstancij II.]] namesto tega poslal v Rim, kjer so ga leta 357 postavili v [[Circus Maximus]]. Tam se je zlomil in je dalj časa ležal zakopan pod Cirkusom. V 16. stoletju so ga odkrili in odkopali, [[papež Sikst V.|Sikst V.]] pa ga je na novem podstavku postavil 3. avgusta 1588 na današnjem mestu. Nadaljnjo prenovo notranjosti nadbazilike pod vodstvom [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] je naročil [[papež Inocenc X.]]. Dvanajst niš, ki so jih ustvarili po njegovi arhitekturni shemi, so leta 1718 napolnili s kipi apostolov, ki so jih izdelali najvidnejši rimski [[rokoko]]jski [[kipar]]ji . [[Papež Klemen XII.]] je imel v mislih zahteven obnovitveni načrt; razpisal je natečaj za oblikovanje novega pročelja. Tekmovalo je več kot 23 stavbenikov, ki so delovali v takratnem [[barok|baročnem]] obdobju. Žiriji je predsedoval [[Sebastiano Conca]], predsednik rimske akademije svetega Luka; na natečaju je zmagal [[Alessandro Galilei]]. Današnje pročelje so dokončali leta 1735. Na njem je [[latinščina|latinski]] napis: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''; ta zelo skrajšani napis bi se v celotnem obsegu glasil takole: ''Clemens XII, Pont[ifex] Max[imus], [in] Anno V, [dedicicavit hoc aedificium] Christo Salvatori, in hon[orem] [sanctorum] Ioan[is] Bapt[tistae] et Evang[elistae]''. To bi po [[slovenščina|slovensko]] pomenilo: ''"Najvišji duhovnik, papež Klemen XII., je v petem letu svojega vladanja to stavbo posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetnikoma Janezu Krstniku in Janezu Evangelistu"''. Galileijeva fasada je odstranila vse ostanke tradicionalne, starodavne, bazilikalne arhitekture in ponudila neoklasicistično podobo. <gallery mode="packed" heights="130px"> File:Rom, San Giovanni in Laterano, Innenansicht.jpg|Glavna ladja File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Decke der Basilika 2.jpg|Strop bazilike File:Obelisk-Lateran.jpg|Obelisk pred Lateransko palačo File:San Giovanni in Laterano - Seitenansicht.jpg|''Loggia delle Benedizioni''; levo [[Lateranska palača]] </gallery> == Arhitekturna zgodovina == [[Apsida]], obložena z [[mozaik]]i, še vedno ohranja spomin na eno najbolj znanih dvoran antične palače, ''Triclinium'' [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]], ki je bila državna banketna dvorana. Obstoječa stavba sicer ni antična, vendar so se nekateri deli izvirnih mozaikov ohranili v tristranskem mozaiku niše. V središču Kristus daje apostolom njihovo poslanstvo; na levi daje ključe nebeškega kraljestva papežu Silvestru I. in [[Labarum]] cesarju Konstantinu I.; na desni strani sveti Peter daje papeško [[štola|štolo]] papežu Leonu III., prapor pa [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. [[File:196SGiovanniLaterano.JPG|thumb|left|Fasada Lateranske bazilike]] Nekaj ostankov izvirnih stavb je še vedno mogoče najti v mestnem obzidju na zunanji strani ''[[Vrata sv. Janeza, Rim|Vrat svetega Janeza]]''. To je velik zid, okrašen s slikami, ki so jih odkrili v 18. stoletju znotraj nadbazilike za ''Lancellottijevo kapelo''. Nekaj sledov starejših stavb je bilo odkritih tudi med izkopavanji leta 1880, ko je potekalo delo na podaljševanju apside, a kaj pomembnejšega ni prišlo na dan. [[File:San Giovanni in Laterano (Rome) DSCF6889 11.jpg|thumb|Portik]] V ''[[Liber Pontificalis]]'' je zapisanih veliko donacij papežev in drugih dobrotnikov za nadbaziliko; njen sijaj je bil v zgodnjem obdobju tako veličasten, da je postala znana kot ''Basilica Aurea'' - tj. ''Zlata bazilika''. Ta sijaj je pritegnil napad [[Vandali|Vandalov]], ki so oropali vse zaklade. [[Papež Leon I.]] jo je najprej obnovil okoli leta 460; znova pa jo je obnovil [[papež Hadrijan I.]]. Leta 897 jo je skoraj popolnoma uničil [[potres]]: ''Ab altari usque ad portas cecidit'' (''Podrla se je od oltarja do vrat''). Škoda je bila tako obsežna, da je bilo težko zaslediti obrise stare stavbe; starine so vendarle upoštevali in novogradnja je bila enakih razsežnosti kot stara. Ta druga bazilika je stala 400 let, dokler ni leta 1308 zgorela. Obnovila sta jo [[papež Klemen V.]] in [[papež Janez XXII.]] Leta 1360 je zgorela še enkrat, obnovil pa jo je [[papež Urban V.]]. Na obrobjih je nadbazilika ohranila svojo starodavno obliko, ki je bila z vrstami stebrov razdeljena na ladje; spredaj je imela [[peristil]], obdan s [[kolonada|kolonado]] z vodnjakom na sredini, običajno poznoantično obliko, ki ji je sledila tudi [[Stara bazilika sv. Petra|stara bazilika svetega Petra]]. Fasada je imela tri okna in je bila okrašena z mozaikom, ki je predstavljal [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot Odrešenika sveta. [[Portik]]i so bili okrašeni s [[freska]]mi, verjetno ne prej kot v 12. stoletju, a predstavljali so naslednje dogodke: spomin na rimsko ladjevje pod [[Vespazijan]]om, zavzetje [[Jeruzalem]]a, krst cesarja Konstantina I. in njegovo [[Konstantinova darovnica|darovanje Papeške države]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]]. V notranjosti nadbazilike so stebri brez dvoma potekali kot v vseh drugih bazilikah istega obdobja po celotni dolžini cerkve od vzhoda do zahoda. V eni od obnov, verjetno tisti, ki jih je izvedel [[papež Klemen V.|Klemen V.]], so uvedli [[transept|prečno ladjo]], ki je brez dvoma posnemala tisto, ki je bila že pred tem dodana [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]]; verjetno so v tem času Lateransko nadbaziliko povečali. Ohranjeni so nekateri deli starejših stavb. Med njimi je [[kozmatsko delo|kozmatski]] tlak srednjeveškega dela in kipa svetih apostolov Petra in Pavla, ki sta zdaj v [[križni hodnik|križnem hodniku]]. Milostni [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem, ki nekako ne spada v sedanje okolje, sega v leto 1369. V [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] je zdaj ''stercoraria'' ali prestol iz rdečega marmorja, na katerem so sedeli papeži. Svoje nenavadno ime dolguje himni, ki so jo peli na prejšnjih papeških umestitvah: ''De stercore erigens pauperem'' (''Dvig revnih iz ječe' iz psalma 112 oziroma 113). Od 5. stoletja naprej je bilo sedem oratorijev, ki so obkrožali nadbaziliko in so bili že davno vgrajeni v cerkev. Verniki so ob teh oltarjih radi molili zlasti skozi [[srednji vek|srednjeveško obdobje]]. Tako je nastala ''Pobožnost sedmih oltarjev'', ki jo še danes pogosto opravljajo v mnogih rimskih in drugih cerkvah. Glede pročelja Alessandra Galileija iz 1735 menijo, da gre prej za fasado palače kot za fasado cerkve. Novo pročelje je prekrilo starejšo sprednjo stran, in tako ustvarilo [[narteks]] ali [[preddverje]], ki poudarja glavno in stranski ladji. To je zahtevalo osrednji obok, širši od preostalega niza. Galilei jo je zagotovil, ne da bi opustil paleto enakih odprtin z lokom, z razširitvijo osrednjega okna s stranskimi stebri, ki podpirajo lok, v znanem [[Paladijevska arhitektura|Serlianskem motivu]]. Srednji obok je rahlo pripeljal naprej in obkrožil s [[pediment]]om, ki se vključi v strešno ograjo. Tako je Galilei poskrbel za vhodna vrata v kolosalni lestvici, uokvirjeni s pari imenitnih [[korintski slog|korintskih]] [[pilaster|pilastrov]], ki povezujejo fasado na način, ki je uporabljen tudi v [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelovi]] palači na [[Kapitolski grič|Kapitolu]]. == Kipi apostolov == Dvanajst niš, ustvarjenih v arhitekturi Francesca Borrominija, je bilo desetletja praznih, dokler nista leta 1702 [[papež Klemen XI.]] in kardinal-nadškof [[Benedetto Pamphili]] razglasila velikega natečaja za izdelavo dvanajsterih apostolov, kipov v naravni velikosti. Juda Iškarijota so nadomestili z apostolom Pavlom. Naročilo je veljalo vsem kiparjem poznobaročnega Rima. Vsak kip naj bi plačal kak znamenit knez; papež je odplačal kip svetega Petra, kardinal Pamfilij pa svetega Janeza Evangelista. Večina kiparjev je dobila kot smernico skico, ki jo je narisal najljubši slikar papeža Klemena - [[Carlo Maratta]]. Le [[Pierre Le Gros mlajši]] je uspešno napravil lep kip brez kakršnekoli predloge. Tukaj si sledijo kiparji in njihovi kipi po datumih izdelave, kakor jih navaja ''Conforti'': {{div col|colwidth=22em}} *'''[[Pierre-Étienne Monnot]]''' ::''[[sveti Pavel]]'' (1704–08) ::''[[sveti Peter]]'' (1704–11) *'''[[Francesco Moratti]]''' ::''[[Simon Gorečnik]]'' (1704–09) *'''[[Lorenzo Ottoni]]''' ::''[[Juda Tadej]]'' (1704–09) *'''[[Giuseppe Mazzuoli]]''' (1644-1725) ::''[[sveti Filip]]'' (1705–11) *'''[[Pierre Le Gros mlajši]]''' ::''[[sveti Tomaž]]'' (1705–11) ::''[[sveti Jernej]]'' (okrog 1705–12) *'''[[Angelo de' Rossi]]''' ::''[[sveti Jakob Mlajši]]'' (1705–11) *'''[[Camillo Rusconi]]''' ::''[[sveti Andrej]]'' (1705–09) ::''[[Janez Evangelist]]'' (1705–11) ::''[[sveti Matej]]'' (1711–15) ::''[[sveti Jakob]]'' (1715–18) {{div col end}} '''Južna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Simone a San Giovanni in Laterano.jpeg |''sveti Simon''<br>avtor Moratti File:Bartholomaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jernej''<br> avtor Le Gros File:Jacobus Minor San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''Jakob mlajši''<br> avtor de' Rossi File:Johannes San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Janez''<br> avtor Rusconi File:Andreas San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Andrej''<br> avtor Rusconi File:Petrus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Peter''<br> avtor Monnot </gallery> '''Severna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Paulus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Pavel''<br> avtor Monnot File:Jacobus Major San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jakob Starejši''<br> avtor Rusconi File:Thomas San Giovanni in Laterano 2006-09-07 n2.jpg |''sveti Tomaž''<br> avtor Le Gros File:Philippus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Filip''<br> avtor Mazzuoli File:Matthaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Matej''<br> avtor Rusconi File:Thaddeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Juda Tadej''<br> avtor Ottoni </gallery> == Papeške grobnice == [[File:Helena tomb.jpg|thumb|left|200px|Sarkofag svete Helene, ki ga je [[papež Anastazij IV.]] ponovno uporabil, je edina grobnica, ki je preživela lateranske požare. Trenutno se nahaja v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]].]] V notranjosti nadbazilike je šest papeških grobnic, v katerih so pokopani: [[papež Aleksander III.]] (desna stranska ladja), [[papež Sergij IV.]] (desna stranska ladja), [[papež Klemen XII.]] (leva stranska ladja), [[papež Martin V.]] (pred spovednico), [[papež Inocenc III.]] (desni transept) in [[papež Leon XIII.]] (levi transept), napravil [[Giulio Tadolini]] (1907). Zadnji od njih, Leon XIII., je bil tudi zadnji papež, ki ga niso pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Dvanajst dodatnih papeških grobnic so zgradili v nadbaziliki v 10. stoletju, vendar so bile uničene med požaroma, ki sta pustošila v letih 1308 in 1361. Ostanke teh grobnic so zbrali in ponovno pokopali v ''poliandrion'' (skupni grob). Papeži, katerih grobnice so bile uničene, so: papež Janez X. (914–928), papež Agapet II. (946–955), papež Janez XII. (955–964), papež Pashal II. (1099–1118), papež Kalikt II. (1119– 1124), papež Honorij II. (1124–1130), papež Celestin II. (1143–1144), papež Lucij II. (1144–1145), papež Anastazij IV. (1153–1154), papež Klemen III. (1187–1191), papež Celestin III. (1191–1198) in papež Inocenc V. (1276). Papeži, ki so vladali v tem obdobju, a katerih grobnice niso znane in so morda bili pokopani v nadbaziliki, so: papež Janez XVII. (1003), papež Janeza XVIII. (1003–1009) in papež Aleksander II. (1061–1073). Papež Janez X. je bil prvi papež, ki so ga javno pokopali v rimskem obzidju zaradi govoric, češ da ga je umorila senatorka Teodora I. v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo ''[[Mračno stoletje]] (saeculum obscurum)''. V baziliki sta pokopana tudi kardinala [[Vincenzo Santucci]] in [[Carlo Colonna]]. == Križni hodnik == Med nadbaziliko in mestnim [[obzidje]]m je stal v prejšnjih časih velik samostan, v katerem je živela skupnost menihov. Njihova dolžnost je bila, da so upravljali nadbaziliko. Edini del, ki je ostal do danes, je [[križni hodnik]] iz 13. stoletja, obdan z ljubkimi, zvitimi stebri iz intarziranega marmorja. Spadajo v vmesni slog med [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]], ter so delo družine [[Cosmati]]. == Lateranska krstilnica == {{glavni|Lateranska krstilnica}} [[Image:Lateran baptistery, entrance.jpg|thumb|Vhod v ''Lateransko krstilnico'', ki meji na nadbaziliko]] Osmerokotna lateranska [[krstilnica]] stoji nekoliko ločeno od nadbazilike. Ustanovil jo je papež Sikst III., morda na prvotni stavbi, ker obstaja legenda, da je bil tam krščen cesar Konstantin I. Krstilnica je bila za mnoge rodove edina v Rimu. Njena osmerokotna zgradba, osredotočena na veliko kopalnico za popolno potopitev, je rabila kot vzor drugim krstilnicam po Italiji in tudi za ikoničen motiv [[Iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], ter je postala znana kot ''Vodnjak življenja''. == Svete stopnice == {{glavni|Svete stopnice}} [[File:Scala Santa 1.jpg|thumb|200px|Svete stopnice]] ''Scala Sancta'' ali ''Svete stopnice'' (ljudsko znane kot ''Svete štenge'') so stopnice iz belega [[marmor]]ja oblečene v les. Oblikujejo stopnišče, ki je nekoč vodilo do pretorija [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v Jeruzalemu. V spomin na [[Jezusovo trpljenje]] (pasijon) so jih posvetili stopinjam [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Skozi odprtine v lesenih oblogah so vidne marmornate stopnice. Za njihov prenos iz Jeruzalema v Lateransko palačo v 4. stoletju je zaslužna cesarica [[sveta Helena]], mati takratnega cesarja Konstantina I. Leta 1589 je papež Sikst V. preselil stopnice na njihovo današnjo lokacijo pred starodavno palatinsko kapelo z imenom [[Sancta Sanctorum]]. Nekatere freske na stenah je dokončal [[Ferraù Fenzoni]]. == Praznik posvetitve nadbazilike == Obletnica posvetitve te cerkve je v katoličanstvu zaznamovana kot praznik šele od 12. stoletja dalje, ko je papeštvo težilo k vedno večjemu osredotočenju oblasti. V splošnem rimskem koledarju katoliške Cerkve je 9. november omenjen kot ''praznik posvetitve lateranske bazilike'' (''Dedicatio Basilicae Lateranensis''); v starejših besedilih pa je omenjen kot ''posvečenje bazilike presvetega Odrešenika''. Ta praznik je v bogoslužnem koledarju glede na pomen Lateranske bazilike kot matične cerkve vesoljnega krščanstva razširjen po vsem svetu. == Druga svetovna vojna == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Lateran in z njim povezane stavbe [[papež Pij XII.]] odprl za številne Jude in druge begunce, da so ga lahko uporabljali kot varno zatočišče pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Med tistimi, ki so našli zavetje, so bili tudi [[Meuccio Ruini]], [[Alcide De Gasperi]], [[Pietro Nenni]] in mnogi drugi. Usmiljenke svetega Vinka Pavelskega so skrbele za šestdeset begunskih sirot, ki so jim prepustile svoj samostan na Via Carlo Emanuele. Sestre Deteta Jezusa, ki so kuhale za gojence Papeškega glavnega rimskega semenišča pri Lateranu, so ponudile sirotam krilo svojega samostana. Na tem območju so bili nastanjeni tedaj tudi italijanski vojaki.<ref>[https://books.google.com/books?id=013pJv7zwW4C&pg=PA70&lpg=PA70&dq=pontifical+roman+major+seminary&source=bl&ots=EINoJsHEZd&sig=Ym0vqHWNlL168EfT9t9T4OJ2-ts&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiv3cjsoqXKAhUBtxQKHf-QDRg4ChDoAQhCMAQ#v=onepage&q=pontifical%20roman%20major%20seminary&f=false Marchione, Margherita. ''Yours Is a Precious Witness: Memoirs of Jews and Catholics in Wartime Italy'', Paulist Press, 2001] {{ISBN|9780809140329}}</ref> Prorektorja semenišča, katoliška duhovnika [[Vincenzo Fagiolo]] in [[Pietro Palazzini]], sta od [[Jad Vašem|Jad Vašema]] prejela posebno priznanje zaradi medvojne prizadevne pomoči Judom.<ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043709 "Palazzini", the righteous among the Nations, Yad Vashem]</ref><ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043695 "Fagiolo", The Righteous Among the Nations, Yad Vashem]</ref> == Slikovna zbirka == <gallery widths="160"> File:St John Lateran claim as head church in the world.jpg|Napis zraven glavnega vhoda razglaša, da je bazilike matična cerkev vsem cerkvam v mestu in na svetu. File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Hl. Johannes der Täufer 2.jpg|Kip svetega Janeza Krstnika. File:St John Lateran ceiling.jpg|Okrašeni strop nadbazilike. File:Triclinium of Leo III.jpg|Apsida z mozaiki iz jedilnice papeža Leona III. v antični Lateranski palači. File:Latran intérieur.jpg|Samostanski križni hodnik s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] dekoracijo. File:Rom, Lateran, Kreuzgang des Klosters.JPG|Križni hodnik. File:Notre Dame de Czestochowa.jpg|V baziliki je upodobljena tudi Częstochovska Mati Božja. File:Papal Archbasilica of St. John In Lateran Inside Photo.jpg|V notranji apsidi bazilike se nahaja papeški sedež. </gallery> == Glej tudi == *[[Prvi lateranski koncil]] *[[Drugi lateranski koncil]] *[[Tretji lateranski koncil]] *[[Četrti lateranski koncil]] *[[Peti lateranski koncil]] *[[Lateranski sporazumi]] *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Barnes, Arthur S. (1913). "Saint John Lateran" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. *Claussen, Peter C.; Senekovic, Darko (2008). S. Giovanni in Laterano. Mit einem Beitrag von Darko Senekovic über S. Giovanni in Fonte, in Corpus Cosmatorum, Volume 2, 2. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. ISBN 3-515-09073-8. *Krautheimer, Richard; Frazer, Alfred; Corbett, Spencer (1937–77). Corpus Basilicarum Christianarum Romae: The Early Christian Basilicas of Rome (IV–IX Centuries). Vatican City: Pontificio Istituto di Archeologia Cristiana (Pontifical Institute of Christian Archaeology). OCLC 163156460. *Webb, Matilda (2001). The Churches and Catacombs of Early Christian Rome. Brighton: Sussex Academic Press. p. 41. ISBN 1-902210-57-3. *Lenski, Noel (2006). The Cambridge Companion to the Age of Constantine. Cambridge: Cambridge University Press. p. 282. ISBN 0-521-52157-2. *Stato della Città del Vaticano (2009). "Arcibasilica Papale Di San Giovanni In Laterano" (in Italian). Holy See. Retrieved 24 October 2010. *Vodnik po Rimu, Roman Rus, Družina, 1999, ISBN 961-222-217-7 == Zunanje povezave == {{Katzbirke|San Giovanni in Laterano (Rome)}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html Bazilika svetega Janeza v Lateranu], Vatican.va. * [https://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html High-resolution virtual tour of Saint John Lateran], from the Vatican. * [https://maps.google.com/maps?q=basilica+of+st+john+rome&ll=41.885953,12.506207&spn=0.004044,0.007196&t=h&hl=en Satellite Photo of Saint John Lateran] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Obeliscus_Constantii.html Constantine's obelisk] * [https://web.archive.org/web/20110722051934/http://www.rome-guide.it/english/monuments/monuments_laterano.html San Giovanni in Laterano] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/ancient-and-early-christian-sites-rome-panoramas-world-architecture/lateran-basilica Archbasilica of Saint John Lateran | Art Atlas] {{Štiri večje bazilike}} {{Papeški simboli in obredi}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Janez, Rim]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Janez, Lateran]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Rim]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 313]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] od0j2c0nho9lpv62xn39wuf2lsglr4e 6686147 6686145 2026-06-06T16:02:03Z Shabicht 3554 /* Ime */ 6686147 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu | fullname = Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Johannes Baptistae et Evangelistae in Laterano | image = <!-- WD --> | caption = Pročelje Lateranske bazilike | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/index_it.htm Uradna spletna stran] | former name = Castra Nova equitum singularium | founded date = {{začetni datum|313|||df=yes}} | founder = [[Konstantin I. Veliki]]<br>[[Alessandro Galilei]] | dedicated date = 324 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[stolnica]],<br>[[Bazilika|nadbazilika]] | functional status = Aktivno | style = [[Baročna arhitektura|barok]],<br>[[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | groundbreaking = [[313]] | completed date = [[1735]] | length = 140 m | width = 73 m | width nave = 65 m | materials = [[marmor]], [[granit]], [[beton]], [[opeka]] | diocese = [[Škofija Rim]] | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/91 91] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija in Vatikan | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista v Lateranu''' ({{Jezik-it|Arcibasilica del Santissimo Salvatore e dei Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano}}, {{Jezik-la|Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae in Laterano}}), v slovenščini znana tudi kot '''Lateranska bazilika''' in '''Sveti Janez Lateranski''', je [[stolnica]] [[Škofija Rim|Škofije Rim]] in ena od štirih [[Večja bazilika|večjih bazilik]]. Je najstarejša in najvišje uvrščena med štirimi papeškimi večjimi bazilikami, zato ima med njimi edinstven naslov nadbazilika. Je najstarejša javna cerkev v Rimu in najstarejša bazilika zahodnega sveta.<ref>[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_15012000_p-04b_it.html] ''San Giovanni in Laterano'', website = Giubileo 2000, publisher = Santa Sede - vatican.va</ref> V njej je [[katedra]] rimskega škofa<ref>{{navedi splet|url = http://w2.vatican.va/content/vatican/en/info.html|title= Papal basilicas|accessdate = 18 February 2016|publisher = vatican.va|language = en}}</ref> in ima naslov: ''ekumenska matična cerkev katoliških vernikov''. Trenutni rektor je generalni vikar [[Rimska škofija|Škofije Rim]]. Predsednik [[Francija|Francije]] je po uradni dolžnosti – »ex officio« – ''prvi in edini častni kanonik nadbazilike''; nosi torej naslov, ki so ga imeli francoski poglavarji vse od kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] dalje. Velik latinski napis na fasadi se glasi: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''. Ta skrajšani napis prevajamo kot: ''[[Papež Klemen XII.]] je v petem letu [njegovega pontifikata to stavbo] posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetima Janezu Krstniku in Evangelistu''.<ref name=facademeaning>{{navedi knjigo|last1=Landsford|first1=Tyler|title=The Latin Inscriptions of Rome: A Walking Guide|url=https://books.google.com/books?id=0DPzpiQqiFsC&lpg=PA236&pg=PA236|page=236|publisher=JHU Press|accessdate=21 October 2014|date=2009}}</ref> Napis s celotnim naslovom nakazuje, da je bila nadbazilika prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku in stoletja pozneje posvečena svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] in svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Kot stolnica rimskega škofa (papeža) je ''mati vseh cerkva'' in je tako nadrejena vsem drugim cerkvam [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] po svetu, vključno z [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]]. ==Lokacija in status== Nadbazilika se nahaja v mestu Rimu, približno 4 kilometre severozahodno od [[Vatikan|Vatikana]]. V skladu z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]], podpisanimi leta 1929, imajo nadbazilika in tamkajšnje sosednje stavbe [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialni]] status, kot ena od lastnin [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Ime == [[File:Inscription Ecclesiarum Mater San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|Zraven uradnega vhoda v baziliko je napis, da je cerkev voditeljica ali matična cerkev celotnega sveta. Na to merita tako lovorov venec kot papeška [[tiara]].]] Latinsko ime nadbazilike je ''Archibasilica Sanctissimi Salvatoris ac Sancti Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum''<ref>{{navedi knjigo| title = L'Arcibasilica papale del Laterano nei secoli|first = Albano | last = Milioni | publisher = Quasar | year = 2007 | page = 142 | url = https://books.google.it/books?id=RLcVAQAAIAAJ | quote = Statuta Patriarchalis Archibasilicae Ss.mi Salvatoris ac SS. Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum Romanae Ecclesiae Cathedralis.}}</ref>, kar pomeni v slovenskem prevodu: ''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista Janeza v Lateranu''; v italijanščini pa: '' Arcibasilica [Papale] del Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Giovanni Evangelista in Laterano.'' == Lateranska palača == {{glavni|Lateranska palača}} Nadbazilika stoji nad ostanki ''Castra Nova equitum singularium'', tj. ''nove trdnjave rimske cesarske konjeniške straže''. Trdnjavo je ustanovil [[Septimij Sever]] leta 193. Po zmagi cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] nad [[Maksencij]]em - za katerega so se borili ''Equites singulares augusti'' - ''cesarjevi konjeniški telesni stražarji'' - so v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagali stražo in trdnjavo porušili. Bistveni ostanki utrdbe ležijo neposredno pod cerkveno ladjo. Preostanek mesta je v zgodnjem rimskem cesarstvu zasedla palača družine Laterani. Sekstij Lateran je bil prvi [[plebejci|plebejec]], ki je dobil čin [[rimski konzul|konzula]], Laterani pa so bili uradniki več cesarjev. Eden od Lateranov, konzul, imenovan Plautij Lateran, je postal znan po tem, da ga je [[Neron]] obtožil zarote proti cesarju. Zaradi obtožbe je prišlo do zaplembe in razprodaje njegovega premoženja. Lateranska palača je prišla v roke cesarja, ko se je Konstantin I. poročil z drugo ženo Fausto, Maksencijevo sestro. Stavba je bila znana do takrat kot ''Domus Faustae'' oziroma ''Faustina hiša''; Konstantin I. jo je končno podaril rimskemu škofu. Dejanski datum darovanja ni znan, vendar znanstveniki domnevajo, da je to bilo med pontifikatom [[Papež Melkijad|papeža Melkijada]], da bi leta 313 gostil sinodo škofov, ki je bila sklicana zaradi donatističnega razkola; na njej so razglasili [[donatizem]] za krivoverstvo. Palačina bazilika je bila spremenjena in razširjena ter je postala rezidenca papeža svetega [[Papež Silvester I.|Silvestra I.]]; sčasoma pa je postala rimska stolnica, sedež papežev kot rimskih škofov. == Zgodnja cerkev == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|V njeni apsidi je papeška katedra, ker je nadbazilika rimska stolnica. Dekoracije so v [[Kozmatsko delo|kozmatskem]] slogu.]] Papež Silvester I. je leta 324 vodil uradno posvečenje nadbazilike in sosednje lateranske palače, pri čemer je ime iz ''Domus Fausta'' v ''Domus Dei'' (''Božja hiša'') spremenil s posvetilom ''Kristusu Odrešeniku'' (''Christo Salvatori''). Ko je katedra postala simbol škofovske oblasti, je bila papeška katedra postavljena v njeno notranjost, zaradi česar je stolnica papeža postala seveda stolnica rimskega škofa. Ko je [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] poslal gregorijansko misijo v Anglijo pod [[Sveti Avguštin Canterburyjski|Avguštinom Canterburyjskim]], so nekatere izvirne cerkve v [[Canterbury]]ju vzele rimski načrt kot vzor, in cerkev posvetile tako Kristusu kot svetemu Pavlu zunaj mestnega obzidja. Ime ''Kristusova cerkev'' uporabljajo na anglikanskem območju na splošno za cerkve po vsem svetu; prvotno izhaja ta naziv iz te rimske cerkve, ki je osrednja v predsrednjeveški krščanski zavesti in priča takratne vsekrščanske edinosti. == Srednji vek == [[File:San Giovanni in Laterano - Baldacchino.jpg|thumb|left|200px|Veliki oltar in gotski ciborij iz 14. stoletja. Po legendi je to relikvija izvirnega lesenega oltarja, ki ga je uporabljal sveti Peter, in obsega glavni oltar. Nad ciborijem sta postavi sv. Petra in Pavla.<ref>{{navedi knjigo|author=Fr. Paolo O. Pirlo, SHMI|title=My First Book of Saints|year=1997|publisher=Sons of Holy Mary Immaculate - Quality Catholic Publications|isbn=971-91595-4-5|pages=265–266|chapter=Dedication of St. John Lateran}}</ref>]] Na sprednji steni nadbazilike med glavnimi portali je plošča z napisom: ''SACROS LATERAN ECCLES OMNIUM VRBIS ET ORBIS ECCLESIARVM MATER ET CAPUT'' (''Najsvetejša lateranska cerkev, mati in voditeljica vseh cerkva v mestu in svetu''); vidno znamenje dejstva, da je bazilika 'matična cerkev' vsega sveta. V 12. stoletju so lateranski kanoniki trdili, da je na velikem oltarju domovala [[Skrinja zaveze]] in več svetih predmetov iz Jeruzalema. Bazilika je bila tako predstavljena kot tempelj [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Nadbazilika in Lateranska palača sta bili posvečeni dvakrat: [[Papež Sergij III.]] ju je v 10. stoletju posvetil svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] v čast novoposvečeni [[krstilnica|krstilnici]] nadškofije; [[Papež Lucij II.]] pa ju je v 12. stoletju posvetil [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Tako sta sveti Janez Krstnik in sveti Janez Evangelist postala nadškofijska sopatrona, medtem ko je glavni zaščitnik še vedno Kristus Odrešenik, kot nakazuje vhodni napis in kot je to tradicionalno za patriarhalne stolnice. Posledično je nadbazilika še vedno posvečena Odrešeniku, njen titularni praznik pa je praznik [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] - dne 6. avgusta. Nadbazilika je postala najpomembnejše svetišče obeh svetih Janezov, čeprav sta tukaj malo češčena. V poznejših letih je bil v Lateranski palači ustanovljen [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], ki je bil namenjen upravljanju nadškofije in pospeševanju češčenja njenih zavetnikov. Vsak papež, začenši s papežem Melkijadom, je prejel v posest Lateransko palačo; to je trajalo do vladavine francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemena V.]], ki je leta 1309 sedež papeštva prenesel v [[Avignon]], na papeško posest, ki je bila v Franciji znana kot [[Enklava in eksklava|enklava]]. Lateranska palača je bila tudi mesto petih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]]: * [[Prvi lateranski koncil]] (1123); * [[Drugi lateranski koncil]] (1139); * [[Tretji lateranski koncil]] (1179); * [[Četrti lateranski koncil]] (1215); * [[Peti lateranski koncil]] (1512-1517). === Lateranski požari === V času, ko je bilo papeštvo v Avignonu v Franciji, se je stanje v Rimu, pa tudi okoli Lateranske palače in nadbazilike, hudo poslabšalo. Leta 1307 in 1361 sta izbruhnila [[požar]]a, ki sta opustošila baziliko in palačo. Po obeh požarih je papež poslal iz Avignona denar, da bi plačal obnovo in vzdrževanje. Kljub temu sta stavbi izgubili svoj nekdanji sijaj. Ko se je papež vrnil iz Avignona in je znova prebival v Rimu, sta bili nadbazilika in Lateranska palača v tako slabem stanju, da ju je ocenil kot neprimerni za bivanje. Papeži so prebivali odtlej raje pri v [[Bazilika svete Marije in Trastevere|baziliki sv. Marije in Trastevere]] in kasneje v bližini [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Marije Snežne (Santa Maria Maggiore)]]. Sčasoma je bila ob [[Stara bazilika sv. Petra|Stari baziliki svetega Petra]] zgrajena [[Apostolska palača|Vatikanska palača]], ki je sicer obstajala že od časa cesarja Konstantina I.; in tam so odtlej začeli prebivati papeži. Lateran je sicer uradno še naprej ostal prebivališče papeža, vendar [[papež]]i - tudi sedanji - [[papež Leon XIV.]] - neuradno prebivajo drugje - namreč v [[Vatikan]]u. == Rekonstrukcija == Pred dokončno odločitvijo o rekonstrukciji je [[papež Sikst V.]] najel svojega najljubšega arhitekta [[Domenico Fontana|Domenica Fontana]], da je nadziral velik del projekta. Prvotno Lateransko palačo so porušili, in jo nadomestili z novo stavbo. Na trgu pred Lateransko palačo, nasproti bolnišnice San Giovanni Addolorata, je največji stoječi [[obelisk]] na svetu, znan kot [[Lateranski obelisk]]. Tehta približno 455 ton. Naročil ga je egiptovski faraon [[Tutmoz III.]], postavil pa ga je [[Tutmoz IV.]] pred velikim templjem v [[Karnak]]u, v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v Egiptu. Cesar Konstantina I. ga je predvidel za [[Konstantinopel]], a ga je [[Konstancij II.]] namesto tega poslal v Rim, kjer so ga leta 357 postavili v [[Circus Maximus]]. Tam se je zlomil in je dalj časa ležal zakopan pod Cirkusom. V 16. stoletju so ga odkrili in odkopali, [[papež Sikst V.|Sikst V.]] pa ga je na novem podstavku postavil 3. avgusta 1588 na današnjem mestu. Nadaljnjo prenovo notranjosti nadbazilike pod vodstvom [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] je naročil [[papež Inocenc X.]]. Dvanajst niš, ki so jih ustvarili po njegovi arhitekturni shemi, so leta 1718 napolnili s kipi apostolov, ki so jih izdelali najvidnejši rimski [[rokoko]]jski [[kipar]]ji . [[Papež Klemen XII.]] je imel v mislih zahteven obnovitveni načrt; razpisal je natečaj za oblikovanje novega pročelja. Tekmovalo je več kot 23 stavbenikov, ki so delovali v takratnem [[barok|baročnem]] obdobju. Žiriji je predsedoval [[Sebastiano Conca]], predsednik rimske akademije svetega Luka; na natečaju je zmagal [[Alessandro Galilei]]. Današnje pročelje so dokončali leta 1735. Na njem je [[latinščina|latinski]] napis: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''; ta zelo skrajšani napis bi se v celotnem obsegu glasil takole: ''Clemens XII, Pont[ifex] Max[imus], [in] Anno V, [dedicicavit hoc aedificium] Christo Salvatori, in hon[orem] [sanctorum] Ioan[is] Bapt[tistae] et Evang[elistae]''. To bi po [[slovenščina|slovensko]] pomenilo: ''"Najvišji duhovnik, papež Klemen XII., je v petem letu svojega vladanja to stavbo posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetnikoma Janezu Krstniku in Janezu Evangelistu"''. Galileijeva fasada je odstranila vse ostanke tradicionalne, starodavne, bazilikalne arhitekture in ponudila neoklasicistično podobo. <gallery mode="packed" heights="130px"> File:Rom, San Giovanni in Laterano, Innenansicht.jpg|Glavna ladja File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Decke der Basilika 2.jpg|Strop bazilike File:Obelisk-Lateran.jpg|Obelisk pred Lateransko palačo File:San Giovanni in Laterano - Seitenansicht.jpg|''Loggia delle Benedizioni''; levo [[Lateranska palača]] </gallery> == Arhitekturna zgodovina == [[Apsida]], obložena z [[mozaik]]i, še vedno ohranja spomin na eno najbolj znanih dvoran antične palače, ''Triclinium'' [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]], ki je bila državna banketna dvorana. Obstoječa stavba sicer ni antična, vendar so se nekateri deli izvirnih mozaikov ohranili v tristranskem mozaiku niše. V središču Kristus daje apostolom njihovo poslanstvo; na levi daje ključe nebeškega kraljestva papežu Silvestru I. in [[Labarum]] cesarju Konstantinu I.; na desni strani sveti Peter daje papeško [[štola|štolo]] papežu Leonu III., prapor pa [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. [[File:196SGiovanniLaterano.JPG|thumb|left|Fasada Lateranske bazilike]] Nekaj ostankov izvirnih stavb je še vedno mogoče najti v mestnem obzidju na zunanji strani ''[[Vrata sv. Janeza, Rim|Vrat svetega Janeza]]''. To je velik zid, okrašen s slikami, ki so jih odkrili v 18. stoletju znotraj nadbazilike za ''Lancellottijevo kapelo''. Nekaj sledov starejših stavb je bilo odkritih tudi med izkopavanji leta 1880, ko je potekalo delo na podaljševanju apside, a kaj pomembnejšega ni prišlo na dan. [[File:San Giovanni in Laterano (Rome) DSCF6889 11.jpg|thumb|Portik]] V ''[[Liber Pontificalis]]'' je zapisanih veliko donacij papežev in drugih dobrotnikov za nadbaziliko; njen sijaj je bil v zgodnjem obdobju tako veličasten, da je postala znana kot ''Basilica Aurea'' - tj. ''Zlata bazilika''. Ta sijaj je pritegnil napad [[Vandali|Vandalov]], ki so oropali vse zaklade. [[Papež Leon I.]] jo je najprej obnovil okoli leta 460; znova pa jo je obnovil [[papež Hadrijan I.]]. Leta 897 jo je skoraj popolnoma uničil [[potres]]: ''Ab altari usque ad portas cecidit'' (''Podrla se je od oltarja do vrat''). Škoda je bila tako obsežna, da je bilo težko zaslediti obrise stare stavbe; starine so vendarle upoštevali in novogradnja je bila enakih razsežnosti kot stara. Ta druga bazilika je stala 400 let, dokler ni leta 1308 zgorela. Obnovila sta jo [[papež Klemen V.]] in [[papež Janez XXII.]] Leta 1360 je zgorela še enkrat, obnovil pa jo je [[papež Urban V.]]. Na obrobjih je nadbazilika ohranila svojo starodavno obliko, ki je bila z vrstami stebrov razdeljena na ladje; spredaj je imela [[peristil]], obdan s [[kolonada|kolonado]] z vodnjakom na sredini, običajno poznoantično obliko, ki ji je sledila tudi [[Stara bazilika sv. Petra|stara bazilika svetega Petra]]. Fasada je imela tri okna in je bila okrašena z mozaikom, ki je predstavljal [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot Odrešenika sveta. [[Portik]]i so bili okrašeni s [[freska]]mi, verjetno ne prej kot v 12. stoletju, a predstavljali so naslednje dogodke: spomin na rimsko ladjevje pod [[Vespazijan]]om, zavzetje [[Jeruzalem]]a, krst cesarja Konstantina I. in njegovo [[Konstantinova darovnica|darovanje Papeške države]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]]. V notranjosti nadbazilike so stebri brez dvoma potekali kot v vseh drugih bazilikah istega obdobja po celotni dolžini cerkve od vzhoda do zahoda. V eni od obnov, verjetno tisti, ki jih je izvedel [[papež Klemen V.|Klemen V.]], so uvedli [[transept|prečno ladjo]], ki je brez dvoma posnemala tisto, ki je bila že pred tem dodana [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]]; verjetno so v tem času Lateransko nadbaziliko povečali. Ohranjeni so nekateri deli starejših stavb. Med njimi je [[kozmatsko delo|kozmatski]] tlak srednjeveškega dela in kipa svetih apostolov Petra in Pavla, ki sta zdaj v [[križni hodnik|križnem hodniku]]. Milostni [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem, ki nekako ne spada v sedanje okolje, sega v leto 1369. V [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] je zdaj ''stercoraria'' ali prestol iz rdečega marmorja, na katerem so sedeli papeži. Svoje nenavadno ime dolguje himni, ki so jo peli na prejšnjih papeških umestitvah: ''De stercore erigens pauperem'' (''Dvig revnih iz ječe' iz psalma 112 oziroma 113). Od 5. stoletja naprej je bilo sedem oratorijev, ki so obkrožali nadbaziliko in so bili že davno vgrajeni v cerkev. Verniki so ob teh oltarjih radi molili zlasti skozi [[srednji vek|srednjeveško obdobje]]. Tako je nastala ''Pobožnost sedmih oltarjev'', ki jo še danes pogosto opravljajo v mnogih rimskih in drugih cerkvah. Glede pročelja Alessandra Galileija iz 1735 menijo, da gre prej za fasado palače kot za fasado cerkve. Novo pročelje je prekrilo starejšo sprednjo stran, in tako ustvarilo [[narteks]] ali [[preddverje]], ki poudarja glavno in stranski ladji. To je zahtevalo osrednji obok, širši od preostalega niza. Galilei jo je zagotovil, ne da bi opustil paleto enakih odprtin z lokom, z razširitvijo osrednjega okna s stranskimi stebri, ki podpirajo lok, v znanem [[Paladijevska arhitektura|Serlianskem motivu]]. Srednji obok je rahlo pripeljal naprej in obkrožil s [[pediment]]om, ki se vključi v strešno ograjo. Tako je Galilei poskrbel za vhodna vrata v kolosalni lestvici, uokvirjeni s pari imenitnih [[korintski slog|korintskih]] [[pilaster|pilastrov]], ki povezujejo fasado na način, ki je uporabljen tudi v [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelovi]] palači na [[Kapitolski grič|Kapitolu]]. == Kipi apostolov == Dvanajst niš, ustvarjenih v arhitekturi Francesca Borrominija, je bilo desetletja praznih, dokler nista leta 1702 [[papež Klemen XI.]] in kardinal-nadškof [[Benedetto Pamphili]] razglasila velikega natečaja za izdelavo dvanajsterih apostolov, kipov v naravni velikosti. Juda Iškarijota so nadomestili z apostolom Pavlom. Naročilo je veljalo vsem kiparjem poznobaročnega Rima. Vsak kip naj bi plačal kak znamenit knez; papež je odplačal kip svetega Petra, kardinal Pamfilij pa svetega Janeza Evangelista. Večina kiparjev je dobila kot smernico skico, ki jo je narisal najljubši slikar papeža Klemena - [[Carlo Maratta]]. Le [[Pierre Le Gros mlajši]] je uspešno napravil lep kip brez kakršnekoli predloge. Tukaj si sledijo kiparji in njihovi kipi po datumih izdelave, kakor jih navaja ''Conforti'': {{div col|colwidth=22em}} *'''[[Pierre-Étienne Monnot]]''' ::''[[sveti Pavel]]'' (1704–08) ::''[[sveti Peter]]'' (1704–11) *'''[[Francesco Moratti]]''' ::''[[Simon Gorečnik]]'' (1704–09) *'''[[Lorenzo Ottoni]]''' ::''[[Juda Tadej]]'' (1704–09) *'''[[Giuseppe Mazzuoli]]''' (1644-1725) ::''[[sveti Filip]]'' (1705–11) *'''[[Pierre Le Gros mlajši]]''' ::''[[sveti Tomaž]]'' (1705–11) ::''[[sveti Jernej]]'' (okrog 1705–12) *'''[[Angelo de' Rossi]]''' ::''[[sveti Jakob Mlajši]]'' (1705–11) *'''[[Camillo Rusconi]]''' ::''[[sveti Andrej]]'' (1705–09) ::''[[Janez Evangelist]]'' (1705–11) ::''[[sveti Matej]]'' (1711–15) ::''[[sveti Jakob]]'' (1715–18) {{div col end}} '''Južna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Simone a San Giovanni in Laterano.jpeg |''sveti Simon''<br>avtor Moratti File:Bartholomaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jernej''<br> avtor Le Gros File:Jacobus Minor San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''Jakob mlajši''<br> avtor de' Rossi File:Johannes San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Janez''<br> avtor Rusconi File:Andreas San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Andrej''<br> avtor Rusconi File:Petrus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Peter''<br> avtor Monnot </gallery> '''Severna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Paulus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Pavel''<br> avtor Monnot File:Jacobus Major San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jakob Starejši''<br> avtor Rusconi File:Thomas San Giovanni in Laterano 2006-09-07 n2.jpg |''sveti Tomaž''<br> avtor Le Gros File:Philippus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Filip''<br> avtor Mazzuoli File:Matthaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Matej''<br> avtor Rusconi File:Thaddeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Juda Tadej''<br> avtor Ottoni </gallery> == Papeške grobnice == [[File:Helena tomb.jpg|thumb|left|200px|Sarkofag svete Helene, ki ga je [[papež Anastazij IV.]] ponovno uporabil, je edina grobnica, ki je preživela lateranske požare. Trenutno se nahaja v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]].]] V notranjosti nadbazilike je šest papeških grobnic, v katerih so pokopani: [[papež Aleksander III.]] (desna stranska ladja), [[papež Sergij IV.]] (desna stranska ladja), [[papež Klemen XII.]] (leva stranska ladja), [[papež Martin V.]] (pred spovednico), [[papež Inocenc III.]] (desni transept) in [[papež Leon XIII.]] (levi transept), napravil [[Giulio Tadolini]] (1907). Zadnji od njih, Leon XIII., je bil tudi zadnji papež, ki ga niso pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Dvanajst dodatnih papeških grobnic so zgradili v nadbaziliki v 10. stoletju, vendar so bile uničene med požaroma, ki sta pustošila v letih 1308 in 1361. Ostanke teh grobnic so zbrali in ponovno pokopali v ''poliandrion'' (skupni grob). Papeži, katerih grobnice so bile uničene, so: papež Janez X. (914–928), papež Agapet II. (946–955), papež Janez XII. (955–964), papež Pashal II. (1099–1118), papež Kalikt II. (1119– 1124), papež Honorij II. (1124–1130), papež Celestin II. (1143–1144), papež Lucij II. (1144–1145), papež Anastazij IV. (1153–1154), papež Klemen III. (1187–1191), papež Celestin III. (1191–1198) in papež Inocenc V. (1276). Papeži, ki so vladali v tem obdobju, a katerih grobnice niso znane in so morda bili pokopani v nadbaziliki, so: papež Janez XVII. (1003), papež Janeza XVIII. (1003–1009) in papež Aleksander II. (1061–1073). Papež Janez X. je bil prvi papež, ki so ga javno pokopali v rimskem obzidju zaradi govoric, češ da ga je umorila senatorka Teodora I. v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo ''[[Mračno stoletje]] (saeculum obscurum)''. V baziliki sta pokopana tudi kardinala [[Vincenzo Santucci]] in [[Carlo Colonna]]. == Križni hodnik == Med nadbaziliko in mestnim [[obzidje]]m je stal v prejšnjih časih velik samostan, v katerem je živela skupnost menihov. Njihova dolžnost je bila, da so upravljali nadbaziliko. Edini del, ki je ostal do danes, je [[križni hodnik]] iz 13. stoletja, obdan z ljubkimi, zvitimi stebri iz intarziranega marmorja. Spadajo v vmesni slog med [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]], ter so delo družine [[Cosmati]]. == Lateranska krstilnica == {{glavni|Lateranska krstilnica}} [[Image:Lateran baptistery, entrance.jpg|thumb|Vhod v ''Lateransko krstilnico'', ki meji na nadbaziliko]] Osmerokotna lateranska [[krstilnica]] stoji nekoliko ločeno od nadbazilike. Ustanovil jo je papež Sikst III., morda na prvotni stavbi, ker obstaja legenda, da je bil tam krščen cesar Konstantin I. Krstilnica je bila za mnoge rodove edina v Rimu. Njena osmerokotna zgradba, osredotočena na veliko kopalnico za popolno potopitev, je rabila kot vzor drugim krstilnicam po Italiji in tudi za ikoničen motiv [[Iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], ter je postala znana kot ''Vodnjak življenja''. == Svete stopnice == {{glavni|Svete stopnice}} [[File:Scala Santa 1.jpg|thumb|200px|Svete stopnice]] ''Scala Sancta'' ali ''Svete stopnice'' (ljudsko znane kot ''Svete štenge'') so stopnice iz belega [[marmor]]ja oblečene v les. Oblikujejo stopnišče, ki je nekoč vodilo do pretorija [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v Jeruzalemu. V spomin na [[Jezusovo trpljenje]] (pasijon) so jih posvetili stopinjam [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Skozi odprtine v lesenih oblogah so vidne marmornate stopnice. Za njihov prenos iz Jeruzalema v Lateransko palačo v 4. stoletju je zaslužna cesarica [[sveta Helena]], mati takratnega cesarja Konstantina I. Leta 1589 je papež Sikst V. preselil stopnice na njihovo današnjo lokacijo pred starodavno palatinsko kapelo z imenom [[Sancta Sanctorum]]. Nekatere freske na stenah je dokončal [[Ferraù Fenzoni]]. == Praznik posvetitve nadbazilike == Obletnica posvetitve te cerkve je v katoličanstvu zaznamovana kot praznik šele od 12. stoletja dalje, ko je papeštvo težilo k vedno večjemu osredotočenju oblasti. V splošnem rimskem koledarju katoliške Cerkve je 9. november omenjen kot ''praznik posvetitve lateranske bazilike'' (''Dedicatio Basilicae Lateranensis''); v starejših besedilih pa je omenjen kot ''posvečenje bazilike presvetega Odrešenika''. Ta praznik je v bogoslužnem koledarju glede na pomen Lateranske bazilike kot matične cerkve vesoljnega krščanstva razširjen po vsem svetu. == Druga svetovna vojna == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Lateran in z njim povezane stavbe [[papež Pij XII.]] odprl za številne Jude in druge begunce, da so ga lahko uporabljali kot varno zatočišče pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Med tistimi, ki so našli zavetje, so bili tudi [[Meuccio Ruini]], [[Alcide De Gasperi]], [[Pietro Nenni]] in mnogi drugi. Usmiljenke svetega Vinka Pavelskega so skrbele za šestdeset begunskih sirot, ki so jim prepustile svoj samostan na Via Carlo Emanuele. Sestre Deteta Jezusa, ki so kuhale za gojence Papeškega glavnega rimskega semenišča pri Lateranu, so ponudile sirotam krilo svojega samostana. Na tem območju so bili nastanjeni tedaj tudi italijanski vojaki.<ref>[https://books.google.com/books?id=013pJv7zwW4C&pg=PA70&lpg=PA70&dq=pontifical+roman+major+seminary&source=bl&ots=EINoJsHEZd&sig=Ym0vqHWNlL168EfT9t9T4OJ2-ts&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiv3cjsoqXKAhUBtxQKHf-QDRg4ChDoAQhCMAQ#v=onepage&q=pontifical%20roman%20major%20seminary&f=false Marchione, Margherita. ''Yours Is a Precious Witness: Memoirs of Jews and Catholics in Wartime Italy'', Paulist Press, 2001] {{ISBN|9780809140329}}</ref> Prorektorja semenišča, katoliška duhovnika [[Vincenzo Fagiolo]] in [[Pietro Palazzini]], sta od [[Jad Vašem|Jad Vašema]] prejela posebno priznanje zaradi medvojne prizadevne pomoči Judom.<ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043709 "Palazzini", the righteous among the Nations, Yad Vashem]</ref><ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043695 "Fagiolo", The Righteous Among the Nations, Yad Vashem]</ref> == Slikovna zbirka == <gallery widths="160"> File:St John Lateran claim as head church in the world.jpg|Napis zraven glavnega vhoda razglaša, da je bazilike matična cerkev vsem cerkvam v mestu in na svetu. File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Hl. Johannes der Täufer 2.jpg|Kip svetega Janeza Krstnika. File:St John Lateran ceiling.jpg|Okrašeni strop nadbazilike. File:Triclinium of Leo III.jpg|Apsida z mozaiki iz jedilnice papeža Leona III. v antični Lateranski palači. File:Latran intérieur.jpg|Samostanski križni hodnik s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] dekoracijo. File:Rom, Lateran, Kreuzgang des Klosters.JPG|Križni hodnik. File:Notre Dame de Czestochowa.jpg|V baziliki je upodobljena tudi Częstochovska Mati Božja. File:Papal Archbasilica of St. John In Lateran Inside Photo.jpg|V notranji apsidi bazilike se nahaja papeški sedež. </gallery> == Glej tudi == *[[Prvi lateranski koncil]] *[[Drugi lateranski koncil]] *[[Tretji lateranski koncil]] *[[Četrti lateranski koncil]] *[[Peti lateranski koncil]] *[[Lateranski sporazumi]] *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Barnes, Arthur S. (1913). "Saint John Lateran" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. *Claussen, Peter C.; Senekovic, Darko (2008). S. Giovanni in Laterano. Mit einem Beitrag von Darko Senekovic über S. Giovanni in Fonte, in Corpus Cosmatorum, Volume 2, 2. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. ISBN 3-515-09073-8. *Krautheimer, Richard; Frazer, Alfred; Corbett, Spencer (1937–77). Corpus Basilicarum Christianarum Romae: The Early Christian Basilicas of Rome (IV–IX Centuries). Vatican City: Pontificio Istituto di Archeologia Cristiana (Pontifical Institute of Christian Archaeology). OCLC 163156460. *Webb, Matilda (2001). The Churches and Catacombs of Early Christian Rome. Brighton: Sussex Academic Press. p. 41. ISBN 1-902210-57-3. *Lenski, Noel (2006). The Cambridge Companion to the Age of Constantine. Cambridge: Cambridge University Press. p. 282. ISBN 0-521-52157-2. *Stato della Città del Vaticano (2009). "Arcibasilica Papale Di San Giovanni In Laterano" (in Italian). Holy See. Retrieved 24 October 2010. *Vodnik po Rimu, Roman Rus, Družina, 1999, ISBN 961-222-217-7 == Zunanje povezave == {{Katzbirke|San Giovanni in Laterano (Rome)}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html Bazilika svetega Janeza v Lateranu], Vatican.va. * [https://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html High-resolution virtual tour of Saint John Lateran], from the Vatican. * [https://maps.google.com/maps?q=basilica+of+st+john+rome&ll=41.885953,12.506207&spn=0.004044,0.007196&t=h&hl=en Satellite Photo of Saint John Lateran] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Obeliscus_Constantii.html Constantine's obelisk] * [https://web.archive.org/web/20110722051934/http://www.rome-guide.it/english/monuments/monuments_laterano.html San Giovanni in Laterano] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/ancient-and-early-christian-sites-rome-panoramas-world-architecture/lateran-basilica Archbasilica of Saint John Lateran | Art Atlas] {{Štiri večje bazilike}} {{Papeški simboli in obredi}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Janez, Rim]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Janez, Lateran]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Rim]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 313]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] f60rvkrz05k8yjgk9zf6xfokf3kcnmp 6686239 6686147 2026-06-06T19:20:28Z Ljuba24b 92351 /* Lokacija in status */ nahajati se jezikoslovni odsvetujejo 6686239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu | fullname = Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Johannes Baptistae et Evangelistae in Laterano | image = <!-- WD --> | caption = Pročelje Lateranske bazilike | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/index_it.htm Uradna spletna stran] | former name = Castra Nova equitum singularium | founded date = {{začetni datum|313|||df=yes}} | founder = [[Konstantin I. Veliki]]<br>[[Alessandro Galilei]] | dedicated date = 324 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[stolnica]],<br>[[Bazilika|nadbazilika]] | functional status = Aktivno | style = [[Baročna arhitektura|barok]],<br>[[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | groundbreaking = [[313]] | completed date = [[1735]] | length = 140 m | width = 73 m | width nave = 65 m | materials = [[marmor]], [[granit]], [[beton]], [[opeka]] | diocese = [[Škofija Rim]] | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/91 91] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija in Vatikan | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista v Lateranu''' ({{Jezik-it|Arcibasilica del Santissimo Salvatore e dei Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano}}, {{Jezik-la|Archibasilica Sanctissimi Salvatoris et Sanctorum Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae in Laterano}}), v slovenščini znana tudi kot '''Lateranska bazilika''' in '''Sveti Janez Lateranski''', je [[stolnica]] [[Škofija Rim|Škofije Rim]] in ena od štirih [[Večja bazilika|večjih bazilik]]. Je najstarejša in najvišje uvrščena med štirimi papeškimi večjimi bazilikami, zato ima med njimi edinstven naslov nadbazilika. Je najstarejša javna cerkev v Rimu in najstarejša bazilika zahodnega sveta.<ref>[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_15012000_p-04b_it.html] ''San Giovanni in Laterano'', website = Giubileo 2000, publisher = Santa Sede - vatican.va</ref> V njej je [[katedra]] rimskega škofa<ref>{{navedi splet|url = http://w2.vatican.va/content/vatican/en/info.html|title= Papal basilicas|accessdate = 18 February 2016|publisher = vatican.va|language = en}}</ref> in ima naslov: ''ekumenska matična cerkev katoliških vernikov''. Trenutni rektor je generalni vikar [[Rimska škofija|Škofije Rim]]. Predsednik [[Francija|Francije]] je po uradni dolžnosti – »ex officio« – ''prvi in edini častni kanonik nadbazilike''; nosi torej naslov, ki so ga imeli francoski poglavarji vse od kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] dalje. Velik latinski napis na fasadi se glasi: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''. Ta skrajšani napis prevajamo kot: ''[[Papež Klemen XII.]] je v petem letu [njegovega pontifikata to stavbo] posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetima Janezu Krstniku in Evangelistu''.<ref name=facademeaning>{{navedi knjigo|last1=Landsford|first1=Tyler|title=The Latin Inscriptions of Rome: A Walking Guide|url=https://books.google.com/books?id=0DPzpiQqiFsC&lpg=PA236&pg=PA236|page=236|publisher=JHU Press|accessdate=21 October 2014|date=2009}}</ref> Napis s celotnim naslovom nakazuje, da je bila nadbazilika prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku in stoletja pozneje posvečena svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] in svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Kot stolnica rimskega škofa (papeža) je ''mati vseh cerkva'' in je tako nadrejena vsem drugim cerkvam [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] po svetu, vključno z [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]]. ==Lokacija in status== Nadbazilika stoji v mestu Rimu, približno 4 kilometre severozahodno od [[Vatikan|Vatikana]]. V skladu z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]], podpisanimi leta 1929, imajo nadbazilika in tamkajšnje sosednje stavbe [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialni]] status, kot ena od lastnin [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Ime == [[File:Inscription Ecclesiarum Mater San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|Zraven uradnega vhoda v baziliko je napis, da je cerkev voditeljica ali matična cerkev celotnega sveta. Na to merita tako lovorov venec kot papeška [[tiara]].]] Latinsko ime nadbazilike je ''Archibasilica Sanctissimi Salvatoris ac Sancti Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum''<ref>{{navedi knjigo| title = L'Arcibasilica papale del Laterano nei secoli|first = Albano | last = Milioni | publisher = Quasar | year = 2007 | page = 142 | url = https://books.google.it/books?id=RLcVAQAAIAAJ | quote = Statuta Patriarchalis Archibasilicae Ss.mi Salvatoris ac SS. Ioannis Baptistae et Ioannis Evangelistae ad Lateranum Romanae Ecclesiae Cathedralis.}}</ref>, kar pomeni v slovenskem prevodu: ''Nadbazilika presvetega odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter evangelista Janeza v Lateranu''; v italijanščini pa: '' Arcibasilica [Papale] del Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Giovanni Evangelista in Laterano.'' == Lateranska palača == {{glavni|Lateranska palača}} Nadbazilika stoji nad ostanki ''Castra Nova equitum singularium'', tj. ''nove trdnjave rimske cesarske konjeniške straže''. Trdnjavo je ustanovil [[Septimij Sever]] leta 193. Po zmagi cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] nad [[Maksencij]]em - za katerega so se borili ''Equites singulares augusti'' - ''cesarjevi konjeniški telesni stražarji'' - so v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagali stražo in trdnjavo porušili. Bistveni ostanki utrdbe ležijo neposredno pod cerkveno ladjo. Preostanek mesta je v zgodnjem rimskem cesarstvu zasedla palača družine Laterani. Sekstij Lateran je bil prvi [[plebejci|plebejec]], ki je dobil čin [[rimski konzul|konzula]], Laterani pa so bili uradniki več cesarjev. Eden od Lateranov, konzul, imenovan Plautij Lateran, je postal znan po tem, da ga je [[Neron]] obtožil zarote proti cesarju. Zaradi obtožbe je prišlo do zaplembe in razprodaje njegovega premoženja. Lateranska palača je prišla v roke cesarja, ko se je Konstantin I. poročil z drugo ženo Fausto, Maksencijevo sestro. Stavba je bila znana do takrat kot ''Domus Faustae'' oziroma ''Faustina hiša''; Konstantin I. jo je končno podaril rimskemu škofu. Dejanski datum darovanja ni znan, vendar znanstveniki domnevajo, da je to bilo med pontifikatom [[Papež Melkijad|papeža Melkijada]], da bi leta 313 gostil sinodo škofov, ki je bila sklicana zaradi donatističnega razkola; na njej so razglasili [[donatizem]] za krivoverstvo. Palačina bazilika je bila spremenjena in razširjena ter je postala rezidenca papeža svetega [[Papež Silvester I.|Silvestra I.]]; sčasoma pa je postala rimska stolnica, sedež papežev kot rimskih škofov. == Zgodnja cerkev == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|V njeni apsidi je papeška katedra, ker je nadbazilika rimska stolnica. Dekoracije so v [[Kozmatsko delo|kozmatskem]] slogu.]] Papež Silvester I. je leta 324 vodil uradno posvečenje nadbazilike in sosednje lateranske palače, pri čemer je ime iz ''Domus Fausta'' v ''Domus Dei'' (''Božja hiša'') spremenil s posvetilom ''Kristusu Odrešeniku'' (''Christo Salvatori''). Ko je katedra postala simbol škofovske oblasti, je bila papeška katedra postavljena v njeno notranjost, zaradi česar je stolnica papeža postala seveda stolnica rimskega škofa. Ko je [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] poslal gregorijansko misijo v Anglijo pod [[Sveti Avguštin Canterburyjski|Avguštinom Canterburyjskim]], so nekatere izvirne cerkve v [[Canterbury]]ju vzele rimski načrt kot vzor, in cerkev posvetile tako Kristusu kot svetemu Pavlu zunaj mestnega obzidja. Ime ''Kristusova cerkev'' uporabljajo na anglikanskem območju na splošno za cerkve po vsem svetu; prvotno izhaja ta naziv iz te rimske cerkve, ki je osrednja v predsrednjeveški krščanski zavesti in priča takratne vsekrščanske edinosti. == Srednji vek == [[File:San Giovanni in Laterano - Baldacchino.jpg|thumb|left|200px|Veliki oltar in gotski ciborij iz 14. stoletja. Po legendi je to relikvija izvirnega lesenega oltarja, ki ga je uporabljal sveti Peter, in obsega glavni oltar. Nad ciborijem sta postavi sv. Petra in Pavla.<ref>{{navedi knjigo|author=Fr. Paolo O. Pirlo, SHMI|title=My First Book of Saints|year=1997|publisher=Sons of Holy Mary Immaculate - Quality Catholic Publications|isbn=971-91595-4-5|pages=265–266|chapter=Dedication of St. John Lateran}}</ref>]] Na sprednji steni nadbazilike med glavnimi portali je plošča z napisom: ''SACROS LATERAN ECCLES OMNIUM VRBIS ET ORBIS ECCLESIARVM MATER ET CAPUT'' (''Najsvetejša lateranska cerkev, mati in voditeljica vseh cerkva v mestu in svetu''); vidno znamenje dejstva, da je bazilika 'matična cerkev' vsega sveta. V 12. stoletju so lateranski kanoniki trdili, da je na velikem oltarju domovala [[Skrinja zaveze]] in več svetih predmetov iz Jeruzalema. Bazilika je bila tako predstavljena kot tempelj [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Nadbazilika in Lateranska palača sta bili posvečeni dvakrat: [[Papež Sergij III.]] ju je v 10. stoletju posvetil svetemu [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]] v čast novoposvečeni [[krstilnica|krstilnici]] nadškofije; [[Papež Lucij II.]] pa ju je v 12. stoletju posvetil [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. Tako sta sveti Janez Krstnik in sveti Janez Evangelist postala nadškofijska sopatrona, medtem ko je glavni zaščitnik še vedno Kristus Odrešenik, kot nakazuje vhodni napis in kot je to tradicionalno za patriarhalne stolnice. Posledično je nadbazilika še vedno posvečena Odrešeniku, njen titularni praznik pa je praznik [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] - dne 6. avgusta. Nadbazilika je postala najpomembnejše svetišče obeh svetih Janezov, čeprav sta tukaj malo češčena. V poznejših letih je bil v Lateranski palači ustanovljen [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], ki je bil namenjen upravljanju nadškofije in pospeševanju češčenja njenih zavetnikov. Vsak papež, začenši s papežem Melkijadom, je prejel v posest Lateransko palačo; to je trajalo do vladavine francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemena V.]], ki je leta 1309 sedež papeštva prenesel v [[Avignon]], na papeško posest, ki je bila v Franciji znana kot [[Enklava in eksklava|enklava]]. Lateranska palača je bila tudi mesto petih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]]: * [[Prvi lateranski koncil]] (1123); * [[Drugi lateranski koncil]] (1139); * [[Tretji lateranski koncil]] (1179); * [[Četrti lateranski koncil]] (1215); * [[Peti lateranski koncil]] (1512-1517). === Lateranski požari === V času, ko je bilo papeštvo v Avignonu v Franciji, se je stanje v Rimu, pa tudi okoli Lateranske palače in nadbazilike, hudo poslabšalo. Leta 1307 in 1361 sta izbruhnila [[požar]]a, ki sta opustošila baziliko in palačo. Po obeh požarih je papež poslal iz Avignona denar, da bi plačal obnovo in vzdrževanje. Kljub temu sta stavbi izgubili svoj nekdanji sijaj. Ko se je papež vrnil iz Avignona in je znova prebival v Rimu, sta bili nadbazilika in Lateranska palača v tako slabem stanju, da ju je ocenil kot neprimerni za bivanje. Papeži so prebivali odtlej raje pri v [[Bazilika svete Marije in Trastevere|baziliki sv. Marije in Trastevere]] in kasneje v bližini [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Marije Snežne (Santa Maria Maggiore)]]. Sčasoma je bila ob [[Stara bazilika sv. Petra|Stari baziliki svetega Petra]] zgrajena [[Apostolska palača|Vatikanska palača]], ki je sicer obstajala že od časa cesarja Konstantina I.; in tam so odtlej začeli prebivati papeži. Lateran je sicer uradno še naprej ostal prebivališče papeža, vendar [[papež]]i - tudi sedanji - [[papež Leon XIV.]] - neuradno prebivajo drugje - namreč v [[Vatikan]]u. == Rekonstrukcija == Pred dokončno odločitvijo o rekonstrukciji je [[papež Sikst V.]] najel svojega najljubšega arhitekta [[Domenico Fontana|Domenica Fontana]], da je nadziral velik del projekta. Prvotno Lateransko palačo so porušili, in jo nadomestili z novo stavbo. Na trgu pred Lateransko palačo, nasproti bolnišnice San Giovanni Addolorata, je največji stoječi [[obelisk]] na svetu, znan kot [[Lateranski obelisk]]. Tehta približno 455 ton. Naročil ga je egiptovski faraon [[Tutmoz III.]], postavil pa ga je [[Tutmoz IV.]] pred velikim templjem v [[Karnak]]u, v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v Egiptu. Cesar Konstantina I. ga je predvidel za [[Konstantinopel]], a ga je [[Konstancij II.]] namesto tega poslal v Rim, kjer so ga leta 357 postavili v [[Circus Maximus]]. Tam se je zlomil in je dalj časa ležal zakopan pod Cirkusom. V 16. stoletju so ga odkrili in odkopali, [[papež Sikst V.|Sikst V.]] pa ga je na novem podstavku postavil 3. avgusta 1588 na današnjem mestu. Nadaljnjo prenovo notranjosti nadbazilike pod vodstvom [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] je naročil [[papež Inocenc X.]]. Dvanajst niš, ki so jih ustvarili po njegovi arhitekturni shemi, so leta 1718 napolnili s kipi apostolov, ki so jih izdelali najvidnejši rimski [[rokoko]]jski [[kipar]]ji . [[Papež Klemen XII.]] je imel v mislih zahteven obnovitveni načrt; razpisal je natečaj za oblikovanje novega pročelja. Tekmovalo je več kot 23 stavbenikov, ki so delovali v takratnem [[barok|baročnem]] obdobju. Žiriji je predsedoval [[Sebastiano Conca]], predsednik rimske akademije svetega Luka; na natečaju je zmagal [[Alessandro Galilei]]. Današnje pročelje so dokončali leta 1735. Na njem je [[latinščina|latinski]] napis: ''Clemens XII Pont Max Anno V Christo Salvatori In Hon SS Ioan Bapt et Evang''; ta zelo skrajšani napis bi se v celotnem obsegu glasil takole: ''Clemens XII, Pont[ifex] Max[imus], [in] Anno V, [dedicicavit hoc aedificium] Christo Salvatori, in hon[orem] [sanctorum] Ioan[is] Bapt[tistae] et Evang[elistae]''. To bi po [[slovenščina|slovensko]] pomenilo: ''"Najvišji duhovnik, papež Klemen XII., je v petem letu svojega vladanja to stavbo posvetil Kristusu Odrešeniku, v čast svetnikoma Janezu Krstniku in Janezu Evangelistu"''. Galileijeva fasada je odstranila vse ostanke tradicionalne, starodavne, bazilikalne arhitekture in ponudila neoklasicistično podobo. <gallery mode="packed" heights="130px"> File:Rom, San Giovanni in Laterano, Innenansicht.jpg|Glavna ladja File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Decke der Basilika 2.jpg|Strop bazilike File:Obelisk-Lateran.jpg|Obelisk pred Lateransko palačo File:San Giovanni in Laterano - Seitenansicht.jpg|''Loggia delle Benedizioni''; levo [[Lateranska palača]] </gallery> == Arhitekturna zgodovina == [[Apsida]], obložena z [[mozaik]]i, še vedno ohranja spomin na eno najbolj znanih dvoran antične palače, ''Triclinium'' [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]], ki je bila državna banketna dvorana. Obstoječa stavba sicer ni antična, vendar so se nekateri deli izvirnih mozaikov ohranili v tristranskem mozaiku niše. V središču Kristus daje apostolom njihovo poslanstvo; na levi daje ključe nebeškega kraljestva papežu Silvestru I. in [[Labarum]] cesarju Konstantinu I.; na desni strani sveti Peter daje papeško [[štola|štolo]] papežu Leonu III., prapor pa [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. [[File:196SGiovanniLaterano.JPG|thumb|left|Fasada Lateranske bazilike]] Nekaj ostankov izvirnih stavb je še vedno mogoče najti v mestnem obzidju na zunanji strani ''[[Vrata sv. Janeza, Rim|Vrat svetega Janeza]]''. To je velik zid, okrašen s slikami, ki so jih odkrili v 18. stoletju znotraj nadbazilike za ''Lancellottijevo kapelo''. Nekaj sledov starejših stavb je bilo odkritih tudi med izkopavanji leta 1880, ko je potekalo delo na podaljševanju apside, a kaj pomembnejšega ni prišlo na dan. [[File:San Giovanni in Laterano (Rome) DSCF6889 11.jpg|thumb|Portik]] V ''[[Liber Pontificalis]]'' je zapisanih veliko donacij papežev in drugih dobrotnikov za nadbaziliko; njen sijaj je bil v zgodnjem obdobju tako veličasten, da je postala znana kot ''Basilica Aurea'' - tj. ''Zlata bazilika''. Ta sijaj je pritegnil napad [[Vandali|Vandalov]], ki so oropali vse zaklade. [[Papež Leon I.]] jo je najprej obnovil okoli leta 460; znova pa jo je obnovil [[papež Hadrijan I.]]. Leta 897 jo je skoraj popolnoma uničil [[potres]]: ''Ab altari usque ad portas cecidit'' (''Podrla se je od oltarja do vrat''). Škoda je bila tako obsežna, da je bilo težko zaslediti obrise stare stavbe; starine so vendarle upoštevali in novogradnja je bila enakih razsežnosti kot stara. Ta druga bazilika je stala 400 let, dokler ni leta 1308 zgorela. Obnovila sta jo [[papež Klemen V.]] in [[papež Janez XXII.]] Leta 1360 je zgorela še enkrat, obnovil pa jo je [[papež Urban V.]]. Na obrobjih je nadbazilika ohranila svojo starodavno obliko, ki je bila z vrstami stebrov razdeljena na ladje; spredaj je imela [[peristil]], obdan s [[kolonada|kolonado]] z vodnjakom na sredini, običajno poznoantično obliko, ki ji je sledila tudi [[Stara bazilika sv. Petra|stara bazilika svetega Petra]]. Fasada je imela tri okna in je bila okrašena z mozaikom, ki je predstavljal [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot Odrešenika sveta. [[Portik]]i so bili okrašeni s [[freska]]mi, verjetno ne prej kot v 12. stoletju, a predstavljali so naslednje dogodke: spomin na rimsko ladjevje pod [[Vespazijan]]om, zavzetje [[Jeruzalem]]a, krst cesarja Konstantina I. in njegovo [[Konstantinova darovnica|darovanje Papeške države]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]]. V notranjosti nadbazilike so stebri brez dvoma potekali kot v vseh drugih bazilikah istega obdobja po celotni dolžini cerkve od vzhoda do zahoda. V eni od obnov, verjetno tisti, ki jih je izvedel [[papež Klemen V.|Klemen V.]], so uvedli [[transept|prečno ladjo]], ki je brez dvoma posnemala tisto, ki je bila že pred tem dodana [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]]; verjetno so v tem času Lateransko nadbaziliko povečali. Ohranjeni so nekateri deli starejših stavb. Med njimi je [[kozmatsko delo|kozmatski]] tlak srednjeveškega dela in kipa svetih apostolov Petra in Pavla, ki sta zdaj v [[križni hodnik|križnem hodniku]]. Milostni [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem, ki nekako ne spada v sedanje okolje, sega v leto 1369. V [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] je zdaj ''stercoraria'' ali prestol iz rdečega marmorja, na katerem so sedeli papeži. Svoje nenavadno ime dolguje himni, ki so jo peli na prejšnjih papeških umestitvah: ''De stercore erigens pauperem'' (''Dvig revnih iz ječe' iz psalma 112 oziroma 113). Od 5. stoletja naprej je bilo sedem oratorijev, ki so obkrožali nadbaziliko in so bili že davno vgrajeni v cerkev. Verniki so ob teh oltarjih radi molili zlasti skozi [[srednji vek|srednjeveško obdobje]]. Tako je nastala ''Pobožnost sedmih oltarjev'', ki jo še danes pogosto opravljajo v mnogih rimskih in drugih cerkvah. Glede pročelja Alessandra Galileija iz 1735 menijo, da gre prej za fasado palače kot za fasado cerkve. Novo pročelje je prekrilo starejšo sprednjo stran, in tako ustvarilo [[narteks]] ali [[preddverje]], ki poudarja glavno in stranski ladji. To je zahtevalo osrednji obok, širši od preostalega niza. Galilei jo je zagotovil, ne da bi opustil paleto enakih odprtin z lokom, z razširitvijo osrednjega okna s stranskimi stebri, ki podpirajo lok, v znanem [[Paladijevska arhitektura|Serlianskem motivu]]. Srednji obok je rahlo pripeljal naprej in obkrožil s [[pediment]]om, ki se vključi v strešno ograjo. Tako je Galilei poskrbel za vhodna vrata v kolosalni lestvici, uokvirjeni s pari imenitnih [[korintski slog|korintskih]] [[pilaster|pilastrov]], ki povezujejo fasado na način, ki je uporabljen tudi v [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelovi]] palači na [[Kapitolski grič|Kapitolu]]. == Kipi apostolov == Dvanajst niš, ustvarjenih v arhitekturi Francesca Borrominija, je bilo desetletja praznih, dokler nista leta 1702 [[papež Klemen XI.]] in kardinal-nadškof [[Benedetto Pamphili]] razglasila velikega natečaja za izdelavo dvanajsterih apostolov, kipov v naravni velikosti. Juda Iškarijota so nadomestili z apostolom Pavlom. Naročilo je veljalo vsem kiparjem poznobaročnega Rima. Vsak kip naj bi plačal kak znamenit knez; papež je odplačal kip svetega Petra, kardinal Pamfilij pa svetega Janeza Evangelista. Večina kiparjev je dobila kot smernico skico, ki jo je narisal najljubši slikar papeža Klemena - [[Carlo Maratta]]. Le [[Pierre Le Gros mlajši]] je uspešno napravil lep kip brez kakršnekoli predloge. Tukaj si sledijo kiparji in njihovi kipi po datumih izdelave, kakor jih navaja ''Conforti'': {{div col|colwidth=22em}} *'''[[Pierre-Étienne Monnot]]''' ::''[[sveti Pavel]]'' (1704–08) ::''[[sveti Peter]]'' (1704–11) *'''[[Francesco Moratti]]''' ::''[[Simon Gorečnik]]'' (1704–09) *'''[[Lorenzo Ottoni]]''' ::''[[Juda Tadej]]'' (1704–09) *'''[[Giuseppe Mazzuoli]]''' (1644-1725) ::''[[sveti Filip]]'' (1705–11) *'''[[Pierre Le Gros mlajši]]''' ::''[[sveti Tomaž]]'' (1705–11) ::''[[sveti Jernej]]'' (okrog 1705–12) *'''[[Angelo de' Rossi]]''' ::''[[sveti Jakob Mlajši]]'' (1705–11) *'''[[Camillo Rusconi]]''' ::''[[sveti Andrej]]'' (1705–09) ::''[[Janez Evangelist]]'' (1705–11) ::''[[sveti Matej]]'' (1711–15) ::''[[sveti Jakob]]'' (1715–18) {{div col end}} '''Južna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Simone a San Giovanni in Laterano.jpeg |''sveti Simon''<br>avtor Moratti File:Bartholomaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jernej''<br> avtor Le Gros File:Jacobus Minor San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''Jakob mlajši''<br> avtor de' Rossi File:Johannes San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Janez''<br> avtor Rusconi File:Andreas San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Andrej''<br> avtor Rusconi File:Petrus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Peter''<br> avtor Monnot </gallery> '''Severna stena''' <gallery mode="packed" heights="210px"> File:Paulus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Pavel''<br> avtor Monnot File:Jacobus Major San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Jakob Starejši''<br> avtor Rusconi File:Thomas San Giovanni in Laterano 2006-09-07 n2.jpg |''sveti Tomaž''<br> avtor Le Gros File:Philippus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Filip''<br> avtor Mazzuoli File:Matthaeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Matej''<br> avtor Rusconi File:Thaddeus San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |''sveti Juda Tadej''<br> avtor Ottoni </gallery> == Papeške grobnice == [[File:Helena tomb.jpg|thumb|left|200px|Sarkofag svete Helene, ki ga je [[papež Anastazij IV.]] ponovno uporabil, je edina grobnica, ki je preživela lateranske požare. Trenutno se nahaja v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]].]] V notranjosti nadbazilike je šest papeških grobnic, v katerih so pokopani: [[papež Aleksander III.]] (desna stranska ladja), [[papež Sergij IV.]] (desna stranska ladja), [[papež Klemen XII.]] (leva stranska ladja), [[papež Martin V.]] (pred spovednico), [[papež Inocenc III.]] (desni transept) in [[papež Leon XIII.]] (levi transept), napravil [[Giulio Tadolini]] (1907). Zadnji od njih, Leon XIII., je bil tudi zadnji papež, ki ga niso pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Dvanajst dodatnih papeških grobnic so zgradili v nadbaziliki v 10. stoletju, vendar so bile uničene med požaroma, ki sta pustošila v letih 1308 in 1361. Ostanke teh grobnic so zbrali in ponovno pokopali v ''poliandrion'' (skupni grob). Papeži, katerih grobnice so bile uničene, so: papež Janez X. (914–928), papež Agapet II. (946–955), papež Janez XII. (955–964), papež Pashal II. (1099–1118), papež Kalikt II. (1119– 1124), papež Honorij II. (1124–1130), papež Celestin II. (1143–1144), papež Lucij II. (1144–1145), papež Anastazij IV. (1153–1154), papež Klemen III. (1187–1191), papež Celestin III. (1191–1198) in papež Inocenc V. (1276). Papeži, ki so vladali v tem obdobju, a katerih grobnice niso znane in so morda bili pokopani v nadbaziliki, so: papež Janez XVII. (1003), papež Janeza XVIII. (1003–1009) in papež Aleksander II. (1061–1073). Papež Janez X. je bil prvi papež, ki so ga javno pokopali v rimskem obzidju zaradi govoric, češ da ga je umorila senatorka Teodora I. v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo ''[[Mračno stoletje]] (saeculum obscurum)''. V baziliki sta pokopana tudi kardinala [[Vincenzo Santucci]] in [[Carlo Colonna]]. == Križni hodnik == Med nadbaziliko in mestnim [[obzidje]]m je stal v prejšnjih časih velik samostan, v katerem je živela skupnost menihov. Njihova dolžnost je bila, da so upravljali nadbaziliko. Edini del, ki je ostal do danes, je [[križni hodnik]] iz 13. stoletja, obdan z ljubkimi, zvitimi stebri iz intarziranega marmorja. Spadajo v vmesni slog med [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]], ter so delo družine [[Cosmati]]. == Lateranska krstilnica == {{glavni|Lateranska krstilnica}} [[Image:Lateran baptistery, entrance.jpg|thumb|Vhod v ''Lateransko krstilnico'', ki meji na nadbaziliko]] Osmerokotna lateranska [[krstilnica]] stoji nekoliko ločeno od nadbazilike. Ustanovil jo je papež Sikst III., morda na prvotni stavbi, ker obstaja legenda, da je bil tam krščen cesar Konstantin I. Krstilnica je bila za mnoge rodove edina v Rimu. Njena osmerokotna zgradba, osredotočena na veliko kopalnico za popolno potopitev, je rabila kot vzor drugim krstilnicam po Italiji in tudi za ikoničen motiv [[Iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], ter je postala znana kot ''Vodnjak življenja''. == Svete stopnice == {{glavni|Svete stopnice}} [[File:Scala Santa 1.jpg|thumb|200px|Svete stopnice]] ''Scala Sancta'' ali ''Svete stopnice'' (ljudsko znane kot ''Svete štenge'') so stopnice iz belega [[marmor]]ja oblečene v les. Oblikujejo stopnišče, ki je nekoč vodilo do pretorija [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v Jeruzalemu. V spomin na [[Jezusovo trpljenje]] (pasijon) so jih posvetili stopinjam [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Skozi odprtine v lesenih oblogah so vidne marmornate stopnice. Za njihov prenos iz Jeruzalema v Lateransko palačo v 4. stoletju je zaslužna cesarica [[sveta Helena]], mati takratnega cesarja Konstantina I. Leta 1589 je papež Sikst V. preselil stopnice na njihovo današnjo lokacijo pred starodavno palatinsko kapelo z imenom [[Sancta Sanctorum]]. Nekatere freske na stenah je dokončal [[Ferraù Fenzoni]]. == Praznik posvetitve nadbazilike == Obletnica posvetitve te cerkve je v katoličanstvu zaznamovana kot praznik šele od 12. stoletja dalje, ko je papeštvo težilo k vedno večjemu osredotočenju oblasti. V splošnem rimskem koledarju katoliške Cerkve je 9. november omenjen kot ''praznik posvetitve lateranske bazilike'' (''Dedicatio Basilicae Lateranensis''); v starejših besedilih pa je omenjen kot ''posvečenje bazilike presvetega Odrešenika''. Ta praznik je v bogoslužnem koledarju glede na pomen Lateranske bazilike kot matične cerkve vesoljnega krščanstva razširjen po vsem svetu. == Druga svetovna vojna == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Lateran in z njim povezane stavbe [[papež Pij XII.]] odprl za številne Jude in druge begunce, da so ga lahko uporabljali kot varno zatočišče pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Med tistimi, ki so našli zavetje, so bili tudi [[Meuccio Ruini]], [[Alcide De Gasperi]], [[Pietro Nenni]] in mnogi drugi. Usmiljenke svetega Vinka Pavelskega so skrbele za šestdeset begunskih sirot, ki so jim prepustile svoj samostan na Via Carlo Emanuele. Sestre Deteta Jezusa, ki so kuhale za gojence Papeškega glavnega rimskega semenišča pri Lateranu, so ponudile sirotam krilo svojega samostana. Na tem območju so bili nastanjeni tedaj tudi italijanski vojaki.<ref>[https://books.google.com/books?id=013pJv7zwW4C&pg=PA70&lpg=PA70&dq=pontifical+roman+major+seminary&source=bl&ots=EINoJsHEZd&sig=Ym0vqHWNlL168EfT9t9T4OJ2-ts&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiv3cjsoqXKAhUBtxQKHf-QDRg4ChDoAQhCMAQ#v=onepage&q=pontifical%20roman%20major%20seminary&f=false Marchione, Margherita. ''Yours Is a Precious Witness: Memoirs of Jews and Catholics in Wartime Italy'', Paulist Press, 2001] {{ISBN|9780809140329}}</ref> Prorektorja semenišča, katoliška duhovnika [[Vincenzo Fagiolo]] in [[Pietro Palazzini]], sta od [[Jad Vašem|Jad Vašema]] prejela posebno priznanje zaradi medvojne prizadevne pomoči Judom.<ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043709 "Palazzini", the righteous among the Nations, Yad Vashem]</ref><ref>[http://db.yadvashem.org/righteous/family.html?language=en&itemId=4043695 "Fagiolo", The Righteous Among the Nations, Yad Vashem]</ref> == Slikovna zbirka == <gallery widths="160"> File:St John Lateran claim as head church in the world.jpg|Napis zraven glavnega vhoda razglaša, da je bazilike matična cerkev vsem cerkvam v mestu in na svetu. File:Rom, Basilika San Giovanni in Laterano, Hl. Johannes der Täufer 2.jpg|Kip svetega Janeza Krstnika. File:St John Lateran ceiling.jpg|Okrašeni strop nadbazilike. File:Triclinium of Leo III.jpg|Apsida z mozaiki iz jedilnice papeža Leona III. v antični Lateranski palači. File:Latran intérieur.jpg|Samostanski križni hodnik s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] dekoracijo. File:Rom, Lateran, Kreuzgang des Klosters.JPG|Križni hodnik. File:Notre Dame de Czestochowa.jpg|V baziliki je upodobljena tudi Częstochovska Mati Božja. File:Papal Archbasilica of St. John In Lateran Inside Photo.jpg|V notranji apsidi bazilike se nahaja papeški sedež. </gallery> == Glej tudi == *[[Prvi lateranski koncil]] *[[Drugi lateranski koncil]] *[[Tretji lateranski koncil]] *[[Četrti lateranski koncil]] *[[Peti lateranski koncil]] *[[Lateranski sporazumi]] *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Barnes, Arthur S. (1913). "Saint John Lateran" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. *Claussen, Peter C.; Senekovic, Darko (2008). S. Giovanni in Laterano. Mit einem Beitrag von Darko Senekovic über S. Giovanni in Fonte, in Corpus Cosmatorum, Volume 2, 2. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. ISBN 3-515-09073-8. *Krautheimer, Richard; Frazer, Alfred; Corbett, Spencer (1937–77). Corpus Basilicarum Christianarum Romae: The Early Christian Basilicas of Rome (IV–IX Centuries). Vatican City: Pontificio Istituto di Archeologia Cristiana (Pontifical Institute of Christian Archaeology). OCLC 163156460. *Webb, Matilda (2001). The Churches and Catacombs of Early Christian Rome. Brighton: Sussex Academic Press. p. 41. ISBN 1-902210-57-3. *Lenski, Noel (2006). The Cambridge Companion to the Age of Constantine. Cambridge: Cambridge University Press. p. 282. ISBN 0-521-52157-2. *Stato della Città del Vaticano (2009). "Arcibasilica Papale Di San Giovanni In Laterano" (in Italian). Holy See. Retrieved 24 October 2010. *Vodnik po Rimu, Roman Rus, Družina, 1999, ISBN 961-222-217-7 == Zunanje povezave == {{Katzbirke|San Giovanni in Laterano (Rome)}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html Bazilika svetega Janeza v Lateranu], Vatican.va. * [https://www.vatican.va/various/basiliche/san_giovanni/vr_tour/index-en.html High-resolution virtual tour of Saint John Lateran], from the Vatican. * [https://maps.google.com/maps?q=basilica+of+st+john+rome&ll=41.885953,12.506207&spn=0.004044,0.007196&t=h&hl=en Satellite Photo of Saint John Lateran] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Obeliscus_Constantii.html Constantine's obelisk] * [https://web.archive.org/web/20110722051934/http://www.rome-guide.it/english/monuments/monuments_laterano.html San Giovanni in Laterano] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/ancient-and-early-christian-sites-rome-panoramas-world-architecture/lateran-basilica Archbasilica of Saint John Lateran | Art Atlas] {{Štiri večje bazilike}} {{Papeški simboli in obredi}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Janez, Rim]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Janez, Lateran]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Rim]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 313]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] tu8tgg4ebj0tc39avmkgguw3jhy2b8r NK Krško Posavje 0 353437 6686419 6676055 2026-06-07T11:57:42Z Gnooi 106999 /* */ 6686419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Krško Posavje | fullname = Nogometni Klub Krško Posavje | image = NK Krško Posavje.png | image_size = 170px | nickname = Nuklearci, Zeleni | founded = {{Birth date and age|1922|5|11| df=yes}} | ground = [[Stadion Matije Gubca]], [[Krško]] | capacity = 1.470 | chairman = Jože Tomažin | mgrtitle = Trener | manager = Adnan Žildžović | league = [[Druga slovenska liga]] | season = 2025-26 | position = 11. mesto | pattern_la1= | pattern_b1= | pattern_ra1= | pattern_so1 = | leftarm1= 77DB5F | body1= 77DB5F | rightarm1= 77DB5F | shorts1= FFFFFF | socks1= 77DB5F | pattern_la2= | pattern_b2= | pattern_ra2= | pattern_so2 = | leftarm2=FFFFFF | body2=FFFFFF | rightarm2=FFFFFF | shorts2=FFFFFF | socks2=FFFFFF | website = https://nkkrskoposavje.si/ }} '''Nogometni Klub Krško Posavje''' je slovenski nogometni klub iz [[Krško|Krškega]], ki igra v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1922]], domači stadion kluba je [[Stadion Matije Gubca]]. Leta 2023 se je klub združil z mestnim rivalom NK Posavje Krško. Iz nogometne šole prihajata nekdanji slovenski reprezentant [[Robert Berić]] in trenutna reprezentanta [[Benjamin Šeško]] in [[Ester Sokler]]. == Uvrstitve po sezonah == {| class="wikitable" style="text-align: center" |- !Sezona !Tekmovanje !Pozicija |- |1991–92 |MNZ Celje (3. liga) |3. |- |1992–93 |MNZ Celje (4. liga) |10. |- |1993–94 |colspan="2"|/ |- |1994–95 |MNZ Celje (4. liga) |4. |- |1995–96 |MNZ Celje (4. liga) |2. |- |1996–97 |MNZ Celje (4. liga) |2. |- |1997–98 |MNZ Celje (4. liga) |5. |- |1998–99 |MNZ Celje (4. liga) |style="background: #90EE90;"|1. |- |1999–2000 |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL – Vzhod]] |7. |- |2000–01 |3. SNL – Vzhod |5. |- |2001–02 |3. SNL – Vzhod |style="background: #90EE90;"|1. |- |2002–03 |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |13. |- |2003–04 |2. SNL |7. |- |2004–05 |2. SNL |10. |- |2005–06 |2. SNL |5. |- |2006–07 |2. SNL |3. |- |2007–08 |2. SNL |6. |- |2008–09 |2. SNL |6. |- |2009–10 |2. SNL |8. |- |2010–11. |2. SNL |8. |- |2011–12 |2. SNL |6. |- |2012–13 |2. SNL |4. |- |2013–14 |2. SNL |7. |- |2014–15 |2. SNL |style="background: #90EE90;"|1. |- |2015–16 |[[PrvaLiga]] |6. |- |2016–17 |PrvaLiga |8. |- |2017–18 |PrvaLiga |7. |- |2018–19 |PrvaLiga |style="background: #FFCCCC;"|10. |- |2019–20 |2. SNL |6. |- |2020–21 |2. SNL |10. |- |2021–22 |2. SNL |14. |- |2022–23 |2. SNL |style="background: #FFCCCC;"|15. |- |2023–24 |3. SNL – Vzhod |3. |- |2024–25 |3. SNL – Vzhod |1. |} == Navijači == Navijaška skupina [[NK Krško|Nogometnega kluba Krško Posavje]] se imenuje [[Nuclear Power Boys]] in je bila ustanovljena leta 1995. [[Slika:Npb_navijači.jpg|thumb|center|550px|]] ==Trofeje== *'''2. SNL''' **'''Zmagovalci:''' 2014–15 *'''3. SNL''' **'''Zmagovalci:''' 2001–02 **'''Zmagovalci:''' 2024–25 *'''4. SNL (MNZ Celje)''' **'''Zmagovalci:''' 1998–99 *'''Pokal MNZ Celje''' **'''Zmagovalci:''' 2001–02, 2002–03, 2005–06, 2009–10, 2010–11 == Trenutno moštvo == {{Fs start}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=GK|name=Marko Zalokar}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jakob Zbašnik}} {{Fs player|no=|nat=SRB|pos=DF|name=Aleksa Ðurasović}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jan Zupančič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Lan Zajc}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Grega Ovijač}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jernej Petančič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Tomaž Zakrajšek}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Nik Pirc}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Jure Zupan}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Sven Opačič}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Šimun Šinta}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=DF|name=Gabriel Bačan}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Žak Grabljevec}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Rok Gorenc}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Fran Penezić}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Niki Radovič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Matic Kustrin}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Niko Radek}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Patrik Veselić}} {{Fs end}} ==Nekdanji igralci kluba== {{col-start}} {{col-3}} {{col-start}} {{col-3}} * {{flagicon|England}} [[Rhema Obed]] * {{flagicon|Ghana}} [[Ibrahim Arafat Mensah|Ibrahim Mensah]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adnan Zildžović]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Fuad Gazibegović]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Armin Lulić]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Edin Salkić]] * {{flagicon|Montenegro}} [[Dalibor Bojović]] * {{flagicon|Croatia}} [[Edin Junuzović]] * {{flagicon|Macedonia}} [[Kliment Nastoski]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Slaviša Dvorančič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Roy Rudonja]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Sašo Fornezzi]] {{col-3}} * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Kelhar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Robert Berić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Rusič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Boštjan Frelih]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Žinko]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Djermanović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Darko Karapetrovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Dežmar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Senad Jahič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Ihbeisheh]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Pilipovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Almir Rahmanović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Enes Rujović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Bojan Đukić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[David Kastelic]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Levin Oparenovič]] {{col-end}} == Strokovno vodstvo in predstavniki kluba== {| class="wikitable" |- align="center" style="background:#006000" | <span style="color:white">'''FUNKCIJA'''</span> || <span style="color:white">'''PODATKI'''</span> |- |Predsednik |[[Jože Slivšek]] |- |Športni direktor || [[Antoni Brdik]] |- |Trener vratarjev || [[Dominik Levak]] |- |Zdravnik || [[Matic Županič]] |- |Bolničar || [[Sebastjan Komočar]] |- |Fizioterapevt in kondicijski trener|| [[Primož Četrtič]] |- |Fizioterapevt || [[Gregor Zagorc]] |- |Vzdrževalec || [[Denis Štojs]] |- |Napovedovalec || [[Tomaž Gaberšček]] |- |Sekretar || [[Jože Šmajgl]] |- |Stiki z javnostjo|| [[]] |- |Fotograf|| [[Adrijan Kulčar]] |- |Teh.vodja čl. ekipe || [[Iztok Kapušin]] |- |Vodja NŠ || [[]] |- |Trener vratarjev ml.šole|| [[]] |- |Trener mladinske ekipe U 19|| [[]] |- |Trener U 16 in 17 || [[]] |- |Trener U 14 in 15 || [[]] |- |Trener U 13 || [[]] |- |Trener U 12 || [[]] |- |Trener U 11 || [[]] |- |Trener U 10 || [[]] |- |Trener U 10 (pomočnik)|| [[]] |- |Trener U 9 || [[]] |- |Trener U 9 (pomočnik)|| [[]] |- |Trener U 8 || [[]] |- |Trener U 8 (pomočnik)|| [[]] |} == Slikovni arhiv == <gallery widths=190> Slika:Nogometni_klub_krško1994.jpg|Mladinske selekcije leta 1995 Slika:NK Krško U19 za sezono 2014 15.JPG|Mladinsko (U19) moštvo Krškega za sezono 2014/15 Slika:NK Krško U15.JPG|(U15) moštvo Krškega za sezono 2014/15 Slika:U17B.JPG|(U17b) moštvo Krškega za sezono 2014/15 s trenerjem Dvorančičem Slika:NK Krško U10 za sezono 2014 15.JPG|trener Klemen Leban (zgoraj levo) in njegova ekipa U10 Krškega za sezono 2014/15 Slika:Nkkrško_v_gosteh.jpg|Bela krajina - Krško 5.marca 2011 v Črnomlju,tekma 2.SNL sezone 2010/11 Slika:Vratarji NK Krško na treningu pred tekmo.JPG|vratarja Jan Račič (stoji levo z žogo) in Marko Zalokar (leži) s trenerjem vratarjev (Slavko Budna) pred prijateljsko tekmo 21.2.2015 v Domžalah Slika:Kapetan in drugi trener kluba.jpg|Kapetan Slaviša Dvorančič in Alojz Mlakar (trener mlajših selekcij) Slika:Rok Zorko.JPG|Rok Zorko Slika:Slivšek_simič.jpg|Otvoritev igrišča z umetno travo 1.junija 2010 s tedanjima predsednikoma NZS Ivanom Simičem (desno) in NK Krško Jožetom Slivškom]] |Člansko moštvo Krškega za sezono 2014/15 </gallery> ==Zunanje povezave== *[https://www.youtube.com/channel/UCA6djlIqa-IWA87pN2nf8BA NK Krško] na kanalu [[YouTube]] *[http://www.transfermarkt.com/nk-krsko/startseite/verein/17136 profil Krškega na transfermarktu] *[http://uk.soccerway.com/teams/slovenia/nk-krko/4595/ Krški profil na soccerwayu] *[https://www.facebook.com/ns.nk.krsko NK Krško] na spletni strani [[Facebook]] == Sklici == {{sklici}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Krško]] [[Kategorija:Ustanove v Krškem]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]] 93x3cmrjsc9h8zl6sfb3dapgvrc72ej 6686420 6686419 2026-06-07T11:58:20Z Gnooi 106999 /* */ 6686420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Krško Posavje | fullname = Nogometni Klub Krško Posavje | image = NK Krško Posavje.png | image_size = 170px | nickname = Nuklearci, Zeleni | founded = {{Birth date and age|1922|5|11| df=yes}} | ground = [[Stadion Matije Gubca]], [[Krško]] | capacity = 1.470 | chairman = Jože Tomažin | mgrtitle = Trener | manager = Adnan Žildžović | league = [[Druga slovenska liga]] | season = 2025-26 | position = 14. mesto | pattern_la1= | pattern_b1= | pattern_ra1= | pattern_so1 = | leftarm1= 77DB5F | body1= 77DB5F | rightarm1= 77DB5F | shorts1= FFFFFF | socks1= 77DB5F | pattern_la2= | pattern_b2= | pattern_ra2= | pattern_so2 = | leftarm2=FFFFFF | body2=FFFFFF | rightarm2=FFFFFF | shorts2=FFFFFF | socks2=FFFFFF | website = https://nkkrskoposavje.si/ }} '''Nogometni Klub Krško Posavje''' je slovenski nogometni klub iz [[Krško|Krškega]], ki igra v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1922]], domači stadion kluba je [[Stadion Matije Gubca]]. Leta 2023 se je klub združil z mestnim rivalom NK Posavje Krško. Iz nogometne šole prihajata nekdanji slovenski reprezentant [[Robert Berić]] in trenutna reprezentanta [[Benjamin Šeško]] in [[Ester Sokler]]. == Uvrstitve po sezonah == {| class="wikitable" style="text-align: center" |- !Sezona !Tekmovanje !Pozicija |- |1991–92 |MNZ Celje (3. liga) |3. |- |1992–93 |MNZ Celje (4. liga) |10. |- |1993–94 |colspan="2"|/ |- |1994–95 |MNZ Celje (4. liga) |4. |- |1995–96 |MNZ Celje (4. liga) |2. |- |1996–97 |MNZ Celje (4. liga) |2. |- |1997–98 |MNZ Celje (4. liga) |5. |- |1998–99 |MNZ Celje (4. liga) |style="background: #90EE90;"|1. |- |1999–2000 |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL – Vzhod]] |7. |- |2000–01 |3. SNL – Vzhod |5. |- |2001–02 |3. SNL – Vzhod |style="background: #90EE90;"|1. |- |2002–03 |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |13. |- |2003–04 |2. SNL |7. |- |2004–05 |2. SNL |10. |- |2005–06 |2. SNL |5. |- |2006–07 |2. SNL |3. |- |2007–08 |2. SNL |6. |- |2008–09 |2. SNL |6. |- |2009–10 |2. SNL |8. |- |2010–11. |2. SNL |8. |- |2011–12 |2. SNL |6. |- |2012–13 |2. SNL |4. |- |2013–14 |2. SNL |7. |- |2014–15 |2. SNL |style="background: #90EE90;"|1. |- |2015–16 |[[PrvaLiga]] |6. |- |2016–17 |PrvaLiga |8. |- |2017–18 |PrvaLiga |7. |- |2018–19 |PrvaLiga |style="background: #FFCCCC;"|10. |- |2019–20 |2. SNL |6. |- |2020–21 |2. SNL |10. |- |2021–22 |2. SNL |14. |- |2022–23 |2. SNL |style="background: #FFCCCC;"|15. |- |2023–24 |3. SNL – Vzhod |3. |- |2024–25 |3. SNL – Vzhod |1. |} == Navijači == Navijaška skupina [[NK Krško|Nogometnega kluba Krško Posavje]] se imenuje [[Nuclear Power Boys]] in je bila ustanovljena leta 1995. [[Slika:Npb_navijači.jpg|thumb|center|550px|]] ==Trofeje== *'''2. SNL''' **'''Zmagovalci:''' 2014–15 *'''3. SNL''' **'''Zmagovalci:''' 2001–02 **'''Zmagovalci:''' 2024–25 *'''4. SNL (MNZ Celje)''' **'''Zmagovalci:''' 1998–99 *'''Pokal MNZ Celje''' **'''Zmagovalci:''' 2001–02, 2002–03, 2005–06, 2009–10, 2010–11 == Trenutno moštvo == {{Fs start}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=GK|name=Marko Zalokar}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jakob Zbašnik}} {{Fs player|no=|nat=SRB|pos=DF|name=Aleksa Ðurasović}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jan Zupančič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Lan Zajc}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Grega Ovijač}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jernej Petančič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Tomaž Zakrajšek}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Nik Pirc}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Jure Zupan}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Sven Opačič}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Šimun Šinta}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=DF|name=Gabriel Bačan}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Žak Grabljevec}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Rok Gorenc}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Fran Penezić}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Niki Radovič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Matic Kustrin}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Niko Radek}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Patrik Veselić}} {{Fs end}} ==Nekdanji igralci kluba== {{col-start}} {{col-3}} {{col-start}} {{col-3}} * {{flagicon|England}} [[Rhema Obed]] * {{flagicon|Ghana}} [[Ibrahim Arafat Mensah|Ibrahim Mensah]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adnan Zildžović]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Fuad Gazibegović]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Armin Lulić]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Edin Salkić]] * {{flagicon|Montenegro}} [[Dalibor Bojović]] * {{flagicon|Croatia}} [[Edin Junuzović]] * {{flagicon|Macedonia}} [[Kliment Nastoski]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Slaviša Dvorančič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Roy Rudonja]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Sašo Fornezzi]] {{col-3}} * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Kelhar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Robert Berić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Rusič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Boštjan Frelih]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Žinko]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Djermanović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Darko Karapetrovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Dežmar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Senad Jahič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Ihbeisheh]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Pilipovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Almir Rahmanović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Enes Rujović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Bojan Đukić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[David Kastelic]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Levin Oparenovič]] {{col-end}} == Strokovno vodstvo in predstavniki kluba== {| class="wikitable" |- align="center" style="background:#006000" | <span style="color:white">'''FUNKCIJA'''</span> || <span style="color:white">'''PODATKI'''</span> |- |Predsednik |[[Jože Slivšek]] |- |Športni direktor || [[Antoni Brdik]] |- |Trener vratarjev || [[Dominik Levak]] |- |Zdravnik || [[Matic Županič]] |- |Bolničar || [[Sebastjan Komočar]] |- |Fizioterapevt in kondicijski trener|| [[Primož Četrtič]] |- |Fizioterapevt || [[Gregor Zagorc]] |- |Vzdrževalec || [[Denis Štojs]] |- |Napovedovalec || [[Tomaž Gaberšček]] |- |Sekretar || [[Jože Šmajgl]] |- |Stiki z javnostjo|| [[]] |- |Fotograf|| [[Adrijan Kulčar]] |- |Teh.vodja čl. ekipe || [[Iztok Kapušin]] |- |Vodja NŠ || [[]] |- |Trener vratarjev ml.šole|| [[]] |- |Trener mladinske ekipe U 19|| [[]] |- |Trener U 16 in 17 || [[]] |- |Trener U 14 in 15 || [[]] |- |Trener U 13 || [[]] |- |Trener U 12 || [[]] |- |Trener U 11 || [[]] |- |Trener U 10 || [[]] |- |Trener U 10 (pomočnik)|| [[]] |- |Trener U 9 || [[]] |- |Trener U 9 (pomočnik)|| [[]] |- |Trener U 8 || [[]] |- |Trener U 8 (pomočnik)|| [[]] |} == Slikovni arhiv == <gallery widths=190> Slika:Nogometni_klub_krško1994.jpg|Mladinske selekcije leta 1995 Slika:NK Krško U19 za sezono 2014 15.JPG|Mladinsko (U19) moštvo Krškega za sezono 2014/15 Slika:NK Krško U15.JPG|(U15) moštvo Krškega za sezono 2014/15 Slika:U17B.JPG|(U17b) moštvo Krškega za sezono 2014/15 s trenerjem Dvorančičem Slika:NK Krško U10 za sezono 2014 15.JPG|trener Klemen Leban (zgoraj levo) in njegova ekipa U10 Krškega za sezono 2014/15 Slika:Nkkrško_v_gosteh.jpg|Bela krajina - Krško 5.marca 2011 v Črnomlju,tekma 2.SNL sezone 2010/11 Slika:Vratarji NK Krško na treningu pred tekmo.JPG|vratarja Jan Račič (stoji levo z žogo) in Marko Zalokar (leži) s trenerjem vratarjev (Slavko Budna) pred prijateljsko tekmo 21.2.2015 v Domžalah Slika:Kapetan in drugi trener kluba.jpg|Kapetan Slaviša Dvorančič in Alojz Mlakar (trener mlajših selekcij) Slika:Rok Zorko.JPG|Rok Zorko Slika:Slivšek_simič.jpg|Otvoritev igrišča z umetno travo 1.junija 2010 s tedanjima predsednikoma NZS Ivanom Simičem (desno) in NK Krško Jožetom Slivškom]] |Člansko moštvo Krškega za sezono 2014/15 </gallery> ==Zunanje povezave== *[https://www.youtube.com/channel/UCA6djlIqa-IWA87pN2nf8BA NK Krško] na kanalu [[YouTube]] *[http://www.transfermarkt.com/nk-krsko/startseite/verein/17136 profil Krškega na transfermarktu] *[http://uk.soccerway.com/teams/slovenia/nk-krko/4595/ Krški profil na soccerwayu] *[https://www.facebook.com/ns.nk.krsko NK Krško] na spletni strani [[Facebook]] == Sklici == {{sklici}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Krško]] [[Kategorija:Ustanove v Krškem]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]] 0gt2zyr8e9u5v359h33h0ofqsetkkmx Minister za gospodarstvo Republike Slovenije 0 360363 6686130 5896512 2026-06-06T15:44:39Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]] 6686130 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]] 7ly23dev34jh4sg7ut2fam1x2gkxwjm Seznam duhovnikov Župnije Brestanica 0 363785 6686406 5977854 2026-06-07T11:46:12Z Shabicht 3554 /* Župniki */ 6686406 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[duhovnik]]ov [[Župnija Brestanica|Župnije Brestanica]].''' == Župniki == {| class="wikitable" ! Ime ! Začetek delovanja ! Konec delovanja ! Opomba |- | Sigismund von Reichenburg | 1405 | 16. junij 1471 | |- | Peter Pilgram | 1471 | 26. februar 1482 | |- | Gregor N. | 1482 | 25. februar 1502 | |- | Tomaž Piliator | 1502 | 27. marec 1510 | |- | Peter Ličan | 1620 | avgust 1630 | župnik in kanonik v Novem mestu |- | Jurij Gurg | 1630 | 9. oktober 1641 | |- | Jurij Schustanz | 1641 | 1643 | |- | Andrej Goll | 1644 | 1660 | |- | Adam Redi | 1660 | 3. april 1670 | |- | Marko Snoj | 1670 | 1689 | |- | Sigismund Herzer | 1689 | | |- | Pongrac Rupel | 1689 | 1712 | |- | Andrej Tadej Marautscher | 1713 | 1723 | |- | Jurij Henrik Kirchlang | 1723 | 1735 | |- | Danijel Drasch | 1736 | 1747 | |- | Janez Franc von Maurisberg | 1747 | 5. november 1759 | |- | Anton Bernard von Maurisberg | 1760 | 1791 | brat Janeza Franca von Maurisberga |- | Franc Čokl | 1791 | 1805 | |- | Luka Hafner | 1806 | 1813 | |- | Andrej Grošl | 1815 | 11. april 1822 | |- | Franc Ksaver Štebel | 1822 | 3. februar 1833 | |- | Jakob Šošterič | 1833 | 25. avgust 1844 | |- | Anton Zentrich | 11. november 1846 | 1862 | |- | Franc Kalin | september 1862 | 1. marec 1879 | |- | Franc Walter | 1879 | 1. maj 1895 | |- | Jakob Merc | 1895 | 1899 | |- | Jožef Cerjak | 1900 | 1915 | graditelj [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilike Lurške Matere Božje]] |- | Jožef Tratnik | 1915 | 1953 | od 1945 do smrti 1956 dekan [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]] |- | Ivan Kolenko | 1953 | 1975 | |- | Janez Zorko | 1975 | 1980 | soupravitelj, župnik [[Župnija Videm ob Savi|Župnije Videm ob Savi]], dekan |- | Franc Serec | 1980 | 1982 | |- | Jože Špes | 1982 | 1. avgust 2022 | dekan, od 1. avgusta 2022 duhovni pomočnik |- | Tomaž Šojč | 1. avgust 2022 | | trenutni [[župnijski upravitelj]] |} == Viri == * Kronika Župnije Brestanica * Carl Schmutz, ''[http://books.google.si/books?id=2EbJmfMBXR4C&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark]'', zvezek 3, Gradec, 1822, stran 298. [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Brestanica]] [[Kategorija:Župnija Brestanica]] 60b31dsmhn3lvoa108hog27lb0f1he2 Urška Perenič 0 364806 6686251 6636663 2026-06-06T20:07:24Z MaksiKavsek 244409 drugi doktorat 6686251 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Urška Perenič | image = Urška_Perenič2022.jpg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, [[Slovenistika|slovenistka]], germanistka ter [[Urednik|urednica]], *[[5. december|5. decembra]] [[1982]], [[Postojna|Postojni]]. Zaposlena je kot redna profesorica na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer raziskuje in predava zgodovino slovenske književnosti, s posebnim poudarkom na 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Je tudi specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]]. == Izobraževanje in akademska pot == Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], danes pa živi v [[Postojna|Postojni]]. Obiskovala je [[Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], nato pa [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] [[Sežana|Sežani]]. Po maturi leta 2001 je na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] začela študij [[Germanistika|germanistike]] in [[Slavistika|slavistike]]. Med študijem se je navdušila nad [[Literatura|literaturo]] in [[Literarna veda|literarno vedo]]. Leta 2005 je na obeh oddelkih diplomirala z delom ''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josef Friedrich Perkoniga]]'' ter pridobila strokovni naziv profesorice slovenščina in nemščine.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/urska-perenic-sl|title=Perenič, Urška. Osebni raziskovalni profil. ZRC SAZU – Inštitut za kulturno zgodovino.}}</ref> Za diplomsko delo in študijski uspeh je leta 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je kot štipendistka Nemške akademske službe za izmenjavo ([[DAAD]]) študirala v [[Stuttgart|Stuttgartu]], po končanem študiju pa je delovala kot asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] ter Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/174826161|title=Razkošje v glavi – Urška Perenič. Radio Slovenija – Prvi program.}}</ref> Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Vpisala se je na znanstveni magistrski študij [[Literarna veda|literarnih ved]], leta 2006 pa ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij. Leta 2008 je pod mentorstvom [[Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] doktorirala z disertacijo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' {{COBISS|ID=37543522}} ter pridobila naziv doktorice znanosti s področja literarnih ved; ob doktoratu je bila stara 26 let.<ref name=":0" /> Leta 2025 je na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] doktorirala pod mentorstvom [[Igor Grdina|Igorja Grdine]] in somentorstvom [[Daniel Siter|Daniela Sitra]] z disertacijo ''Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom''. {{COBISS|ID=270333443}} == Poklicna in raziskovalna dejavnost == Leta 2009 je bila izvoljena v naziv [[Docent|docentke]] za [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] z [[Literarna teorija|literarno teorijo]] na [[Univerza v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerza v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2009, v naziv docentke za slovensko književnost pa je bila tam izvoljena leta 2010. V zimskem semestru študijskega leta 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju]]. Februarja 2016 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice, junija 2023 pa v naziv redne profesorice za slovensko književnost.<ref name=":1" /> Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in predavateljica o [[Slovenska književnost|slovenski književnosti]]. S predavanji je gostovala tudi na akademskih ustanovah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u ter na strokovnih srečanjih v Sloveniji. Dodatno se je izobraževala na [[Inštitut za medijske raziskave Univerze v Siegnu.|Inštitutu za medijske raziskave Univerze v Siegnu.]]<ref name=":1" /> Njena raziskovalna in pedagoška področja obsegajo [[empirična literarna veda|empirično literarno znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost|slovensko književnost]] 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja (zlasti [[epika|pripovedništvo]]), društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|medije,]] avtorstvo (zlasti žensko) na Slovenskem ter prostorske razsežnosti literarne vede in kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/urska-perenic|title=Filozofska fakulteta, zaposleni, Urša Perenič}}</ref> Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], [[Society for Slovene Studies]] in [[IGEL|mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL]]. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice osrednje slovenske jezikoslovne in literarnovedne revije ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Sodelovala je pri avstrijskem projektu ''Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten'' (od leta 2007) ter v letih 2011–14 pri raziskovalnem projektu ''Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom''. V okviru slednjega je uredila tematsko številko ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru'' (''Space in literature and literature in space''). Sodelovala je tudi pri drugih projektih, med drugim ''Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe'' in ''Slovenska pisateljska pot''. Vključena je v raziskovalno skupino [[Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF)|Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete]]. Sodelovala je v raziskovalnem projektu ''Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin'' (2014–17). V letih 2013–14 je bila članica žirije nagrade [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] za najboljši slovenski roman, iz katere je leta 2015 izstopila. Od leta 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri [[Prešernova nagrada|Prešernovem skladu.]] Urška Perenič se dejavno udeležuje strokovnih srečanj, simpozijev in dogodkov ob pomembnih obletnicah slovenskih pisateljic in pisateljev, kar je pogosto povezano tudi z njeno lokalno oziroma pokrajinsko pripadnostjo. V tem okviru jo mediji redno vabijo k podajanju strokovnih izjav. Kot redna profesorica za [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] se v svojih predavanjih posveča tako [[Literarnoteoretski vidik|literarnoteoretskim]] kot [[Literarnozgodovinskim vidik|literarnozgodovinskim vidikom]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]], raziskovalno pa se še posebej zavzeto ukvarja z delom v literarnih [[Arhiv|arhivih]]. Redno piše, objavlja ter skrbi za promocijo literarne vede in stroke v javnosti.<ref name=":1" /> == Objave in delo v književnosti == Po strokovni, pa tudi osebni plati je Urška Perenič tesno povezana s slovenskimi pisateljicami in pisatelji. Je avtorica znanstvene monografije o prvem pomembnejšem slovenskem pripovedniku [[Josip Jurčič|Josipu Jurčiču.]] Objavila je številne znanstvene razprave, znanstvene monografije in visokošolski učbenik s področja empirične literarne vede, sodelovala pa je tudi kot soavtorica znanstvenokritične izdaje pisemske [[Korespondenca|korespondence]] tržaškega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]]. Posebno pozornost je vzbudila njena faksimilirana znanstvenokritična izdaja prvega slovenskega dnevniškega romana ''[[Beatin dnevnik]]'' pisateljice [[Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]], ki velja za izjemno odmevno in referenčno delo.<ref name=":0" /> Med njenimi novejšimi deli, ki so v slovenski javnosti naletela na velik odziv, izstopata znanstveni monografiji ''[[Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa]]'' (Beletrina, 2021) ter ''[[Ivan Tavčar: Na valovih življenja]]'' (Beletrina, 2023). Pomembno mesto v njenem opusu ima tudi znanstvena monografija ''[[Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja]]'' (Mohorjeva družba, 2022).<ref name=":0" /> Svoja spoznanja objavlja tudi v domačih in tujih znanstvenih revijah (''[[Primerjalna književnost (revija)|Primerjalna književnost]]'', ''[[Slavistična revija]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', ''[[Revija Filološke študije|Filološke študije]]'', ''[[Riječ]]'', ''[[Slovene Studies]]'', ''[[Studia Historica Slovenica]]'', ''[[Neohelicon]]'') ter v simpozijskih in kongresnih zbornikih. O literarnovednih temah je nastopala tudi na radiu in televiziji.<ref name=":0" /> == Nagrade == Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je bila Urška Perenič večkrat nagrajena in nominirana. Leta 2022 je bila njena znanstvena monografija ''Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja'' uvrščena med odlične znanstvenoraziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za leti 2021–22. Leta 2021 je prejela priznanje Študentskega sveta Filozofske fakultete za nadpovprečno pedagoško delo, leta 2025 pa priznanje Študentskegasveta Filozofske fakultete za posebne dosežke. Leta 2020 je bila nominirana za priznanje Filozofske fakultete za enkraten znanstveni dosežek v zadnjih dveh letih za znanstvenokritično izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana ''Beatin dnevnik'' pisateljice Luize Pesjakove, ki temelji na raziskavah njene rokopisne zapuščine, hranjene v Narodni in univerzitetni knjižnici. Leta 2016 je bila nominirana za osebnost Primorske s področja kulture in umetnosti, leta 2006 pa je prejela [[Slavistično društvo Slovenije|nagrado Slavističnega društva Slovenije za uspešen univerzitetni študij]].<ref name=":0" /> == Izbor iz bibliografije == ==== Monografije ==== *''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. (Slavistična knjižnica, 16) *''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010. *Empirija v literarni vedi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. *''Ljubezni pregoreče roža se razcveta (Dragotin Kette in Bogomil Fatur)''. Ljubljana: JSKD, 2016. *''Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. *''Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa.'' Ljubljana: Beletrina, 2021. *''Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja.'' Celje: Mohorjeva družba, 2022. *''Ivan Tavčar (1851-1923): Na valovih življenja''. Ljubljana, Beletrina, 2023. *''»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«'' (uredila Urška Perenič in [[Igor Grdina]]). Ljubljana: Slovenska matica, 2024. (Odstiranja; 11) *''Jaz pa nikoli nisem sanjal: Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem'' (urejanje Urška Perenič, 2024) *''Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom''. Ljubljana, Založba Univerze, 2025. ==== Razprave idr. ==== *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95. * Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131111190110/http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf |date=2013-11-11 }}. *Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35. *The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71. *Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44. *An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26. *The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94. *Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302. *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400. *[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010. *Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78. *Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26. *Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14. *Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44. *Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95]. *[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. *Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213. *Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27. ==== Uredniško delo (izbor) ==== * ''Medialnost in literatura 1''. Slavistična revija, letn. 65, št. 1 (2017). Tematska številka * ''Medialnost in literatura 2''. Slavistična revija, letn. 65, št. 2 (2017). Tematska številka * ''Medialnost in literatura 3''. Primerjalna književnost, letn. 40, št. 1 (2017). Tematski sklop * ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru / Space in literature and literature in space''. Slavistična revija, letn. 60, št. 3 (2012). Tematska številka * ''Književna interpretacija u suvremenoj slovenskoj znanosti o književnosti''. Umjetnost riječi, letn. 64, št. 3–4 (2020). Tematska številka ==== Izbrani raziskovalni projekti ==== * Književna republika Borisa Pahorja (1. 10. 2022 – 30. 9. 2025) * Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju (temeljni raziskovalni projekt; 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023) * Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (temeljni raziskovalni projekt; 1. 7. 2011 – 30. 6. 2014) == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Zunanje povezave== *[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ red. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 8bm9hurwzk54860u5hhu66w4eur0671 6686253 6686251 2026-06-06T20:13:18Z MaksiKavsek 244409 infopolje 6686253 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Urška Perenič | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, [[Slovenistika|slovenistka]], germanistka ter [[Urednik|urednica]], *[[5. december|5. decembra]] [[1982]], [[Postojna|Postojni]]. Zaposlena je kot redna profesorica na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer raziskuje in predava zgodovino slovenske književnosti, s posebnim poudarkom na 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Je tudi specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]]. == Izobraževanje in akademska pot == Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], danes pa živi v [[Postojna|Postojni]]. Obiskovala je [[Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], nato pa [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] [[Sežana|Sežani]]. Po maturi leta 2001 je na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] začela študij [[Germanistika|germanistike]] in [[Slavistika|slavistike]]. Med študijem se je navdušila nad [[Literatura|literaturo]] in [[Literarna veda|literarno vedo]]. Leta 2005 je na obeh oddelkih diplomirala z delom ''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josef Friedrich Perkoniga]]'' ter pridobila strokovni naziv profesorice slovenščina in nemščine.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/urska-perenic-sl|title=Perenič, Urška. Osebni raziskovalni profil. ZRC SAZU – Inštitut za kulturno zgodovino.}}</ref> Za diplomsko delo in študijski uspeh je leta 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je kot štipendistka Nemške akademske službe za izmenjavo ([[DAAD]]) študirala v [[Stuttgart|Stuttgartu]], po končanem študiju pa je delovala kot asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] ter Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/174826161|title=Razkošje v glavi – Urška Perenič. Radio Slovenija – Prvi program.}}</ref> Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Vpisala se je na znanstveni magistrski študij [[Literarna veda|literarnih ved]], leta 2006 pa ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij. Leta 2008 je pod mentorstvom [[Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] doktorirala z disertacijo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' {{COBISS|ID=37543522}} ter pridobila naziv doktorice znanosti s področja literarnih ved; ob doktoratu je bila stara 26 let.<ref name=":0" /> Leta 2025 je na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] doktorirala pod mentorstvom [[Igor Grdina|Igorja Grdine]] in somentorstvom [[Daniel Siter|Daniela Sitra]] z disertacijo ''Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom''. {{COBISS|ID=270333443}} == Poklicna in raziskovalna dejavnost == Leta 2009 je bila izvoljena v naziv [[Docent|docentke]] za [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] z [[Literarna teorija|literarno teorijo]] na [[Univerza v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerza v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2009, v naziv docentke za slovensko književnost pa je bila tam izvoljena leta 2010. V zimskem semestru študijskega leta 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju]]. Februarja 2016 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice, junija 2023 pa v naziv redne profesorice za slovensko književnost.<ref name=":1" /> Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in predavateljica o [[Slovenska književnost|slovenski književnosti]]. S predavanji je gostovala tudi na akademskih ustanovah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u ter na strokovnih srečanjih v Sloveniji. Dodatno se je izobraževala na [[Inštitut za medijske raziskave Univerze v Siegnu.|Inštitutu za medijske raziskave Univerze v Siegnu.]]<ref name=":1" /> Njena raziskovalna in pedagoška področja obsegajo [[empirična literarna veda|empirično literarno znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost|slovensko književnost]] 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja (zlasti [[epika|pripovedništvo]]), društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|medije,]] avtorstvo (zlasti žensko) na Slovenskem ter prostorske razsežnosti literarne vede in kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/urska-perenic|title=Filozofska fakulteta, zaposleni, Urša Perenič}}</ref> Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], [[Society for Slovene Studies]] in [[IGEL|mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL]]. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice osrednje slovenske jezikoslovne in literarnovedne revije ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Sodelovala je pri avstrijskem projektu ''Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten'' (od leta 2007) ter v letih 2011–14 pri raziskovalnem projektu ''Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom''. V okviru slednjega je uredila tematsko številko ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru'' (''Space in literature and literature in space''). Sodelovala je tudi pri drugih projektih, med drugim ''Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe'' in ''Slovenska pisateljska pot''. Vključena je v raziskovalno skupino [[Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF)|Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete]]. Sodelovala je v raziskovalnem projektu ''Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin'' (2014–17). V letih 2013–14 je bila članica žirije nagrade [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] za najboljši slovenski roman, iz katere je leta 2015 izstopila. Od leta 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri [[Prešernova nagrada|Prešernovem skladu.]] Urška Perenič se dejavno udeležuje strokovnih srečanj, simpozijev in dogodkov ob pomembnih obletnicah slovenskih pisateljic in pisateljev, kar je pogosto povezano tudi z njeno lokalno oziroma pokrajinsko pripadnostjo. V tem okviru jo mediji redno vabijo k podajanju strokovnih izjav. Kot redna profesorica za [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] se v svojih predavanjih posveča tako [[Literarnoteoretski vidik|literarnoteoretskim]] kot [[Literarnozgodovinskim vidik|literarnozgodovinskim vidikom]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]], raziskovalno pa se še posebej zavzeto ukvarja z delom v literarnih [[Arhiv|arhivih]]. Redno piše, objavlja ter skrbi za promocijo literarne vede in stroke v javnosti.<ref name=":1" /> == Objave in delo v književnosti == Po strokovni, pa tudi osebni plati je Urška Perenič tesno povezana s slovenskimi pisateljicami in pisatelji. Je avtorica znanstvene monografije o prvem pomembnejšem slovenskem pripovedniku [[Josip Jurčič|Josipu Jurčiču.]] Objavila je številne znanstvene razprave, znanstvene monografije in visokošolski učbenik s področja empirične literarne vede, sodelovala pa je tudi kot soavtorica znanstvenokritične izdaje pisemske [[Korespondenca|korespondence]] tržaškega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]]. Posebno pozornost je vzbudila njena faksimilirana znanstvenokritična izdaja prvega slovenskega dnevniškega romana ''[[Beatin dnevnik]]'' pisateljice [[Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]], ki velja za izjemno odmevno in referenčno delo.<ref name=":0" /> Med njenimi novejšimi deli, ki so v slovenski javnosti naletela na velik odziv, izstopata znanstveni monografiji ''[[Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa]]'' (Beletrina, 2021) ter ''[[Ivan Tavčar: Na valovih življenja]]'' (Beletrina, 2023). Pomembno mesto v njenem opusu ima tudi znanstvena monografija ''[[Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja]]'' (Mohorjeva družba, 2022).<ref name=":0" /> Svoja spoznanja objavlja tudi v domačih in tujih znanstvenih revijah (''[[Primerjalna književnost (revija)|Primerjalna književnost]]'', ''[[Slavistična revija]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', ''[[Revija Filološke študije|Filološke študije]]'', ''[[Riječ]]'', ''[[Slovene Studies]]'', ''[[Studia Historica Slovenica]]'', ''[[Neohelicon]]'') ter v simpozijskih in kongresnih zbornikih. O literarnovednih temah je nastopala tudi na radiu in televiziji.<ref name=":0" /> == Nagrade == Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je bila Urška Perenič večkrat nagrajena in nominirana. Leta 2022 je bila njena znanstvena monografija ''Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja'' uvrščena med odlične znanstvenoraziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za leti 2021–22. Leta 2021 je prejela priznanje Študentskega sveta Filozofske fakultete za nadpovprečno pedagoško delo, leta 2025 pa priznanje Študentskegasveta Filozofske fakultete za posebne dosežke. Leta 2020 je bila nominirana za priznanje Filozofske fakultete za enkraten znanstveni dosežek v zadnjih dveh letih za znanstvenokritično izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana ''Beatin dnevnik'' pisateljice Luize Pesjakove, ki temelji na raziskavah njene rokopisne zapuščine, hranjene v Narodni in univerzitetni knjižnici. Leta 2016 je bila nominirana za osebnost Primorske s področja kulture in umetnosti, leta 2006 pa je prejela [[Slavistično društvo Slovenije|nagrado Slavističnega društva Slovenije za uspešen univerzitetni študij]].<ref name=":0" /> == Izbor iz bibliografije == ==== Monografije ==== *''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. (Slavistična knjižnica, 16) *''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010. *Empirija v literarni vedi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. *''Ljubezni pregoreče roža se razcveta (Dragotin Kette in Bogomil Fatur)''. Ljubljana: JSKD, 2016. *''Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. *''Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa.'' Ljubljana: Beletrina, 2021. *''Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja.'' Celje: Mohorjeva družba, 2022. *''Ivan Tavčar (1851-1923): Na valovih življenja''. Ljubljana, Beletrina, 2023. *''»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«'' (uredila Urška Perenič in [[Igor Grdina]]). Ljubljana: Slovenska matica, 2024. (Odstiranja; 11) *''Jaz pa nikoli nisem sanjal: Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem'' (urejanje Urška Perenič, 2024) *''Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom''. Ljubljana, Založba Univerze, 2025. ==== Razprave idr. ==== *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95. * Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131111190110/http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf |date=2013-11-11 }}. *Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35. *The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71. *Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44. *An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26. *The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94. *Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302. *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400. *[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010. *Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78. *Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26. *Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14. *Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44. *Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95]. *[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. *Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213. *Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27. ==== Uredniško delo (izbor) ==== * ''Medialnost in literatura 1''. Slavistična revija, letn. 65, št. 1 (2017). Tematska številka * ''Medialnost in literatura 2''. Slavistična revija, letn. 65, št. 2 (2017). Tematska številka * ''Medialnost in literatura 3''. Primerjalna književnost, letn. 40, št. 1 (2017). Tematski sklop * ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru / Space in literature and literature in space''. Slavistična revija, letn. 60, št. 3 (2012). Tematska številka * ''Književna interpretacija u suvremenoj slovenskoj znanosti o književnosti''. Umjetnost riječi, letn. 64, št. 3–4 (2020). Tematska številka ==== Izbrani raziskovalni projekti ==== * Književna republika Borisa Pahorja (1. 10. 2022 – 30. 9. 2025) * Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju (temeljni raziskovalni projekt; 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023) * Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (temeljni raziskovalni projekt; 1. 7. 2011 – 30. 6. 2014) == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Zunanje povezave== *[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ red. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] rknigbxxh1faci841bdva7rxt8tkcf7 Levica (Slovenija) 0 374998 6686080 6670279 2026-06-06T14:35:20Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +opozicijska stranka 6686080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Logo of The Left (Slovenia).svg | leader1_title = Sokoordinatorja | leader1_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | founders = [[Luka Mesec]]<br/>[[Violeta Tomić]]<br>[[Asta Vrečko]]<br>[[Simon Maljevac]] | founded = {{nowrap|1. marec 2014 <small>(kot koalicija)</small><br>{{Start date|2017|06|24|df=y}} <small>(kot stranka)</small>}} | ideology = [[demokratični socializem]]<ref name="Toplišek2019">{{navedi knjigo |last=Toplišek |first=Alen |year=2019 |chapter=Between populism and socialism: Slovenia’s Left party |editor-last1=Katsambekis |editor-first1=Giorgos |editor-last2=Kioupkiolis |editor-first2=Alexandros |title=The Populist Radical Left in Europe |location=London |publisher=Routledge |pages=73-92}}</ref><br>[[ekosocializem]]<ref name="Toplišek2019"/><br>[[antikapitalizem]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505551 |title=Levica |work=Parlamentarne volitve 2018 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2024-01-31}}</ref><br>mehki [[evroskepticizem]]<ref name="#1">https://europeelects.eu/european-union/slovenia/</ref> | position = [[politična levica|levica]]<ref name="#1"/><ref>https://www.reuters.com/article/slovenia-politics/update-1-slovenian-parliament-hopes-to-pick-pm-in-mid-august-speaker-idUSL5N1UN3FR</ref><ref>https://www.france24.com/en/20180806-slovenia-centre-left-parties-try-form-minority-government</ref> | european = [[Stranka evropske levice]]<ref>{{Navedi splet|title=Our Parties|url=https://www.european-left.org/our-parties/|website=Party of the European Left|accessdate=2021-11-19|language=en}}</ref> | youth_wing = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} rdeča {{color box|#488e41|border=darkgray}} zelena | headquarters = Prešernova cesta 3<br/>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | predecessor = [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]] in [[Iniciativa za demokratični socializem|IDS]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{Political party data|color}}}} | seats3_title = Župani | seats4 = {{Composition bar|22|2750|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki }} '''Levica''' je [[Politična levica|levo]] usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]] (IDS) in [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|Stranke za trajnostni razvoj Slovenije]] (TRS),<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje nove stranke Levica prevzema Luka Mesec|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-zdruzevanja-v-levico-iz-ids-izstopilo-blizu-sto-clanov-443972|website=siol.net|accessdate=2021-11-19|language=sl}}</ref> pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi [[Demokratična stranka dela|Demokratične stranke dela]] (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki. Levičina predhodnica Združena Levica se je volitev prvič udeležila leta 2014 in osvojila šest poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah leta 2018 je že nastopila kot Levica in osvojila devet poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka osvojila pet poslanskih mest in nato vstopila v koalicijska pogajanja za vlado Roberta Goloba. V pogajanjih je stranka pridobila tri ministrska mesta. S podpisi poslancev stranke je [[Miha Kordiš]] kandidiral na predsedniških volitvah 2022 in v prvem krogu zbral 2,81 % glasov, najmanj od vseh kandidatov.<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-kdo-je-zmagal/ |title=Rezultati volitev: največ glasov Logarju, najmanj Kordišu |work= [[N1 Slovenija]] |date=2022-10-23 |accessdate=2022-11-06}}</ref> Septembra 2023 je stranka prvič od ustanovitve zamenjala vodjo, koordinatorka je postala [[Asta Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|title=Kot kaže, bo na čelu Levice Mesca nasledila Asta Vrečko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-kaze-bo-na-celu-levice-mesca-nasledila-asta-vrecko/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Leta 2025 je stranka vodstvo razširila na dve osebi, ob Vrečkovi je sokoordinator postal [[Luka Mesec]]. == Zgodovina == === 2014–2017: Koalicija Združena levica === [[Slika:Po poteh razprodaj 17.JPG|levo|sličica|[[Luka Mesec]], [[Yiannis Bournous]], [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]], [[Matjaž Hanžek]] na shodu Po poteh razprodaj 9. julij 2014]] Združena levica je bila ustanovljena 1. marca 2014 s podpisom koalicijske pogodbe na ustanovitvenem kongresu v [[Hotel Union, Ljubljana|Hotelu Union]] v Ljubljani. Koaliciji sta se 20. maja 2014 formalno priključila še [[Gibanje za pravično družbo]] (GPD) in društvo [[Svoboda Straža]].<ref>{{Navedi splet|title=K Združeni levici društvo Svoboda Straža in Gibanje za pravično družbo|url=https://old.delo.si/novice/politika/k-zdruzeni-levici-drustvo-svoboda-straza-in-gibanje-za-pravicno-druzbo.html|website=old.delo.si|date=2014-05-20|accessdate=2022-09-02|language=sl-si|first=Ni Č , Delo si|last=STA}}</ref> Namen koalicije je bil služiti kot alternativa tradicionalnim političnim strankam, ki so bile deležne obsežne javne kritike med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|Vseslovenskimi vstajami]].<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/levice-ni-vec-zato-je-tu-nova-levica.html|title=Levice ni več, zato je tu nova levica|last=NeDelo|first=Gorazd Utenkar,|accessdate=2018-06-06|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-najvecja-vseslovenska-vstaja-do-zdaj-protestiralo-20-000-ljudi/302017|title=Foto: Največja vseslovenska vstaja do zdaj. Protestiralo 20.000 ljudi.|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-06}}</ref> [[Volitve v Evropski parlament 2014|Volitve slovenskih poslancev v Evropskih parlament]] so potekale 25. maja 2014. Združena levica je na uvrstila na 7. mesto s 5.47 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2022-09-02}}</ref> Nosilka liste je bila [[Violeta Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Združena levica je za izstop iz Nata|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/klepeti/violeta-tomic-zdruzena-levica-je-za-izstop-iz-nata/337499|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-02|language=sl}}</ref> Združena levica je na predčasnih [[Volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2014|volitvah v Državni zbor 2014]] dosegla 5,97 % glasov, in si s tem pridobila [[Poslanska skupina Združene levice|6 mandatov]].<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-09-02}}</ref> Poslanca stranke [[Miha Kordiš]] in Violeta Tomić sta leta 2015 na povabilo vlade obiskala [[Venezuela|Venezuelo]], ki je bila v hudi gospodarski krizi. Ob tem je Kordiš izrazil navdušenje nad favelami, ki jih je označil za »najbolj demokratično skupnost« in dodal »ta sistem deluje«. Priznal je da je v državi »nekaj« težav, ki jih je pripisal [[Kapitalizem|kapitalizmu]] in odsotnosti [[Socializem|socializma]].<ref>{{Navedi splet|title=Kako sta poslanca ZL na račun revnih Venezuelcev potovala s Chavezovim letalom|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-sta-poslanca-zl-na-racun-revnih-venezuelcev-potovala-s-chavezovim-letalom-346939|website=siol.net|accessdate=2024-07-31|language=sl}}</ref> [[Slika:Luka Mesec 02.jpg|sličica|221x221_pik|[[Luka Mesec]] je bil koordinator Združene levice in nato Levice do 2023]] === 2017: Nastanek stranke Levica === Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj sta se 24. junija 2017 združila v stranko '''[[Levica (politična stranka)|Levica]].'''<ref>{{Navedi splet|title=Na združitvenem kongresu IDS in Trsa nastala nova stranka Levica, na njenem čelu Mesec|url=https://www.dnevnik.si/1042776178|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-02|archive-date=2022-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220902204516/https://www.dnevnik.si/1042776178|url-status=dead}}</ref> === 2018–2020: Partnerica Šarčeve vlade === Levica je na predčasnih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah v Državni zbor 2018]] dosegla 9,29 % glasov in si s tem pridobila 9 mandatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-13|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[20. marec|20. marca]] [[2019]] je stranka podpisala sporazum z [[13. vlada Republike Slovenije|manjšinsko vlado Marjana Šarca]].<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Koalicijski partnerji in Levica podpisali sporazum|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-partnerji-in-levica-podpisali-sporazum/483142|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-11|language=sl}}</ref> Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev [[Dopolnilno zdravstveno zavarovanje|dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja]] ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarska zbornice Slovenije]] ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti.<ref name="#2"/> Koordinator stranke Levica [[Luka Mesec]] se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija]], ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sami sebi.<ref name="#2"/> Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih. Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] naj bi nastopala kot projektna partnerica [[Vlada|vlade]], kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so [[Opozicija|opozicijske]] stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. [[Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora|Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS]] se je [[16. avgust|16. avgusta]] [[2018]] izrekla,<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka|url=https://www.dnevnik.si/1042836534|website=Dnevnik|accessdate=2019-02-20|archive-date=2019-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190221112013/https://www.dnevnik.si/1042836534|url-status=dead}}</ref> da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da ''"sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi".'' Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije. Levica je večkrat opozorila, da Vlada njenih predlogov ne upošteva. Po tem, ko je [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zdravstvo]] izglasoval prekinitev predloga Levice, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-je-v-polni-opoziciji-sarec-levica-zapusca-vlado-ne-obratno/504165|accessdate=2019-11-06|title=Mesec: Levica je v polni opoziciji; Šarec: Levica zapušča vlado, ne obratno.|work=MMC RTV Slovenija}}</ref> V začetku leta 2020 je premier Šarec odstopil, s čimer je padla njegova vlada. Marca 2020 je stranko in poslansko skupino zaradi ostrih nestrinjanj z vodstvom in strankarsko kulturo zapustil [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Franc Trček zapušča Levico|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e6bf2f9bdd6b/franc-trcek-zapusca-levico|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> in se pridružil v poslanski skupini SD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-v-poslansko-skupino-sd-ja/518165|accessdate=2020-03-23|title=Franc Trček v poslansko skupino SD-ja|work=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aprila 2021 je več medijev, povezanih s stranko SDS, objavilo domnevni tajni manifest stranke Levica.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Najprej v medijih blizu SDS in napačen logo Levice: Policija preiskuje sum storitve kaznivega dejanja v zvezi z manifestom|url=https://www.vecer.com/kronika/policija-preiskuje-sum-storitve-kaznivega-dejanja-v-zvezi-z-domnevnim-politicnim-manifestom-10242030|website=www.vecer.com|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-08|language=sl-si}}</ref> Vsebina dokumenta je pozivala k kršenju ustavne ureditve Slovenije. Portal 24ur je manifest opisal kot "očitno lažen".<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Kdo je avtor lažnega manifesta Levice, ki ga preiskuje Policija?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lazni-manifest.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> V Levici so povezave z manifestom zanikali.<ref name=":8" /> Informacijo o domnevnem manifestu je na družbenem omrežju med drugim poobjavil premier Janša. Maja 2021 je bilo razkrivo, da v zvezi z dokumentom poteka policijska preiskava zaradi možnosti kaznivega dejanja. Po navedbah Dnevnik-a naj bi preiskavo zaukazal generalni direktor policije [[Anton Olaj]]. Levica je policijsko preiskavo označila za zlorabo policije in zato napovedala kazensko ovadbo zoper Olaja.<ref name=":9" /> === 2020–2022: Koalicija ustavnega loka === Stranka Levica je podprla iniciativo [[Jože P. Damijan|Jožeta P. Damijana]] in se pridružila ''[[Koalicija ustavnega loka|Koaliciji ustavnega loka]]'', katere namen je bil zrušiti [[14. vlada Republike Slovenije|tretjo Janševo vlado]]. Poleg Levice so v koaliciji sodelovale še [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], po izstopu iz vlade pa tudi [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Levica je v decembru dala soglasje k imenovanju Karla Erjavca za mandatarja Koalicije ustavnega loka in napovedala prispevanje svojih poslanskih podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec vložil predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi; Simonovič zavrnil podpis|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/erjavec-39-podpisov-ze-imam-v-blagajni-stranke-desus-upam-da-kdo-ne-bo-vanjo-vlomil-841815|website=Revija Reporter|accessdate=2021-01-19}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref> 12. januarja 2022 je stranko in poslansko skupino zapustil [[Željko Cigler]], ki je prestopil k Socialnim demokratom. Razhod naj bi bil sporazumen. Čez nekaj dni, 19. januarja pa je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka naj bi jo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v Ljubljani-center. Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Levico zapustila tudi Violeta Tomić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levico-zapustila-tudi-violeta-tomic/609227|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-19|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Mesec: Tomić je zaupanje delno izgubila tudi zaradi afere ivermektin|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopila-iz-stranke-levica/|website=N1|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je na [[Facebook|Facebooku]] zapisala, da je Levica stranka, "Kateri najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh."<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Tomićeva: Najljubši šport Levice je brcanje človeka, ko je na tleh #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tomiceva-najljubsi-sport-levice-je-brcanje-cloveka-ko-je-na-tleh-570973|website=siol.net|accessdate=2022-01-20|language=sl}}</ref> === 2022–: Golobova vlada === [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|sličica|Levica je postala članica [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vlade]]|235x235_pik]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela občuten padec števila glasov in poslancev. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in Tatjana Greif.<ref>{{Navedi splet|title=Tako pester bo nov sestav državnega zbora|url=https://zurnal24.si/slovenija/tako-pester-bo-nov-sestav-drzavnega-zbora-385854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-05-19|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15" /> Poslanec Miha Kordiš je po volitvah na portalu [[Facebook]] izrazil prepričanje, da je za slab rezultat stranke na volitvah kriv pomik stranke k politični sredini v času Janševe vlade in zapisal, da mora stranka ponovno postati pristna socialistična alternativa. Svet stranke je o zaupanju vodstvu razpravljal 29. aprila 2022, a nezaupnice ni izglasoval.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-ostaja-na-celu-levice-ki-se-bo-pogajala-za-vstop-v-vlado/625726|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna|url=https://www.domovina.je/levica-po-volilnem-porazu-potrdila-aktualno-vodstvo-a-postaja-vse-bolj-irelevantna/|website=Domovina|date=2022-04-29|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}</ref> So pa svetniki Mescu in vodstvu stranke podelili pogajalski mandat za vstop v vlado [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref name=":16" /><ref>{{Navedi splet|title=Vodstvu Levice zaupnica in mandat za pogajanja za vstop v Golobovo vlado|url=https://www.dnevnik.si/1042988123|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-30|archive-date=2022-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430091046/https://www.dnevnik.si/1042988123|url-status=dead}}</ref> Levica je v Golobovi vladi izpogajala tri ministrstva; [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]], ki bi ga vodila [[Asta Vrečko]], [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], ki bi ga vodil [[Simon Maljavec]], ter novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bi prevzel [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-prineslo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-27|publisher=24ur.com|last=Lobe|first=Špela}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/kaj-bo-pocelo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost-vlozen-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refer|website=regionalobala.si|accessdate=2022-05-27|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-druzinske-zadeve/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Stranka Levica je pred vstopom v vlado izvedla interni referendum med svojim članstvom. 91,07 ostotkov članov je glasovalo za, 5.8 odstotka proti, 3.13 odstotka pa je bilo vzdržanih.<ref>{{Navedi splet|title=Interni referendum: članstvo podprlo vstop v vlado|url=https://www.levica.si/interni-referendum-vlada/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Nazadnje je Mesec postal minister za delo, Ministrstvo za solidarno prihodnost pa je prevzel Maljevac. V stranki so sprva zatrdili, da se v predsedniško bitko ne bodo podali s svojim kandidatom. V začetku septembra pa so po odstopu [[Marta Kos|Marte Kos]] od kandidature sporočili, da bodo vendarle imeli svojega kandidata. Na seji sveta dne 21. septembra so potrdili kandidaturo, kandidat stranke je bil [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica potrdila: Kordiš kandidat za predsednika Republike Slovenije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-v-predsednisko-bitko-sama-in-s-kordisem-na-celu.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21}}</ref> ==== 2023: Nova koordinatorka ==== [[Slika:Vrh_koalicije_-_14._3._2023_-_Asta_Vrečko.jpg|sličica|Sokoordinatorka stranke [[Asta Vrečko]]]] Pred strankarskim kongresom leta 2023 se je v stranki izoblikovalo "aktivistično krilo" članov (med njimi med drugim tudi [[Miha Kordiš]]), ki je od stranke zahtevala bolj aktivističen in demokratičen pristop znotraj stranke ter zaustavitev "sredinjenja od zgoraj navzdol" in "ugrabljanja stranke za osebne karierne interese".<ref>{{Navedi splet|title=V Levici so osnovali levo krilo stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-so-osnovali-levo-krilo-stranke/|website=N1|date=2023-05-24|accessdate=2023-09-04|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}</ref> Aktivistično krilo je napovedalo tudi lastno listo kandidatov za svet stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aktivistično krilo od Mesca pričakuje »new deal« v stranki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktivisticno-krilo-od-mesca-pricakuje-new-deal-v-stranki/|website=www.delo.si|accessdate=2023-05-24|language=sl-si}}</ref> Svet stranke je konec avgusta in v začetku septembra izbiral novo vodstvo stranke. Za mesto koordinatorja sta se potegovala [[Asta Vrečko]] in [[Miha Kordiš]]. Po enotedenskem glasovanju so 1. septembra 2023 za novo koordinatorko izvolili ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Levice naj bi prevzela Asta Vrečko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> ==== 2024: Odhodi članov ==== 6. februarja 2024 je [[poslanska skupina Levica]] na Mandatno-volilno komisijo poslala predlog za razrešitev Mihe Kordiša z mesta predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji. Pozvali so ga tudi k izstopu iz poslanske skupine, saj so mu poslanci soglasno izrekli nezaupnico. K izstopu so ga pozvali zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini, ki so se zgodile v času njegove večmesečne bolniške odsotnosti".<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Poskušajo me disciplinirati in utišati, saj se me zlomiti ali kupiti ne da |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-kordisu-ocita-zlorabo-polozaja-zavajanje-groznje-in-izsiljevanje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Kordiš se je odzval z besedami, da poslanske skupine ne namerava zapustiti in da ga je odločitev poslanskih kolegov presenetila.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš poslanske skupine ne namerava zapustiti. Kdaj naj bi počilo v Levici?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-mihe-kordisa-vse-skupaj-mi-je-precej-presenetljivo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Nato je v tednu dni svet stranke zapustilo pet članov, nekdanji koordinator Mesec pa je potrdil, da so napetosti in notranji boji prisotni že od kongresa dalje. Na enem od sestankov, ki so sledili, pa so se po njegovih besedah že bolj razumno pogovorili in se strinjali o izhodiščih pokojninske reforme ter začeli s pripravami na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropske volitve]].<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Tisti, ki so stranko uničevali, odhajajo. Kordiš: Ne damo se.|url=https://siol.net/novice/slovenija/mesec-tisti-ki-so-stranko-unicevali-odhajajo-627585|website=siol.net|accessdate=2024-02-22|language=sl}}</ref> Marca 2024 je nato stranko zapustilo 23 članov, ki vodstvu očitajo, da je klonilo interesom kapitala. Odšli so iz različnih razlogov, po lastnih navedbah zaradi notranjih kritik, spodbijanja notranjih demokratičnih procesov in utaje socialističnih izhodišč. Koordinatorica Asta Vrečko je ob tem sporočila, da je bil izstop pričakovan, hkrati pa poudarila, da izstopov pričakuje še več.<ref>{{Navedi splet|title=Več članov zapušča Levico, Asta Vrečko: Pričakujem še več izstopov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-ki-kolaborira-s-kapitalom-ni-socialisticna-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-15|language=sl}}</ref> [[Slika:Komemoracija v Dražgošah 2023 11.jpg|sličica|Miha Kordiš, Asta Vrečko, Luka Mesec]] Svet stranke Levica je 26. novembra 2024 sprejel sklep, da Mihi Kordišu zamrzne članstvo. V obrazložitvi so zapisali, da "''Miha Kordiš ne deluje v skladu s statutom, deluje razdiralno, svojih političnih akcij in delovanja ne usklajuje z organi stranke ter vztrajno javno napada svoje poslanske kolege, ministre in stranko kot celoto."'' Koordinatorico sveta [[Nataša Sukič|Natašo Sukič]] so ob tem zadolžili, da zoper Kordiša na disciplinsko komisijo vloži prijavo zaradi resnih kršitev statuta stranke.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Kordiš po tem, ko so mu v Levici zamrznili članstvo: "Iz stranke ne bom izstopil na noben način"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-po-tem-ko-so-mu-v-levici-zamrznili-clanstvo-iz-stranke-ne-bom-izstopil-na-noben-nacin/728776|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš odgovarja Levici: Sem edini vidnejši predstavnik, ki se ni prodal|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-zamrznili-clanstvo-mihe-kordisa-deluje-razdiralno/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=M. R. , Ta L. , I.|last=M}}</ref> Kordiš je v odzivu dejal, da je stranka sklep sprejela brez demokratične razprave in da želi izločiti levo krilo, tudi s tem, da so zoper njega že prej v parlamentu sprejeli določene ukrepe in ga presedali.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Levica sankcionirala Kordiša. Ta odgovarja: To je svinjarija #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/svet-stranke-levica-zamrznil-clanstvo-poslancu-mihi-kordisu-649362|website=siol.net|accessdate=2024-11-27|language=sl}}</ref> Kasneje se je leta 2025 odločil ustanoviti svojo stranko [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]].<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Smo mirovna, podnebna stranka, končni cilj je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-smo-mirovna-podnebna-stranka-koncni-cilj-je-odprava-kapitalisticnega-sistema-izkoriscanja/764231|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Preostanek mandata ==== Jeseni 2025 se je stranka odločila, da bo njeno vodstvo sokoordinatorsko, torej z dvema enakovrednima voditeljema. Na to mesto sta bila izvoljena Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=Levica izbrala novo vodstvo: za sokoordinatorja potrjena Asta Vrečko in Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-izbrala-novo-vodstvo-za-sokoordinatorja-potrjena-asta-vrecko-in-luka-mesec/764002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko in Luka Mesec kot sokoordinatorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-kot-sokoordinatorja|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-18|language=sl}}</ref> 14. novembra 2025 je Levica ustanovila svoj podmladek Mlada Levica.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Ustanovljena je Mlada Levica!|url=https://www.levica.si/ustanovljena-je-mlada-levica/|website=Levica|date=2025-11-17|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Ta združuje mlajše od 30 let. Koordinatorka je postala [[Lana Nikolić]], namestnik [[Jan Stergar]] in generalni sekretar [[Alekzander Ismaj Blatnik]].<ref name=":22" /> 6. januarja 2026 je vodja poslanske skupine Levica [[Matej Tašner Vatovec]] naznanil svoj, prestopil v stranko [[Socialni demokrati]]. Izstopil je tako iz poslanske skupine kot stranke Levica. Kot razlog je navedel potrebo po združevanju skupnih vrednot politične levice v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna, ni bila pa sprejeta na mah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-ni-bila-pa-sprejeta-na-mah/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(ODZIVI) Prestop Mateja Tašnerja Vatovca v SD: "Izkazal se je kot mož beseda." V Levici so v šoku ...|url=https://vecer.com/slovenija/odzivi-prestop-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-izkazal-se-je-kot-moz-beseda-v-levici-so-v-soku--10401679|website=Večer|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> Sokoordinatorica Levice [[Asta Vrečko]] je njegov odhod označila kot izdajstvo stranke iz koristoljubja ter navedla, da pred odhodom indicev za izstop iz stranke ni pokazal.<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestop Tašnerja Vatovca v SD popoln šok za Levico. Asta Vrečko: "Stranko je izdal iz osebnih koristi"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prestop-tasnerja-vatovca-v-sd-sok-za-levico-kako-stranka-pojasnjuje-njegov-odhod/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Poslanka Nataša Sukič je Tašner Vatovca označila kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, pa da jo je prestop pretresel in šokiral.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-prestopu-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-nova-vodja-poslancev-levice-postala-natasa-sukic/|website=N1|date=2026-01-08|accessdate=2026-01-08|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico [[NATO|zveze NATO]] in oboroževanja.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prestop-mateja-tasnerja-vatovca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> 8. januarja je nato prevzela vodenje [[Poslanska skupina Levica|Levičine poslanske skupine]]. V poslanski skupini Levica so s tem ostali trije poslanci, vodenje poslanske skupine pa je 8. januarja 2026 prevzela Nataša Sukič.<ref name=":02" /><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič prevzema vodenje poslanske skupine Levice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/natasa-sukic-prevzema-vodenje-poslanske-skupine-levice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> == Ideologija == {{Razširi razdelek|date=maj 2024}} Stranka Levica je pogosto označena za [[Skrajna levica|skrajno levo]] stranko tako s strani desnega kot tudi z levega pola.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/are-slovenias-politics-endangering-european-security/video-73312147|title=Are Slovenia's politics endangering European security?|date=2025-07-17|accessdate=2025-07-27|website=dw.com|publisher=DW|at=5:27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Mene zanima predvsem premierska funkcija' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/tonin-mene-zanima-predvsem-premierska-funkcija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-07-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar: Politična stranka, ki jo ustanavljamo, ne bo muha enodnevnica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-politicna-stranka-ki-jo-ustanavljamo-ne-bo-muha-enodnevnica/723916|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-27|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Imamo v Sloveniji skrajne stranke?|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/imamo-v-sloveniji-skrajne-stranke-468224|website=siol.net|accessdate=2025-07-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Virant: SDS bo doziral napade na Logarja. Biščak: Vseeno je, ali sta Logar in Janša dogovorjena.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/virant-sds-bo-doziral-napade-na-logarja-biscak-vseeno-je-ali-sta-logar-in-jansa-dogovorjena/640407|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po besedah poslanca Levice [[Matej Tašner Vatovec|Mateja Vatovca]], oznako za skrajneže sprejemajo kot kompliment.<ref>{{Navedi splet|title=Če SDS oznako skrajnost razume kot žalitev, je za nas to kompliment|url=https://info360.si/politika/ce-sds-oznako-skrajnost-razume-kot-zalitev-je-za-nas-to-kompliment/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> Levica se zavzema za ekološki [[demokratični socializem]]. Zagovarja socialistično politiko, ki stremi k družbenemu in ekonomskemu sistemu, v katerem ljudje v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov trajnostno in sonaravno proizvajajo za zadovoljevanje družbenih potreb zadostne količine želenega. Zavzema se za [[demokratizacija|demokratizacijo]] vseh družbenih področij, in sicer z vpeljevanjem [[neposredna demokracija|neposredne demokracije]], [[delavsko upravljanje|delavskim upravljanjem]] ter uveljavljanjem načel koordinacije in sodelovanja v gospodarstvu (namesto tekmovanja).{{Navedi vir}} Raziskava Univerze v Amsterdamu je pokazala, da je stranka Levica med slovenskimi političnimi strankami v letih 2017 do 2022 uporabljala največ negativne kampanje na [[Twitter|Twitterju]] (kasneje omrežje X).<ref>{{Navedi splet|title=Who Attacks, and Why? Using LLMs to Identify Negative Campaigning in 18M Tweets across 19 Countries|url=https://arxiv.org/abs/2507.17636v1|website=arXiv.org|date=2025-07-23|accessdate=2025-12-18|language=en|first=Victor|last=Hartman|first2=Petter|last2=Törnberg}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Hartman|first=Victor|last2=Törnberg|first2=Petter|date=2025|title=Who Attacks, and Why? Using LLMs to Identify Negative Campaigning in 18M Tweets across 19 Countries|url=https://arxiv.org/abs/2507.17636|doi=10.48550/ARXIV.2507.17636}}</ref> Politolog [[Marko Hočevar]] je januarja 2026 a ocenil, da je stranka Levica z leti ideološko zdrsnila od [[Socializem|socialistične]] v [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, pri čemer se je skliceval na ukrepe njenih ministrstev v mandatu 15. vlade Republike Slovenije.<ref>{{Citat|title=Marko Hočevar: Levica je res postala socialdemokratska, SD pa to ni več|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175188656|accessdate=2026-01-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Levica je postala socialdemokratska, SD pa to ni več"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ob-osmih/levica-je-postala-socialdemokratska-sd-pa-to-ni-vec/769453|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-08|language=sl|first=Urška Sobočan|last=Ivanovič}}</ref> === Geopolitična stališča === Menijo, da NATO izvaja proameriško politiko in pravico do samoodločbe priznava le narodom, ki jih podpirajo ZDA (Kosovo), ne pa tudi Palestincem, Kurdom ter Kataloncem ter da sledi ZDA pri vmešavanju v vlade držav, kjer je na oblasti levica, netolerantna do ameriškega modela (Venezuela).<ref>https://www.levica.si/prihodnost-za-vse-ne-le-za-pescico-program-za-drzavnozborske-volitve-2022/</ref> Levica ne podpira članstva Slovenije v zvezi [[NATO]] in si prizadeva za referendum o izstopu iz zveze. Ob 20-letnici članstva Slovenije v zvezi NATO je stranka zapisala, da rastoče geopolitične napetosti in oboroževalne tekme širom sveta ogrožajo politike miru in nenasilja, katerim so zavezani.<ref name="nato" /> Menijo, da je NATO že desetletja eden ključnih dejavnikov tega dogajanja<ref name="nato" /> ter, da članstvo Slovenije v Natu povečalo je varnostna tveganja za Slovenijo, saj naj bi se država znašla na »seznamu potencialnih tarč vseh, ki Nato upravičeno krivijo za vojna pustošenja širom sveta.«<ref name="nato" /> Levica je [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]] označila za »državljansko vojno« in ukrajinsko vlado za »kijevski režim«, trdila, da je bila [[Revolucija dostojanstva|menjava oblasti leta 2014]] »nasilen prevrat« z vpletenostjo Zahoda, nasprotovala vsem sankcijam proti [[Rusija|Rusiji]] (še posebno za okupirani [[Krim (polotok)|Krim]]) in trdila, da so v ukrajinski vladi in vojski »skrajni nacionalisti« in »neofašisti«.<ref name=":20" /> Trdila je tudi, da je vpletenost Rusije v vojno bila le »odziv« in ne »napad«.<ref>{{Navedi splet|title=Napotitev enote SV v Latvijo v službi ameriškega »izvažanja demokracije«|url=https://www.levica.si/napotitev-enote-sv-v-latvijo-v-sluzbi-ameriskega-izvazanja-demokracije/|website=Levica|date=2016-07-11|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> Podprla je idejo mednarodne finančne pomoči za vse uničene dele [[Donbas|Donbasa]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=JASTREBI NISO DOBRODOŠLI!|url=https://www.levica.si/jastrebi-niso-dobrodosli/|website=Levica|date=2015-03-18|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> in »samoupravo« samooklicanih proruskih republik.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/novice/svet/zdruzena-levica-in-poslanec-nemske-levice-za-druga|title=Združena levica in poslanec nemške Levice za drugačno politiko do Ukrajine|date=2014-10-28|accessdate=2024-05-17|website=primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|archive-date=2024-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240517212628/https://primorske.svet24.si/novice/svet/zdruzena-levica-in-poslanec-nemske-levice-za-druga|url-status=dead}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji]] v Levici nasprotujejo vsakršni vojaški pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]]<ref name=":19" /> in trdijo, da je »Putinovemu napadu na Ukrajino« botrovala širitev zveze [[NATO]] na vzhod,<ref name="nato">{{Navedi splet|title=20 let članstva v NATO paktu je 20 let preveč|url=https://www.levica.si/20-let-clanstva-v-nato-pakt-je-20-let-prevec/|website=Levica|date=2024-03-22|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> njeni poslanci pa menijo, da gre za »posredniško vojno« med [[ZDA]] in [[Rusija|Rusijo]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Nemec, Stevanović, Sukičeva in Gregorčič o tarčah na čelu in orožju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nemec-stevanovic-sukiceva-gregorcic-o-tarcah-na-celu-in-orozju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice s kontroverznimi stališči glede Ukrajine in Rusije|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanec-levice-s-kontroverznimi-stalisci-glede-ukrajine-in-rusije-382066|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref> Leta 2024 je poslanska skupina stranke po spremmbah ruske doktrine jedrskega odvračanja, ki predvideva uporabo jedrskega orožja tudi v primeru obsežnega zračnega napada na državo, zahtevala popolno ustavitev vse vojaške pomoči Ukrajini, nedopuščanje ukrajinskih protinapadov na Rusijo in (jedrsko) razorožitvev evropskih držav.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina Levice pozvala vlado, naj ustavi vojaško pomoč Ukrajini|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanska-skupina-levice-pozvala-vlado-naj-ustavi-vojasko-pomoc-ukrajini/723075|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V [[izraelsko-palestinski konflikt|vojni v Gazi]] zaradi številnih civilnih žrtev obsojajo [[Izrael|izraelsko]] bombardiranje in raketiranje Gaze in med drugim zahtevajo, da [[Vlada Republike Slovenije]] »nedvoumno in vidno opozori na nevarnost in nesprejemljivost izvršitve genocida nad Palestinkami in Palestinci«, »sprejme embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom in k temu pozove tudi druge članice EU« ter da »Republika Slovenija prizna Palestino kot državo.«<ref>https://www.levica.si/natasa-sukic-gaza-palestina/</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve !Stranka ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! rowspan="2" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] |'''[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]]''' |13.477 |1,22 | |{{Composition bar|0|90|hex=#DB2D43}} | |10. |Izven DZ |- |'''[[Demokratična stranka dela|DSD]]''' |7.118 |0,65 | |{{Composition bar|0|90|hex=#DB2D43}} | |13. |Izven DZ |- ! colspan="9" |Ustanovitev koalicije Združena levica ([[Demokratična stranka dela|DSD]]-[[Iniciativa za demokratični socializem|IDS]]-[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]]) leta 2014 |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] |'''L''' | 52.189 | 5,97 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#DB2D43}} | {{Increase}} 6 | 5. | {{no2|Opozicija}} |- ! colspan="9" |Ustanovitev stranke leta 2017 |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |'''L''' | 81.689 | 9,29 | {{Increase}} 3,32 | {{Composition bar|9|90|hex=#DB2D43}} | {{Increase}} 3 | 5. | {{no2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |'''L''' | 53.234 | 4,46 | {{Decrease}} 4,83 | {{Composition bar|5|90|hex=#DB2D43}} | {{Decrease}} 4 | 5. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] |'''L''' | 67.183 | 5,69 | {{Increase}} 1,23 | {{Composition bar|5|90|hex=#DB2D43}} | {{steady}} 0 | 6.{{efn|Nastopila skupaj s stranko Vesna; Levica je prejela 5 mandatov, Vesna 0}} | {{no|Opozicija}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Prve volitve takrat nove stranke Združena levica so bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne parlamentarne volitve 2014]]. Lista se je uvrstila na peto mesto oz. dosegla 52.189 glasov (5,97 %). Prejeli so le 60 glasov (0,01 %) glasov manj od - večkrat omenjeno - največjih konkurentov [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. Združeni levici je pripadlo šest poslanskih mandat; po enega so dobili v volilnih enotah Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto, Maribor in Ptuj. Poslanca tako niso dobili le v volilni enoti Celje.<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/izidi_enote.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-06}}</ref> '''Poslanska skupina 2014–2018:''' # [[Miha Kordiš]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Matej Tašner Vatovec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Violeta Tomić]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]] # [[Matjaž Hanžek]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]]* # [[Luka Mesec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] <nowiki>*</nowiki>5. julija 2017 je zaradi notranjih sporov iz poslanske skupine izstopil poslanec Matjaž Hanžek. Kot glavni razlog je navedel nekorekten in nedemokratičen način združevanja strank Združene levice v Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-06|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Volitev se je stranka že udeležila pod imenom Levica. Kljub temu je na volitvah nastopila tudi stranka Združena levica. Levica je zato v predvolilni kampanji večkrat opozarjala, da ne bi prišlo do zamenjave med strankama. V kampanji je stranka poskrbela za nekolikšno provokacijo, saj je v volilni okraj [[Grosuplje]], kjer kandidira prvak [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]], na listo umestili umetnika [[Janez Janša (režiser)|Janeza Janšo]] (nekdaj Emil Hrvatin). Stranka je na volitvah osvojila 81.689 glasov oz. 9,29 % glasov, skupno je pristala na petem mestu. Pripadlo ji je devet poslanskih mest: {| class="wikitable sortable" !Kandidat/ka !Število glasov !Odstotek !Volilna enota !Volilni okraj |- |[[Violeta Tomić]] |2.769 |23,97 % |Ljubljana Center |Ljubljana Center |- |[[Luka Mesec]] |3.643 |19,10 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje II, Ljubljana Bežigrad II |- |[[Matej Tašner Vatovec]] |1.554 |18,76 % |Postojna |Koper I |- |[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]* |1.155 |16,11 % |Maribor |Maribor IV |- |[[Nataša Sukič]] |3.375 |13,84 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje III, Ljubljana Bežigrad I |- |[[Miha Kordiš]] |2.652 |12,27 % |Kranj |Kranj I, Škofja Loka I |- |[[Željko Cigler]] |1.343 |11,81 % |Celje |Celje II |- |[[Primož Siter]] |828 |11,62 % |Novo mesto |Trbovlje |- |[[Boštjan Koražija]] |782 |8,61 % |Ptuj |Ptuj II |} <nowiki>*</nowiki>[[13. marec|13. marca]] [[2020]] je ob glasovanju o imenovanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], poslanec Levice [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] v svojem govoru pohvalil sodelovanje s poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke [[Jelka Godec|Jelko Godec]] v preteklem mandatu.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-izstopil-iz-levice-menjave-v-poslanskih-klopeh/517137|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Na socialnih omrežjih je nekaj minut po seji objavil, da je v stranki doživel hladen tuš, saj da naj bi povozil stališče, ju ga je pred njim podal vodja poslanske skupine [[Matej Tašner Vatovec]]. Slednji je namreč opozoril pred [[Janez Janša|Janševimi]] avtoritarnimi težnjami, med tem ko je Trček v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] rekel, da upa, da je Janša odgovoren politik in bo kritike sprejemal kot dobronamerne.<ref name="#3"/> Na socialnem omrežju je v daljšem zapisu opisal še kratko korespondenco z Luko Mescem ter pripisal: "''Cenene provokacije s prečrtanimi križi in tuljenje nekoga, kako bo uničil vse države, ker je on nadkomunist, sočasno pa živi v poslanskem stanovanju in mu po plačilu članarine in stroškov ostane lepo čez 2000 EUR, kar številni še sanjati ne morejo, to NI Levica, za katero sem se šest let boril in tudi za njo kandidiral. Prvo je bila kaplja do roba, drugo že čez rob, današnji pogrom pa še dodatna brca."''<ref name="#3"/> Trček je čez nekaj dni postal član poslanske skupine Socialnih demokratov. ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela močan padec. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |title=Volitve v državni zbor 2022 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/po-slabsem-rezultatu-na-volitvah-levica-o-nadaljnjih-korakih-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in [[Tatjana Greif]].<ref name=":13"/> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Levica seje na volitve odpravljala skupaj s stranko [[VESNA – zelena stranka]], s katero je tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]]. Pogovori o sodelovanju so se pričeli marca 2025,<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref> 17. junija pa podpisali predvolilni sporazum, ki je predvidel skupen nastop na volitvah.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Sledilo je medstrankarsko usklajevanje, v oktobru 2025 sta sveta obeh strank še uradno potrdila partnerstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila tudi na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj; na skupni listi kandidira v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja, na DVK pa jo vložili 17. februarja 2026; sokoordinatorka Vrečko kandidira v okraju Bežigrad II, sokoordinator Mesec pa v okrajih Ljubljana Center in Šiška I.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 21.985 | 5,47 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|8|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 7. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 30.983 | 6,43 | {{Increase}} 0,96 | {{Composition bar|0|8|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 32.436 | 4,81 | {{Decrease}} 1,62 | {{Composition bar|0|9|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 7. |} ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Združena levica je na Evropskih volitvah 2014 nastopila prvič. Z 21.985 glasovi oz. 5,47 % je pristala na skupnem sedmem mestu in brez poslanskega mesta. Na listi so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Dušan Plut]] # [[Luka Mesec]] # [[Jasminka Dedić]] # [[Janez Požar]] # [[Lara Jankovič]] # [[Branimir Štrukelj]] # [[Petra Rezar]] [[Slika:Violeta Tomić & Nico Cué, PEL candidates 2019.jpg|sličica|[[Violeta Tomić]] in [[Nico Cué]].]] ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Na evropske volitve se je stranka Levica znova podala z vodilno kandidatko Violeto Tomić. [[Stranka evropske levice]] jo je skupaj s špansko-belgijskim politikom [[Nico Cué|Nicom Cuéom]] potrdila za svoja vodilna kandidata, kar pomeni, da bi ob zmagi Stranke evropske levice, eden od njiju zasedel mesto [[Predsednik Evropske komisije|predsednika Evropske komisije]]. Mednarodno je nekaj medijske opaznosti Tomićeva prejela zaradi odziva o vprašanju o Krimskem polotoku na Euronews.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4WRMQFERJpY|title=Watch: Q: Should Russia hand back Crimea? A: 'Don't know' says EU top job hopeful|date=30.4.2019|accessdate=7.5.2020|website=YouTube|publisher=Euronews|last=|first=}}</ref> Na listi Levice so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Sašo Slaček Brlek]] # [[Ana Štromajer]] # [[Danijel Rebolj]] # [[Urška Lipovž]] # [[Lovro Centrih]] # [[Alma Rekić]] # [[Luka Mesec]] Lista je s 30.983 glasovi oz. 6,43 % pristala na skupno petem mestu in ni dobila poslanskega mesta. Od kandidatov je največ preferenčnih glasov prejela Violeta Tomić (12.455 glasov), ki je med vsemi preferenčnimi glasovi zasedla 10. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-07|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Po tem naj bi prišlo do spora med Tomićevo in Mescem, slednji je to zanikal.<ref>{{Navedi splet|title=Razkol med radikalci? Tomićeva po katastrofalnem porazu na evropskih volitvah zamrznila članstvo v Levici {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/razkol-med-radikalci-tomiceva-po-katastrofalnem-porazu-na-evropskih-volitvah-zamrznila-clanstvo-v-levici/|website=nova24tv.si|date=2019-06-12|accessdate=2020-05-07|language=sl-SI|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121020834/https://nova24tv.si/slovenija/politika/razkol-med-radikalci-tomiceva-po-katastrofalnem-porazu-na-evropskih-volitvah-zamrznila-clanstvo-v-levici/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mesec o evropskih volitvah: Ni viharja v stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-o-evropskih-volitvah-ni-viharja-v-stranki/491734|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-07|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Levica je svojo kandidatno listo javnosti predstavila 23. aprila 2024. Za nosilko je bila izbrana [[Nataša Sukič]], na sedmo mesto je bila uvrščena pisateljica [[Svetlana Slapšak]], zadnje mesto pa je v znak podpore listi zasedel [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Levice za evropske volitve bo Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-levice-za-evropske-volitve-je-natasa-sukic/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec: Če bom ob koncu mandata razočaral sebe, bom mesto prepustil drugim|url=https://n1info.si/novice/slovenija/luka-mesec-ce-bom-ob-koncu-mandata-razocaral-sebe-bom-mesto-prepustil-drugim/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> # [[Nataša Sukič]] # Dan Juvan # Katja Sluga # Fahir Gutić # [[Zdenka Badovinac]] # [[Luka Omladič]] # [[Svetlana Slapšak]] # Tara Kristan # [[Luka Mesec]]. Na volitvah 9. junija je stranka zasedla sedmo mesto med enajstimi listami, dobila je 4,81 % glasov in se s tem ni uvrstila v Evropski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == {{Levica}}'''Izvršni odbor:''' * '''Sokoordinatorka:''' [[Asta Vrečko]] * '''Sokoordinator:''' [[Luka Mesec]] * '''Namestnica sokoordinatorke:''' [[Nataša Sukič]]<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl-si}}</ref> * '''Namestnik sokoordinatorja:''' [[Simon Maljevac]] * '''Generalni sekretar:''' Matej Zupanc *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Matej Tašner Vatovec]] *'''Sekretar poslanske skupine:''' Alan Medveš *'''Koordinatorka programske konference:''' Marko Rusjan *'''Koordinatorka za mednarodne dejavnosti:''' Valentina Škafar *'''Koordinator za regijsko mrežo:''' Nikolaj Tomaž Benedik *'''Koordinator za komunikacijo:''' Michaela Selmani *'''Koordinator za interno izobraževanje:''' Mitja Svete *'''Koordinator za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in civilno družbo:''' [[Primož Siter]] '''Ministri Levice v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]]:''' * [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|'''Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti''']] in podpredsednik vlade: [[Luka Mesec]] * [[Minister za kulturo Republike Slovenije|'''Ministrstvo za kulturo''']]: [[Asta Vrečko]] * [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|'''Ministrstvo za solidarno prihodnost:''']] [[Simon Maljevac]] '''Poslanska skupina Levica (od 2022):'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/jY9NC4JAFEV_iwu3vmeWfexGIkkzUDFtNqExjYE6olNCvz6xVVDi293LORceUEiAVunzzlN5F1Va9PlMzYt1DBZ719bRDvUd-svTKSC2qaNnQDwAztolzgDMggX625nlhWjg3EKgU3z8c2SiPwLQ8XkHKC9E9nmVVJmx4kAbdmMNa7RH09e5lHW7UVHFrus0LgQvmHYVpYq_lFy0EpJvEuoyipLXgcVEUd7_1mxo/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS026|title=Poslanska skupina Levica|accessdate=3. september 2023|website=Državni zbor RS|archive-date=2023-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230903115941/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/jY9NC4JAFEV_iwu3vmeWfexGIkkzUDFtNqExjYE6olNCvz6xVVDi293LORceUEiAVunzzlN5F1Va9PlMzYt1DBZ719bRDvUd-svTKSC2qaNnQDwAztolzgDMggX625nlhWjg3EKgU3z8c2SiPwLQ8XkHKC9E9nmVVJmx4kAbdmMNa7RH09e5lHW7UVHFrus0LgQvmHYVpYq_lFy0EpJvEuoyipLXgcVEUd7_1mxo/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS026|url-status=dead}}</ref> * [[Matej Tašner Vatovec]] (vodja) * [[Milan Jakopovič]] (namestnik vodje) * [[Tatjana Greif]] * [[Miha Kordiš]] * [[Nataša Sukič]] '''Podmladek strane - Mlada Levica:'''<ref>{{Navedi splet|title=Levica dobila svoj podmladek: "Skupnost kot odgovor na individualizem"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-dobila-svoj-podmladek-skupnost-kot-odgovor-na-individualizem/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-12-15|language=sl-SI}}</ref> * Lana Nikolić (koordinatorka) * Jan Stergar (namestnik koordinatorke) * Alekzander Ismaj Blatnik (generalni sekretar) == Kritike in kontroverze == === Vedenje poslancev === ==== Grafične majice ==== Nekateri poslanci Levice so tekom opravljanja poslanske funkcije nosili grafične majice s podobami s potencialno kontroverznimi družbeno-političnimi pomeni. V času koalicijskih pogajanj julija 2018 je poslanec [[Miha Kordiš]] v prostorih državnega zbora nosil grafično majico s podobo [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], kar je privedlo do razprave o spoštovanju do žrtev [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|totalitarnega sistema]]. Stranka se je na očitke v izjavi za javnost odzvala s trditvijo, da je bila poslančeva izbira majice naključna.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> Poslanec Levice [[Primož Siter]] je januarja 2020 v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] nosil grafično majico z logotipom glasbene skupine [[Bad Religion]], ki vključuje ime skupine in prečrtan [[krščanski križ]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ali poslanec Levice res žali verska čustva?|url=https://www.mladina.si/195636/ali-poslanec-levice-res-zali-verska-custva/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref> kar je privedlo do očitkov, da je poslanec z nošenjem majice žalil verska čustva.<ref>{{Navedi splet|title=Je poslanec Levice užalil čustva vernikov?|url=http://mariborinfo.com/novica/slovenija/je-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/304976|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl|archive-date=2022-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20220521192323/https://mariborinfo.com/novica/slovenija/je-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/304976|url-status=dead}}</ref> Siter, ki je sicer poklicni glasbenik, je v zapisu, objavljenem na Facebook stranke, pojasnil, da se je z majico zgolj poklanjal punkovski glasbeni skupini in njenemu aktivizmu: ''"Bad Religion so kultna punkovska glasbena skupina, ki s svojo kritiko družbi, tudi v delu tradicionalnih in verskih institucij, nastavlja ogledalo in odpira vrata novim političnim in družbenim idejam. Punk, pač. S svojim glasbenim (in akademskim) delom so kovali pot mnogim glasbenim in aktivističnim generacijam. [...] je moj osebni homage delu skupine, njihovem idejno-političnem stališču o vključevalni družbi, družbeni pravičnosti in neposredni demokraciji. Torej politikam, ki jih v ospredje svojega programa postavljamo tudi v Levici."'' Odklonilno se je odzval tudi Siterjev poslanski kolega [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]], ki je izrazil ogorčenje nad objavo fotografije Siterja z majico na uradni Facebook strani stranke in izpostavil, da takšnemu provokativnemu početju nasprotujejo tudi številni podporniki Levice. Ob tem je dodal: ''"Če [v stranki] prevladuje mnenje, da je to kul, potem je čas, da zapustim Levico."''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nova afera: Poslanec Levice užalil čustva vernikov? {{!}} Sobotainfo.com|url=http://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/nova-afera-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/543555|website=sobotainfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Levica|url=https://www.facebook.com/zdruzenalevica/posts/1568599293298624|website=www.facebook.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> ==== Izjave poslancev ==== [[Slika:Miha Kordiš.jpg|sličica|255x255_pik|[[Miha Kordiš]] je znan po kontroverznih izjavah. Leta 2022 je kandidiral za predsednika države, leta 2023 pa za koordinatorja Levice ]] Miha Kordiš je leta 2015 v zapisu na družbenemu omrežju Facebook z napisom »Rehabilitirajmo politično nasilje« izrecno zagovarjal fizično nasilje zoper predstavnike kapitalističnega razreda, saj da so tudi slabi delovni in socioekonomski pogoji oblika nasilja, ki ga kapitalistični razred izvaja nad delovskim razredom in zoper katero ima delavski razred pravico do »samoobrambn[e] reakcij[e]« s fizičnim nasiljem. Zapis je zaključil z mislijo: »Mar ni revolucionarno nasilje proti taki strahoti ne le pravica, marveč kar dolžnost?« Iztočnica za zapis je bila novica, da sta predstavnika francoskega letaloprevozniškega podjetja v strahu zbežala pred jeznimi stavkajoči francoski delavci, ki so nasprotovali napovedanim odpuščanjem v podjetju. Kordiš se je kmalu po objavi premislil in zapis spremenil.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec ZL Kordiš: Rehabilitirajmo politično nasilje|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-zl-kordis-rehabilitirajmo-politicno-nasilje|website=old.slovenskenovice.si|date=2015-10-06|accessdate=2023-07-19|language=sl-si|first=Mo|last=S}}</ref> Po razkritju koalicijske pogodbe, ki jo je tekom pogajanj soustvarjala Levica, sta podjetnika [[Ivo Boscarol]] in [[Igor Akrapovič]] sporočila, da bosta razmislila o preusmeritvi bilančnega dobička v tujino.<ref>{{Navedi splet|title=V družbi Akrapovič bodo bilančni dobiček preusmerili v "bolj predvidljivo okolje"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-druzbi-akrapovic-bodo-bilancni-dobicek-preusmerili-v-bolj-predvidljivo-okolje/464579|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila po njunem mnenju gospodarstvu neprijazna. Na njune izjave se je odzval poslanec Levice, Miha Kordiš, ki je na Facebook objavil "meme" s sliko [[Hugo Chávez|Huga Chaveza]] pospremljeno z zapisom "I'm gonna nationalize the shit outta you", pod sliko pa zapisal: "O glej, Boscarol in Akrapovič širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in - pomembneje - grozita s stavko kapitala. Ne, ker za pravičnejši prispevek h zdravju, izobrazbi, mobilnosti, varnosti in nasploh blaginji za slehernika ne bi imela. Ampak ker bogastva, ki si ga prisvajata iz delavskih rok in mozga, nočeta usmeriti drugam kot v lasten žep. Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref>Na izjave se je odzvala [[Obrtna zbornica Slovenije]], ki je med drugim Kordiševe izjave označila kot žaljive in nedopustne. Takrat bodoči predsednik vlade Marjan Šarec je zapisal, da vojna med gospodarstvom in politiko ne koristi nikomur in da je zato kdaj bolje česa ne izreči.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> [[30. oktober|Oktobra]] [[2020]] je na glasovanju v Državnem zboru Republike Slovenije o statusu vojakov po 45. letu, poslanec Levice [[Miha Kordiš]] žalil poslance stranke [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ki so glasovali za zakon: ''"Socialdemokrati kolaborirajo s fašistoidno vlado Janeza Janše"''. Vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]] je na seji zahteval opravičilo, ki ga od Kordiša v postopkovnem predlogu ni dobil, zaradi česar mu je predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]] odvzel besedo.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Žalite me kot kolaboranta, njih kot fašiste #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/han-zalite-me-kot-kolaboranta-njih-kot-fasiste-535434|website=siol.net|accessdate=2020-10-02|language=sl}}</ref> Kordiševo dejanje so obsodile tudi ostale poslanske skupine.{{Navedi vir}} Oktobra 2020 je na seji [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zdravstvo]] poslanec Levice Miha Kordiš del zdravnikov označil za "mazače". Do izjave se je med drugim kritično izrekla [[Zdravniška zbornica Slovenije]], ki je od Kordiša oz. stranke zahtevala opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> V objavi na [[Facebook|Facebook-u]] je Kordiš v odzivu na kritike zapisal, da gre za neodkrit in politično motiviran napad nanj, saj da je v svoji dejanski izjavi kritiziral rahljanje zakonskih standardov zdravstvene kakovosti, ki bi po novem omogočala, da do javnih sredstev dostopajo tudi neprimerni izvajalci zdravstvenih storitev, ki predhodno niso izpolnjevali standardov. Kordiš je med drugim zapisal: "[Izjave] ni mogoče niti po nesreči napak razumeti. Prosim lepo, kje sem kakega zdravnika označil za mazača? Verjamem, da je ta grda laž koga prizadela. Vsem tako prizadetim se opravičujem."<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/642212836497191|website=www.facebook.com|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> ==== Preprečitev deportacije sirijskega imigranta ==== Decembra 2019 je bil Miha Kordiš eden izmed poslancev, ki so migranta iz [[Sirija|Sirije]] [[Ahmad Šami|Ahmada Šamija]] povabili v Državni zbor, s čimer so onemogočili njegovo deportacijo. Šami je bil na poti iz Sirije zavrnjen na slovensko-avstrijski meji, zato so ga nastanili v center za tujce v [[Postojna|Postojni]], kjer je zaprosil za azil. V skladu z 21. členom uredbe Dublin III. je [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] obravnavanje azila predalo [[Hrvaška|Hrvaški]]. Uredba namreč narekuje, da prošnjo za azil obravnava država, v kateri je migrant vstopil v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], v tem primeru Hrvaška. Ta je zahtevi ugodila, 14. junija istega leta pa je notranje ministrstvo zavrnilo Šamijevo prošnjo za azil. Šamijeva pritožba je bila zavrnjena, s tem pa pravno omogočena deportacija.<ref>[http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=193201&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=806004 Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi A. S. proti Republiki Sloveniji]</ref><ref>[https://siol.net/novice/slovenija/bo-slovenija-begunca-iz-sirije-deportirala-na-hrvasko-453323 Siol.net - Bo Slovenija begunca iz Sirije deportirala na Hrvaško?]</ref> Poslanci Miha Kordiš (Levica) in [[Jan Škoberne]] (SD), [[Peter Vilfan]] (DeSUS) ter [[Jasna Murgel]] (SMC) so skupaj s predstavniki civilne družbe zavzeli za opustitev deportacije, ki sta jo kasneje podprla tudi predsednik DZ [[Milan Brglez]] in takratni predsednik vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Na dan deportacije, 14. novembra, se je Šami s Kordišem in Škobernetom javil na dogovorjenem mestu v migrantskem centru, do predaje Hrvaški pa ni prišlo. Poslanca sta Šamija zato odpeljala v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]], kamor [[Policija (Slovenija)|policija]] brez pooblastila ne sme vstopati. Premier Cerar je nato sporočil, da je deportacija začasno ustavljena, sočasno pa je okaral Kordiševo in Škobernetovo dejanje ter ga označil za "nedopustno in neprimerno".<ref>[https://www.vecer.com/kordis-in-skoberne-begunca-ahmada-odpeljala-v-drzavni-zbor-6347979?lnlarticle Večer.si - Borut Pahor: Če Sirec Ahmad ostaja v Sloveniji, naj bo to prepričljivo utemeljeno]</ref> Kriminalisti kasneje niso potrdili kaznivih dejanj pri njunem dejanju. === Odnosi znotraj stranke === ==== Obtožbe nedemokratičnosti znotraj Združene levice ==== Med združevanjem koalicije ZL v enotno stranko je vodja Demokratične stranke dela na tiskovni konferenci opozoril na konfliktne odnose v koaliciji; TRS in (še posebej) IDS naj bi iz vodenja izključevala ostale koalicijske partnerje (tj. stranko DSD in civilnodružbeno 4. skupino). Med koalicijskimi partnerji ZL naj ne bi bilo koordinacije in komunikacije, IDS naj bi tako samovoljno upravljal spletne komunikacije ZL, poslanska skupina pa naj bi tiskovne konference sklicevala brez predhodnega posvetovanja s partnerji (DSD od prehoda Tomić v TRS ni imela poslanca v poslanski skupini). Na takšno pomankanje interne demokracije in sodelovanja (vključno z neupoštavanjem pobud in predlogov s strani parlamentarnih IDS in TRS, neizpolnjevanje finančnih dolžnosti do nestrankarske 4. skupine in neupoštevanje koalicijske pogodbe) so opozorili tudi v 4. skupini ZL. IDS naj bi po njegovih besedah zavrnil tudi projekt e-glasovanja, ki bi članstvu omogočil demokratično spletno soodločanje. DSD tako ni vstopila v novo stranko Levica in je s četrto skupino nestrankarskih delov koalicije nadaljevala kot neodvisna stranka pod imenom ZL-DSD. Vodja PS ZL Luka Mesec je očitke zavrnil in izpostavil domnevna nekonstruktivna dejanja DSD, ki so privedla do izključitve iz pogajanj o združevanju, izjave vodje DSD pa označil za izsiljevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Združena levica razpada. Žnidaršič: IDS in Trs odhajata. Mesec: Žnidaršič izsiljuje.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdruzena-levica-razpada-znidarsic-ids-in-trs-odhajata-mesec-znidarsic-izsiljuje/414598|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=V IDS-ju po kongresu razklani. Usoda enotne stranke Združena levica še bolj negotova|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-ids-ju-po-kongresu-razklani-usoda-enotne-stranke-zdruzena-levica-se-bolj-negotova/390654|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spopad pragmatičnega in ideološkega dela IDS|url=https://www.delo.si/novice/politika/spopad-pragmaticnega-in-ideoloskega-dela-ids.html|website=www.delo.si|date=2015-12-03|accessdate=2020-05-14|language=sl-si|first=Zoran Potič, Mario|last=Belovič}}</ref> ==== Spori in nepravilnosti znotraj IDS glede združevanja ==== Na strankarskem kongresu IDS aprila 2016 je prišlo do razkola glede vprašanja združevanja, kar je privedlo do nesklepčnosti kongresa. Nekateri člani so poslanski skupini očitali elitizem in skrb za lastne interese, te pa naj bi pri tem podpirali člani, naklonjeni združitvi. Mesec je trdil, da so mu med kongresom nekateri grozili s fizičnim obračunom in vršilce ali podpornike takšnega početja pozval k odhodu iz stranke.<ref name=":4" /> Združitev IDS in TRS v eno stranko je privedla do množičnega odhoda članov IDS, ki so združitvi nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Merging of the Left marked by departures from IDS|url=https://english.sta.si/2402491/merging-of-the-left-marked-by-departures-from-ids|website=english.sta.si|accessdate=2020-05-14}}</ref> Po kasnejšem poročanju [[Svet24]] naj bi med kongresom Mesec v sodelovanju s tesnim sodelavcem članstvu preprečil glasovanje o združitvi (saj bi članstvo glasovalo proti združitvi, ki ga je zagovarjala poslanska skupina ZL), nato pa člane, ki so proti temu protestirali, lažno obdolžil nasilništva. Glasovanje naj bi bilo na koncu nesklepčno zaradi odhodov članov, razočaranih nad dogajanjem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Svet24.si - VIDEO: Zamajal se mu je stolček, zato je nanovačil sorodnike|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/589344f5360ff/zamajal-se-mu-je-stolcek-zato-je-nanovacil-sorodnike|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> O združitvi je stranka IDS ponovno odločala nekaj mesecev kasneje na dopisnem kongresu. Tega naj bi vodstvo stranke izpeljalo, da bi zmanjšalo udeležbo manj aktivnih članov in tako poskušalo doseči odobritev združitve, saj bi sicer večina članstva IDS združitvi nasprotovala. Hkrati pa naj bi se med kongresoma v stranko na novo včlanilo vsaj 50-60 novih slamnatih članov; članstvo naj bi se tako povečalo za 10 %. Mesec naj bi nato (v sodelovanju s partnerko in članico IDS) ponaredil glasu lokalnega odbora Kranj, ki je omogočil vpis novih članov v volilni imenik. Disciplinska komisija IDS naj bi zato v internem postopku odločila, da mora biti Mesec zaradi ponarejanja glasu izločen iz stranke, a je izločitev nato preprečil svet stranke pod vodstvom Mesca.<ref name=":5" /> ==== Odhodi poslancev ==== [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 598.jpg|sličica|[[Matjaž Hanžek]] je bivši poslanec in eden izmed vidnejših članov Združene levice, ki so izstopili iz stranke zaradi domnevne nekorektnosti in nedemokratičnosti pri združevanju v Levico]] Ob odhodu iz stranke je poslanec [[Matjaž Hanžek]] kot razloge za odhod navedel nezadovoljstvo nad "nekorektnim in nedemokratičnim načinom združevanja" koalicije ZL v stranko Levica in stranko označil za "ozko skupino posameznikov".<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-13|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> Poslanec [[Franc Trček]] je ob odhodu iz stranke in poslanske skupine med drugim navedel nizko toleranco za samokritiko in drugačna mnenja v vodstvu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Prekipelo mu je zaradi nadkomunistov|url=https://www.vecer.com/prekipelo-mu-je-zaradi-nadkomunistov-10142796|website=www.vecer.com|date=2020-03-17|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Počilo v Levici. Zapušča jo poslanec Franc Trček. "Te pa pojdi," mu je rekel Luka Mesec|url=https://www.vecer.com/pocilo-v-levici-zapusca-jo-poslanec-franc-trcek-te-pa-pojdi-naj-bi-mu-rekel-luka-mesec-10141509|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref> 19. januarja 2022 je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka je v izjavi za javnost navedla, da je Tomićevo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja, kar naj bi Tomićeva po navedbah stranke zavrnila. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v volilnem okraju Ljubljani-Center (v Ljubljani naj bi po lastnih navedbah živela že več kot 40 let). Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":11" /> Vlogo izstopne izjave je Tomić pospremila z besedami: "''Stranka Levica je daleč od tega, kar smo na začetku gradili. Kažejo se resne generacijske razlike v razmišljanju in delovanju, ki so šle predvsem v času covida močno čez mejo moje tolerance''".<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopa-iz-stranke-levica.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> Po besedah Mesca je Tomićeva zaupanje stranke med drugim izgubila tudi zaradi svojih stališč o zdravljenju COVID-19;<ref name=":11" /> Tomićeva je pred izstopom iz stranke namreč na Facebooku zapisala, da je med prebolevanjem COVID-19 jemala zdravili [[hidroksiklorokin]] in [[ivermektin]] (ki nista namenjeni ali varni ter učinkoviti pri zdravljenju tega obolenja), in ob tem dodala, da sta ji zdravili "pomagali" in "[...] ''da bi vsi morali imeti dostop do zdravljenja, nedopustno pa je, da nas silijo v cepljenje!''"<ref>{{Navedi splet|title=Levica: Od početja Violete Tomić se ograjujemo|url=https://siol.net/novice/slovenija/violeta-tomic-po-boju-s-covidom-jemala-je-tudi-zdravila-za-parazite-pri-zivalih-567925|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ter zapisala tudi "[...] ''Če bi bila ta zdravila širše dostopna, bi bilo najbrž precej manj žrtev.''"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanka s covidom v neznosnih bolečinah, jemala je to zloglasno zdravilo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/poslanka-s-covidom-v-neznosnih-bolecinah/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> Levica se je nato od izjav in početja Tomićeve v izjavi za javnost distancirala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić jemala ivermektin, Levica se od njenega ravnanja distancira|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-jemala-ivermektin-levica-se-od-njenega-ravnanja-distancira/|website=N1|date=2021-12-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Na dan izstopa iz stranke je Tomićeva prav tako v odgovoru na zapis strankarske in poslanske kolegice [[Nataša Sukič|Nataše Sukič]] na [[Facebook|Facebooku]] (v katerem je Sukič kritizirala nedavni prestop poslanca Levice Željka Ciglerja v stranko SD kot znak nenačelnosti in vrednotne nekredibilnosti zaradi izrecnih nazorskih razlik med strankama) zapisala: ''"Suki, NEHAJ!!! Se ti ne zdi, da si lahko kdaj tudi tiho?? Predvsem če nisi vprašana? To pljuvanje po Željku je samo dokaz, da je imel tehtne razloge za prestop iz stranke, katere najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh. Glede na to, da to veš, bi bilo res konkretno in pošteno molčati."''<ref name=":12" /><ref name=":11" /> Tomić je na državnozborskih volitvah leta 2022 kandidirala na (skupni) listi strank [[Dobra država]] in [[Naša prihodnost]].<ref>{{Navedi splet|title=Na kandidatni listi Dobre države in Naše prihodnosti tudi Violeta Tomić in Zlatko|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-kandidatni-listi-dobre-drzave-in-nase-prihodnosti-tudi-violeta-tomic-in-zlatko-575852|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ==== Strokovni delavci ==== Ob koncu prvega mandata so strokovni delavci Levice izrazili nezadovoljstvo nad plačilom, obremenjenostjo in slabimi medsebojnimi odnosi s predstavniki stranke. Več strokovnih delavcev je zato delo za stranko opustilo.<ref>{{Navedi splet|title=Delavci Levice nezadovoljni, Mesec obljublja zvišanje plač|url=https://www.dnevnik.si/1042826185|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-14|archive-date=2018-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623001741/https://www.dnevnik.si/1042826185|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-delavcem-obljublja-boljse-place-medtem-pa-jih-zaradi-slabega-placila-zapuscajo-sodelavci.html|title=Levica delavcem obljublja boljše plače, medtem pa jih zaradi slabega plačila zapuščajo sodelavci|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Raj za peščico poslancev, izkoriščanje za strokovce|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b2cd15806218/raj-za-pescico-poslancev-izkoriscanje-za-strokovce|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> === Ostalo === Po nastopu [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], katere članica je bila tudi stranka Levica, je bila na mesto vodje kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Luka Mesec|Luke Mesca]] imenovana [[Maja Tašner Vatovec]], žena vodje [[Poslanska skupina Levica|poslanske skupine Levice]] [[Matej Tašner Vatovec|Mateja Tašnerja Vatovca]], zaradi česar je bila stranka deležna očitkov [[Nepotizem|nepotizma]].<ref name=":18">{{Navedi splet|title=LD;GD 099 - 99 Luftballons|url=https://metinalista.si/ldgd-099-99-luftballons/|website=Metina lista|date=2022-06-17|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI|first=Metina|last=lista}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Kako Levica pojasnjuje zaposlitev, na katero letijo očitki, da je nepotistična|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaposlitev-maje-tasner-vatovec-ne-gre-za-vprasanje-nepotizma-ampak-feminizma/|website=N1|date=2022-06-14|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nepotizem-ali-feminizem-zena-poslanca-levice-vodja-mescevega-kabineta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-22}}</ref> Stranka je v odzivu navedla, da je Maja Tašner Vatovec "dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke"''.<ref name=":17" />''<ref>{{navedi tvit |user=strankalevica |number=1536328471189852160 |title=Ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma. [...] |date=2022-06-13}}</ref> == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Levica]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.levica.si}} * [http://www.zdruzena-levica.si/program Program Združene levice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140625134310/http://zdruzena-levica.si/program |date=2014-06-25 }} * [http://www.zdruzena-levica.si/kandidatna-lista Kandidatna lista Združene levice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140625085451/http://zdruzena-levica.si/kandidatna-lista |date=2014-06-25 }} * [http://www.demokraticni-socializem.si Iniciativa za demokratični socializem] * [http://www.gibanje-trs.si Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije] * [http://www.strankadela.si Demokratična stranka dela] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130514074823/http://www.strankadela.si/ |date=2013-05-14 }} {{Slovenske politične stranke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2014]] [[Kategorija:Levica| ]] 3kr4p2x1fhkkw4jsmfw1pyvk14zhqnc 6686082 6686080 2026-06-06T14:37:14Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ 6686082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Logo of The Left (Slovenia).svg | leader1_title = Sokoordinatorja | leader1_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | founders = [[Luka Mesec]]<br/>[[Violeta Tomić]]<br>[[Asta Vrečko]]<br>[[Simon Maljevac]] | founded = {{nowrap|1. marec 2014 <small>(kot koalicija)</small><br>{{Start date|2017|06|24|df=y}} <small>(kot stranka)</small>}} | ideology = [[demokratični socializem]]<ref name="Toplišek2019">{{navedi knjigo |last=Toplišek |first=Alen |year=2019 |chapter=Between populism and socialism: Slovenia’s Left party |editor-last1=Katsambekis |editor-first1=Giorgos |editor-last2=Kioupkiolis |editor-first2=Alexandros |title=The Populist Radical Left in Europe |location=London |publisher=Routledge |pages=73-92}}</ref><br>[[ekosocializem]]<ref name="Toplišek2019"/><br>[[antikapitalizem]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505551 |title=Levica |work=Parlamentarne volitve 2018 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2024-01-31}}</ref><br>mehki [[evroskepticizem]]<ref name="#1">https://europeelects.eu/european-union/slovenia/</ref> | position = [[politična levica|levica]]<ref name="#1"/><ref>https://www.reuters.com/article/slovenia-politics/update-1-slovenian-parliament-hopes-to-pick-pm-in-mid-august-speaker-idUSL5N1UN3FR</ref><ref>https://www.france24.com/en/20180806-slovenia-centre-left-parties-try-form-minority-government</ref> | european = [[Stranka evropske levice]]<ref>{{Navedi splet|title=Our Parties|url=https://www.european-left.org/our-parties/|website=Party of the European Left|accessdate=2021-11-19|language=en}}</ref> | youth_wing = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} rdeča {{color box|#488e41|border=darkgray}} zelena | headquarters = Prešernova cesta 3<br/>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | predecessor = [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]] in [[Iniciativa za demokratični socializem|IDS]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{Political party data|color}}}} | seats3_title = Župani | seats4 = {{Composition bar|22|2750|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki }} '''Levica''' je [[Politična levica|levo]] usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]] (IDS) in [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|Stranke za trajnostni razvoj Slovenije]] (TRS),<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje nove stranke Levica prevzema Luka Mesec|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-zdruzevanja-v-levico-iz-ids-izstopilo-blizu-sto-clanov-443972|website=siol.net|accessdate=2021-11-19|language=sl}}</ref> pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi [[Demokratična stranka dela|Demokratične stranke dela]] (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki. Levičina predhodnica Združena Levica se je volitev prvič udeležila leta 2014 in osvojila šest poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah leta 2018 je že nastopila kot Levica in osvojila devet poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka osvojila pet poslanskih mest in nato vstopila v koalicijska pogajanja za vlado Roberta Goloba. V pogajanjih je stranka pridobila tri ministrska mesta. S podpisi poslancev stranke je [[Miha Kordiš]] kandidiral na predsedniških volitvah 2022 in v prvem krogu zbral 2,81 % glasov, najmanj od vseh kandidatov.<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-kdo-je-zmagal/ |title=Rezultati volitev: največ glasov Logarju, najmanj Kordišu |work= [[N1 Slovenija]] |date=2022-10-23 |accessdate=2022-11-06}}</ref> Septembra 2023 je stranka prvič od ustanovitve zamenjala vodjo, koordinatorka je postala [[Asta Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|title=Kot kaže, bo na čelu Levice Mesca nasledila Asta Vrečko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-kaze-bo-na-celu-levice-mesca-nasledila-asta-vrecko/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Leta 2025 je stranka vodstvo razširila na dve osebi, ob Vrečkovi je sokoordinator postal [[Luka Mesec]]. == Zgodovina == === 2014–2017: Koalicija Združena levica === [[Slika:Po poteh razprodaj 17.JPG|levo|sličica|[[Luka Mesec]], [[Yiannis Bournous]], [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]], [[Matjaž Hanžek]] na shodu Po poteh razprodaj 9. julij 2014]] Združena levica je bila ustanovljena 1. marca 2014 s podpisom koalicijske pogodbe na ustanovitvenem kongresu v [[Hotel Union, Ljubljana|Hotelu Union]] v Ljubljani. Koaliciji sta se 20. maja 2014 formalno priključila še [[Gibanje za pravično družbo]] (GPD) in društvo [[Svoboda Straža]].<ref>{{Navedi splet|title=K Združeni levici društvo Svoboda Straža in Gibanje za pravično družbo|url=https://old.delo.si/novice/politika/k-zdruzeni-levici-drustvo-svoboda-straza-in-gibanje-za-pravicno-druzbo.html|website=old.delo.si|date=2014-05-20|accessdate=2022-09-02|language=sl-si|first=Ni Č , Delo si|last=STA}}</ref> Namen koalicije je bil služiti kot alternativa tradicionalnim političnim strankam, ki so bile deležne obsežne javne kritike med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|Vseslovenskimi vstajami]].<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/levice-ni-vec-zato-je-tu-nova-levica.html|title=Levice ni več, zato je tu nova levica|last=NeDelo|first=Gorazd Utenkar,|accessdate=2018-06-06|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-najvecja-vseslovenska-vstaja-do-zdaj-protestiralo-20-000-ljudi/302017|title=Foto: Največja vseslovenska vstaja do zdaj. Protestiralo 20.000 ljudi.|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-06}}</ref> [[Volitve v Evropski parlament 2014|Volitve slovenskih poslancev v Evropskih parlament]] so potekale 25. maja 2014. Združena levica je na uvrstila na 7. mesto s 5.47 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2022-09-02}}</ref> Nosilka liste je bila [[Violeta Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Združena levica je za izstop iz Nata|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/klepeti/violeta-tomic-zdruzena-levica-je-za-izstop-iz-nata/337499|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-02|language=sl}}</ref> Združena levica je na predčasnih [[Volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2014|volitvah v Državni zbor 2014]] dosegla 5,97 % glasov, in si s tem pridobila [[Poslanska skupina Združene levice|6 mandatov]].<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-09-02}}</ref> Poslanca stranke [[Miha Kordiš]] in Violeta Tomić sta leta 2015 na povabilo vlade obiskala [[Venezuela|Venezuelo]], ki je bila v hudi gospodarski krizi. Ob tem je Kordiš izrazil navdušenje nad favelami, ki jih je označil za »najbolj demokratično skupnost« in dodal »ta sistem deluje«. Priznal je da je v državi »nekaj« težav, ki jih je pripisal [[Kapitalizem|kapitalizmu]] in odsotnosti [[Socializem|socializma]].<ref>{{Navedi splet|title=Kako sta poslanca ZL na račun revnih Venezuelcev potovala s Chavezovim letalom|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-sta-poslanca-zl-na-racun-revnih-venezuelcev-potovala-s-chavezovim-letalom-346939|website=siol.net|accessdate=2024-07-31|language=sl}}</ref> [[Slika:Luka Mesec 02.jpg|sličica|221x221_pik|[[Luka Mesec]] je bil koordinator Združene levice in nato Levice do 2023]] === 2017: Nastanek stranke Levica === Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj sta se 24. junija 2017 združila v stranko '''[[Levica (politična stranka)|Levica]].'''<ref>{{Navedi splet|title=Na združitvenem kongresu IDS in Trsa nastala nova stranka Levica, na njenem čelu Mesec|url=https://www.dnevnik.si/1042776178|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-02|archive-date=2022-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220902204516/https://www.dnevnik.si/1042776178|url-status=dead}}</ref> === 2018–2020: Partnerica Šarčeve vlade === Levica je na predčasnih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah v Državni zbor 2018]] dosegla 9,29 % glasov in si s tem pridobila 9 mandatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-13|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[20. marec|20. marca]] [[2019]] je stranka podpisala sporazum z [[13. vlada Republike Slovenije|manjšinsko vlado Marjana Šarca]].<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Koalicijski partnerji in Levica podpisali sporazum|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-partnerji-in-levica-podpisali-sporazum/483142|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-11|language=sl}}</ref> Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev [[Dopolnilno zdravstveno zavarovanje|dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja]] ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarska zbornice Slovenije]] ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti.<ref name="#2"/> Koordinator stranke Levica [[Luka Mesec]] se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija]], ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sami sebi.<ref name="#2"/> Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih. Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] naj bi nastopala kot projektna partnerica [[Vlada|vlade]], kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so [[Opozicija|opozicijske]] stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. [[Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora|Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS]] se je [[16. avgust|16. avgusta]] [[2018]] izrekla,<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka|url=https://www.dnevnik.si/1042836534|website=Dnevnik|accessdate=2019-02-20|archive-date=2019-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190221112013/https://www.dnevnik.si/1042836534|url-status=dead}}</ref> da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da ''"sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi".'' Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije. Levica je večkrat opozorila, da Vlada njenih predlogov ne upošteva. Po tem, ko je [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zdravstvo]] izglasoval prekinitev predloga Levice, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-je-v-polni-opoziciji-sarec-levica-zapusca-vlado-ne-obratno/504165|accessdate=2019-11-06|title=Mesec: Levica je v polni opoziciji; Šarec: Levica zapušča vlado, ne obratno.|work=MMC RTV Slovenija}}</ref> V začetku leta 2020 je premier Šarec odstopil, s čimer je padla njegova vlada. Marca 2020 je stranko in poslansko skupino zaradi ostrih nestrinjanj z vodstvom in strankarsko kulturo zapustil [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Franc Trček zapušča Levico|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e6bf2f9bdd6b/franc-trcek-zapusca-levico|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> in se pridružil v poslanski skupini SD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-v-poslansko-skupino-sd-ja/518165|accessdate=2020-03-23|title=Franc Trček v poslansko skupino SD-ja|work=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aprila 2021 je več medijev, povezanih s stranko SDS, objavilo domnevni tajni manifest stranke Levica.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Najprej v medijih blizu SDS in napačen logo Levice: Policija preiskuje sum storitve kaznivega dejanja v zvezi z manifestom|url=https://www.vecer.com/kronika/policija-preiskuje-sum-storitve-kaznivega-dejanja-v-zvezi-z-domnevnim-politicnim-manifestom-10242030|website=www.vecer.com|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-08|language=sl-si}}</ref> Vsebina dokumenta je pozivala k kršenju ustavne ureditve Slovenije. Portal 24ur je manifest opisal kot "očitno lažen".<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Kdo je avtor lažnega manifesta Levice, ki ga preiskuje Policija?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lazni-manifest.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> V Levici so povezave z manifestom zanikali.<ref name=":8" /> Informacijo o domnevnem manifestu je na družbenem omrežju med drugim poobjavil premier Janša. Maja 2021 je bilo razkrivo, da v zvezi z dokumentom poteka policijska preiskava zaradi možnosti kaznivega dejanja. Po navedbah Dnevnik-a naj bi preiskavo zaukazal generalni direktor policije [[Anton Olaj]]. Levica je policijsko preiskavo označila za zlorabo policije in zato napovedala kazensko ovadbo zoper Olaja.<ref name=":9" /> === 2020–2022: Koalicija ustavnega loka === Stranka Levica je podprla iniciativo [[Jože P. Damijan|Jožeta P. Damijana]] in se pridružila ''[[Koalicija ustavnega loka|Koaliciji ustavnega loka]]'', katere namen je bil zrušiti [[14. vlada Republike Slovenije|tretjo Janševo vlado]]. Poleg Levice so v koaliciji sodelovale še [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], po izstopu iz vlade pa tudi [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Levica je v decembru dala soglasje k imenovanju Karla Erjavca za mandatarja Koalicije ustavnega loka in napovedala prispevanje svojih poslanskih podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec vložil predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi; Simonovič zavrnil podpis|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/erjavec-39-podpisov-ze-imam-v-blagajni-stranke-desus-upam-da-kdo-ne-bo-vanjo-vlomil-841815|website=Revija Reporter|accessdate=2021-01-19}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref> 12. januarja 2022 je stranko in poslansko skupino zapustil [[Željko Cigler]], ki je prestopil k Socialnim demokratom. Razhod naj bi bil sporazumen. Čez nekaj dni, 19. januarja pa je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka naj bi jo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v Ljubljani-center. Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Levico zapustila tudi Violeta Tomić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levico-zapustila-tudi-violeta-tomic/609227|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-19|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Mesec: Tomić je zaupanje delno izgubila tudi zaradi afere ivermektin|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopila-iz-stranke-levica/|website=N1|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je na [[Facebook|Facebooku]] zapisala, da je Levica stranka, "Kateri najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh."<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Tomićeva: Najljubši šport Levice je brcanje človeka, ko je na tleh #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tomiceva-najljubsi-sport-levice-je-brcanje-cloveka-ko-je-na-tleh-570973|website=siol.net|accessdate=2022-01-20|language=sl}}</ref> === 2022–: Golobova vlada === [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|sličica|Levica je postala članica [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vlade]]|235x235_pik]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela občuten padec števila glasov in poslancev. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in Tatjana Greif.<ref>{{Navedi splet|title=Tako pester bo nov sestav državnega zbora|url=https://zurnal24.si/slovenija/tako-pester-bo-nov-sestav-drzavnega-zbora-385854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-05-19|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15" /> Poslanec Miha Kordiš je po volitvah na portalu [[Facebook]] izrazil prepričanje, da je za slab rezultat stranke na volitvah kriv pomik stranke k politični sredini v času Janševe vlade in zapisal, da mora stranka ponovno postati pristna socialistična alternativa. Svet stranke je o zaupanju vodstvu razpravljal 29. aprila 2022, a nezaupnice ni izglasoval.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-ostaja-na-celu-levice-ki-se-bo-pogajala-za-vstop-v-vlado/625726|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna|url=https://www.domovina.je/levica-po-volilnem-porazu-potrdila-aktualno-vodstvo-a-postaja-vse-bolj-irelevantna/|website=Domovina|date=2022-04-29|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}</ref> So pa svetniki Mescu in vodstvu stranke podelili pogajalski mandat za vstop v vlado [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref name=":16" /><ref>{{Navedi splet|title=Vodstvu Levice zaupnica in mandat za pogajanja za vstop v Golobovo vlado|url=https://www.dnevnik.si/1042988123|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-30|archive-date=2022-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430091046/https://www.dnevnik.si/1042988123|url-status=dead}}</ref> Levica je v Golobovi vladi izpogajala tri ministrstva; [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]], ki bi ga vodila [[Asta Vrečko]], [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], ki bi ga vodil [[Simon Maljavec]], ter novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bi prevzel [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-prineslo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-27|publisher=24ur.com|last=Lobe|first=Špela}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/kaj-bo-pocelo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost-vlozen-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refer|website=regionalobala.si|accessdate=2022-05-27|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-druzinske-zadeve/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Stranka Levica je pred vstopom v vlado izvedla interni referendum med svojim članstvom. 91,07 ostotkov članov je glasovalo za, 5.8 odstotka proti, 3.13 odstotka pa je bilo vzdržanih.<ref>{{Navedi splet|title=Interni referendum: članstvo podprlo vstop v vlado|url=https://www.levica.si/interni-referendum-vlada/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Nazadnje je Mesec postal minister za delo, Ministrstvo za solidarno prihodnost pa je prevzel Maljevac. V stranki so sprva zatrdili, da se v predsedniško bitko ne bodo podali s svojim kandidatom. V začetku septembra pa so po odstopu [[Marta Kos|Marte Kos]] od kandidature sporočili, da bodo vendarle imeli svojega kandidata. Na seji sveta dne 21. septembra so potrdili kandidaturo, kandidat stranke je bil [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica potrdila: Kordiš kandidat za predsednika Republike Slovenije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-v-predsednisko-bitko-sama-in-s-kordisem-na-celu.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21}}</ref> ==== 2023: Nova koordinatorka ==== [[Slika:Vrh_koalicije_-_14._3._2023_-_Asta_Vrečko.jpg|sličica|Sokoordinatorka stranke [[Asta Vrečko]]]] Pred strankarskim kongresom leta 2023 se je v stranki izoblikovalo "aktivistično krilo" članov (med njimi med drugim tudi [[Miha Kordiš]]), ki je od stranke zahtevala bolj aktivističen in demokratičen pristop znotraj stranke ter zaustavitev "sredinjenja od zgoraj navzdol" in "ugrabljanja stranke za osebne karierne interese".<ref>{{Navedi splet|title=V Levici so osnovali levo krilo stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-so-osnovali-levo-krilo-stranke/|website=N1|date=2023-05-24|accessdate=2023-09-04|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}</ref> Aktivistično krilo je napovedalo tudi lastno listo kandidatov za svet stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aktivistično krilo od Mesca pričakuje »new deal« v stranki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktivisticno-krilo-od-mesca-pricakuje-new-deal-v-stranki/|website=www.delo.si|accessdate=2023-05-24|language=sl-si}}</ref> Svet stranke je konec avgusta in v začetku septembra izbiral novo vodstvo stranke. Za mesto koordinatorja sta se potegovala [[Asta Vrečko]] in [[Miha Kordiš]]. Po enotedenskem glasovanju so 1. septembra 2023 za novo koordinatorko izvolili ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Levice naj bi prevzela Asta Vrečko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> ==== 2024: Odhodi članov ==== 6. februarja 2024 je [[poslanska skupina Levica]] na Mandatno-volilno komisijo poslala predlog za razrešitev Mihe Kordiša z mesta predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji. Pozvali so ga tudi k izstopu iz poslanske skupine, saj so mu poslanci soglasno izrekli nezaupnico. K izstopu so ga pozvali zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini, ki so se zgodile v času njegove večmesečne bolniške odsotnosti".<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Poskušajo me disciplinirati in utišati, saj se me zlomiti ali kupiti ne da |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-kordisu-ocita-zlorabo-polozaja-zavajanje-groznje-in-izsiljevanje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Kordiš se je odzval z besedami, da poslanske skupine ne namerava zapustiti in da ga je odločitev poslanskih kolegov presenetila.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš poslanske skupine ne namerava zapustiti. Kdaj naj bi počilo v Levici?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-mihe-kordisa-vse-skupaj-mi-je-precej-presenetljivo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Nato je v tednu dni svet stranke zapustilo pet članov, nekdanji koordinator Mesec pa je potrdil, da so napetosti in notranji boji prisotni že od kongresa dalje. Na enem od sestankov, ki so sledili, pa so se po njegovih besedah že bolj razumno pogovorili in se strinjali o izhodiščih pokojninske reforme ter začeli s pripravami na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropske volitve]].<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Tisti, ki so stranko uničevali, odhajajo. Kordiš: Ne damo se.|url=https://siol.net/novice/slovenija/mesec-tisti-ki-so-stranko-unicevali-odhajajo-627585|website=siol.net|accessdate=2024-02-22|language=sl}}</ref> Marca 2024 je nato stranko zapustilo 23 članov, ki vodstvu očitajo, da je klonilo interesom kapitala. Odšli so iz različnih razlogov, po lastnih navedbah zaradi notranjih kritik, spodbijanja notranjih demokratičnih procesov in utaje socialističnih izhodišč. Koordinatorica Asta Vrečko je ob tem sporočila, da je bil izstop pričakovan, hkrati pa poudarila, da izstopov pričakuje še več.<ref>{{Navedi splet|title=Več članov zapušča Levico, Asta Vrečko: Pričakujem še več izstopov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-ki-kolaborira-s-kapitalom-ni-socialisticna-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-15|language=sl}}</ref> [[Slika:Komemoracija v Dražgošah 2023 11.jpg|sličica|Miha Kordiš, Asta Vrečko, Luka Mesec]] Svet stranke Levica je 26. novembra 2024 sprejel sklep, da Mihi Kordišu zamrzne članstvo. V obrazložitvi so zapisali, da "''Miha Kordiš ne deluje v skladu s statutom, deluje razdiralno, svojih političnih akcij in delovanja ne usklajuje z organi stranke ter vztrajno javno napada svoje poslanske kolege, ministre in stranko kot celoto."'' Koordinatorico sveta [[Nataša Sukič|Natašo Sukič]] so ob tem zadolžili, da zoper Kordiša na disciplinsko komisijo vloži prijavo zaradi resnih kršitev statuta stranke.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Kordiš po tem, ko so mu v Levici zamrznili članstvo: "Iz stranke ne bom izstopil na noben način"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-po-tem-ko-so-mu-v-levici-zamrznili-clanstvo-iz-stranke-ne-bom-izstopil-na-noben-nacin/728776|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš odgovarja Levici: Sem edini vidnejši predstavnik, ki se ni prodal|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-zamrznili-clanstvo-mihe-kordisa-deluje-razdiralno/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=M. R. , Ta L. , I.|last=M}}</ref> Kordiš je v odzivu dejal, da je stranka sklep sprejela brez demokratične razprave in da želi izločiti levo krilo, tudi s tem, da so zoper njega že prej v parlamentu sprejeli določene ukrepe in ga presedali.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Levica sankcionirala Kordiša. Ta odgovarja: To je svinjarija #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/svet-stranke-levica-zamrznil-clanstvo-poslancu-mihi-kordisu-649362|website=siol.net|accessdate=2024-11-27|language=sl}}</ref> Kasneje se je leta 2025 odločil ustanoviti svojo stranko [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]].<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Smo mirovna, podnebna stranka, končni cilj je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-smo-mirovna-podnebna-stranka-koncni-cilj-je-odprava-kapitalisticnega-sistema-izkoriscanja/764231|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Preostanek mandata ==== Jeseni 2025 se je stranka odločila, da bo njeno vodstvo sokoordinatorsko, torej z dvema enakovrednima voditeljema. Na to mesto sta bila izvoljena Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=Levica izbrala novo vodstvo: za sokoordinatorja potrjena Asta Vrečko in Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-izbrala-novo-vodstvo-za-sokoordinatorja-potrjena-asta-vrecko-in-luka-mesec/764002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko in Luka Mesec kot sokoordinatorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-kot-sokoordinatorja|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-18|language=sl}}</ref> 14. novembra 2025 je Levica ustanovila svoj podmladek Mlada Levica.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Ustanovljena je Mlada Levica!|url=https://www.levica.si/ustanovljena-je-mlada-levica/|website=Levica|date=2025-11-17|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Ta združuje mlajše od 30 let. Koordinatorka je postala [[Lana Nikolić]], namestnik [[Jan Stergar]] in generalni sekretar [[Alekzander Ismaj Blatnik]].<ref name=":22" /> 6. januarja 2026 je vodja poslanske skupine Levica [[Matej Tašner Vatovec]] naznanil svoj, prestopil v stranko [[Socialni demokrati]]. Izstopil je tako iz poslanske skupine kot stranke Levica. Kot razlog je navedel potrebo po združevanju skupnih vrednot politične levice v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna, ni bila pa sprejeta na mah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-ni-bila-pa-sprejeta-na-mah/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(ODZIVI) Prestop Mateja Tašnerja Vatovca v SD: "Izkazal se je kot mož beseda." V Levici so v šoku ...|url=https://vecer.com/slovenija/odzivi-prestop-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-izkazal-se-je-kot-moz-beseda-v-levici-so-v-soku--10401679|website=Večer|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> Sokoordinatorica Levice [[Asta Vrečko]] je njegov odhod označila kot izdajstvo stranke iz koristoljubja ter navedla, da pred odhodom indicev za izstop iz stranke ni pokazal.<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestop Tašnerja Vatovca v SD popoln šok za Levico. Asta Vrečko: "Stranko je izdal iz osebnih koristi"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prestop-tasnerja-vatovca-v-sd-sok-za-levico-kako-stranka-pojasnjuje-njegov-odhod/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Poslanka Nataša Sukič je Tašner Vatovca označila kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, pa da jo je prestop pretresel in šokiral.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-prestopu-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-nova-vodja-poslancev-levice-postala-natasa-sukic/|website=N1|date=2026-01-08|accessdate=2026-01-08|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico [[NATO|zveze NATO]] in oboroževanja.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prestop-mateja-tasnerja-vatovca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> 8. januarja je nato prevzela vodenje [[Poslanska skupina Levica|Levičine poslanske skupine]]. V poslanski skupini Levica so s tem ostali trije poslanci, vodenje poslanske skupine pa je 8. januarja 2026 prevzela Nataša Sukič.<ref name=":02" /><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič prevzema vodenje poslanske skupine Levice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/natasa-sukic-prevzema-vodenje-poslanske-skupine-levice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> == Ideologija == {{Razširi razdelek|date=maj 2024}} Stranka Levica je pogosto označena za [[Skrajna levica|skrajno levo]] stranko tako s strani desnega kot tudi z levega pola.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/are-slovenias-politics-endangering-european-security/video-73312147|title=Are Slovenia's politics endangering European security?|date=2025-07-17|accessdate=2025-07-27|website=dw.com|publisher=DW|at=5:27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Mene zanima predvsem premierska funkcija' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/tonin-mene-zanima-predvsem-premierska-funkcija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-07-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar: Politična stranka, ki jo ustanavljamo, ne bo muha enodnevnica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-politicna-stranka-ki-jo-ustanavljamo-ne-bo-muha-enodnevnica/723916|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-27|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Imamo v Sloveniji skrajne stranke?|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/imamo-v-sloveniji-skrajne-stranke-468224|website=siol.net|accessdate=2025-07-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Virant: SDS bo doziral napade na Logarja. Biščak: Vseeno je, ali sta Logar in Janša dogovorjena.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/virant-sds-bo-doziral-napade-na-logarja-biscak-vseeno-je-ali-sta-logar-in-jansa-dogovorjena/640407|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po besedah poslanca Levice [[Matej Tašner Vatovec|Mateja Vatovca]], oznako za skrajneže sprejemajo kot kompliment.<ref>{{Navedi splet|title=Če SDS oznako skrajnost razume kot žalitev, je za nas to kompliment|url=https://info360.si/politika/ce-sds-oznako-skrajnost-razume-kot-zalitev-je-za-nas-to-kompliment/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> Levica se zavzema za ekološki [[demokratični socializem]]. Zagovarja socialistično politiko, ki stremi k družbenemu in ekonomskemu sistemu, v katerem ljudje v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov trajnostno in sonaravno proizvajajo za zadovoljevanje družbenih potreb zadostne količine želenega. Zavzema se za [[demokratizacija|demokratizacijo]] vseh družbenih področij, in sicer z vpeljevanjem [[neposredna demokracija|neposredne demokracije]], [[delavsko upravljanje|delavskim upravljanjem]] ter uveljavljanjem načel koordinacije in sodelovanja v gospodarstvu (namesto tekmovanja).{{Navedi vir}} Raziskava Univerze v Amsterdamu je pokazala, da je stranka Levica med slovenskimi političnimi strankami v letih 2017 do 2022 uporabljala največ negativne kampanje na [[Twitter|Twitterju]] (kasneje omrežje X).<ref>{{Navedi splet|title=Who Attacks, and Why? Using LLMs to Identify Negative Campaigning in 18M Tweets across 19 Countries|url=https://arxiv.org/abs/2507.17636v1|website=arXiv.org|date=2025-07-23|accessdate=2025-12-18|language=en|first=Victor|last=Hartman|first2=Petter|last2=Törnberg}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Hartman|first=Victor|last2=Törnberg|first2=Petter|date=2025|title=Who Attacks, and Why? Using LLMs to Identify Negative Campaigning in 18M Tweets across 19 Countries|url=https://arxiv.org/abs/2507.17636|doi=10.48550/ARXIV.2507.17636}}</ref> Politolog [[Marko Hočevar]] je januarja 2026 a ocenil, da je stranka Levica z leti ideološko zdrsnila od [[Socializem|socialistične]] v [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, pri čemer se je skliceval na ukrepe njenih ministrstev v mandatu 15. vlade Republike Slovenije.<ref>{{Citat|title=Marko Hočevar: Levica je res postala socialdemokratska, SD pa to ni več|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175188656|accessdate=2026-01-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Levica je postala socialdemokratska, SD pa to ni več"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ob-osmih/levica-je-postala-socialdemokratska-sd-pa-to-ni-vec/769453|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-08|language=sl|first=Urška Sobočan|last=Ivanovič}}</ref> === Geopolitična stališča === Menijo, da NATO izvaja proameriško politiko in pravico do samoodločbe priznava le narodom, ki jih podpirajo ZDA (Kosovo), ne pa tudi Palestincem, Kurdom ter Kataloncem ter da sledi ZDA pri vmešavanju v vlade držav, kjer je na oblasti levica, netolerantna do ameriškega modela (Venezuela).<ref>https://www.levica.si/prihodnost-za-vse-ne-le-za-pescico-program-za-drzavnozborske-volitve-2022/</ref> Levica ne podpira članstva Slovenije v zvezi [[NATO]] in si prizadeva za referendum o izstopu iz zveze. Ob 20-letnici članstva Slovenije v zvezi NATO je stranka zapisala, da rastoče geopolitične napetosti in oboroževalne tekme širom sveta ogrožajo politike miru in nenasilja, katerim so zavezani.<ref name="nato" /> Menijo, da je NATO že desetletja eden ključnih dejavnikov tega dogajanja<ref name="nato" /> ter, da članstvo Slovenije v Natu povečalo je varnostna tveganja za Slovenijo, saj naj bi se država znašla na »seznamu potencialnih tarč vseh, ki Nato upravičeno krivijo za vojna pustošenja širom sveta.«<ref name="nato" /> Levica je [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]] označila za »državljansko vojno« in ukrajinsko vlado za »kijevski režim«, trdila, da je bila [[Revolucija dostojanstva|menjava oblasti leta 2014]] »nasilen prevrat« z vpletenostjo Zahoda, nasprotovala vsem sankcijam proti [[Rusija|Rusiji]] (še posebno za okupirani [[Krim (polotok)|Krim]]) in trdila, da so v ukrajinski vladi in vojski »skrajni nacionalisti« in »neofašisti«.<ref name=":20" /> Trdila je tudi, da je vpletenost Rusije v vojno bila le »odziv« in ne »napad«.<ref>{{Navedi splet|title=Napotitev enote SV v Latvijo v službi ameriškega »izvažanja demokracije«|url=https://www.levica.si/napotitev-enote-sv-v-latvijo-v-sluzbi-ameriskega-izvazanja-demokracije/|website=Levica|date=2016-07-11|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> Podprla je idejo mednarodne finančne pomoči za vse uničene dele [[Donbas|Donbasa]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=JASTREBI NISO DOBRODOŠLI!|url=https://www.levica.si/jastrebi-niso-dobrodosli/|website=Levica|date=2015-03-18|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> in »samoupravo« samooklicanih proruskih republik.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/novice/svet/zdruzena-levica-in-poslanec-nemske-levice-za-druga|title=Združena levica in poslanec nemške Levice za drugačno politiko do Ukrajine|date=2014-10-28|accessdate=2024-05-17|website=primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|archive-date=2024-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240517212628/https://primorske.svet24.si/novice/svet/zdruzena-levica-in-poslanec-nemske-levice-za-druga|url-status=dead}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji]] v Levici nasprotujejo vsakršni vojaški pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]]<ref name=":19" /> in trdijo, da je »Putinovemu napadu na Ukrajino« botrovala širitev zveze [[NATO]] na vzhod,<ref name="nato">{{Navedi splet|title=20 let članstva v NATO paktu je 20 let preveč|url=https://www.levica.si/20-let-clanstva-v-nato-pakt-je-20-let-prevec/|website=Levica|date=2024-03-22|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> njeni poslanci pa menijo, da gre za »posredniško vojno« med [[ZDA]] in [[Rusija|Rusijo]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Nemec, Stevanović, Sukičeva in Gregorčič o tarčah na čelu in orožju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nemec-stevanovic-sukiceva-gregorcic-o-tarcah-na-celu-in-orozju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice s kontroverznimi stališči glede Ukrajine in Rusije|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanec-levice-s-kontroverznimi-stalisci-glede-ukrajine-in-rusije-382066|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref> Leta 2024 je poslanska skupina stranke po spremmbah ruske doktrine jedrskega odvračanja, ki predvideva uporabo jedrskega orožja tudi v primeru obsežnega zračnega napada na državo, zahtevala popolno ustavitev vse vojaške pomoči Ukrajini, nedopuščanje ukrajinskih protinapadov na Rusijo in (jedrsko) razorožitvev evropskih držav.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina Levice pozvala vlado, naj ustavi vojaško pomoč Ukrajini|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanska-skupina-levice-pozvala-vlado-naj-ustavi-vojasko-pomoc-ukrajini/723075|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V [[izraelsko-palestinski konflikt|vojni v Gazi]] zaradi številnih civilnih žrtev obsojajo [[Izrael|izraelsko]] bombardiranje in raketiranje Gaze in med drugim zahtevajo, da [[Vlada Republike Slovenije]] »nedvoumno in vidno opozori na nevarnost in nesprejemljivost izvršitve genocida nad Palestinkami in Palestinci«, »sprejme embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom in k temu pozove tudi druge članice EU« ter da »Republika Slovenija prizna Palestino kot državo.«<ref>https://www.levica.si/natasa-sukic-gaza-palestina/</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve !Stranka ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! rowspan="2" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] |'''[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]]''' |13.477 |1,22 | |{{Composition bar|0|90|hex=#DB2D43}} | |10. | style="background:silver" |– |- |'''[[Demokratična stranka dela|DSD]]''' |7.118 |0,65 | |{{Composition bar|0|90|hex=#DB2D43}} | |13. | style="background:silver" |– |- ! colspan="9" |Ustanovitev koalicije Združena levica ([[Demokratična stranka dela|DSD]]-[[Iniciativa za demokratični socializem|IDS]]-[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]]) leta 2014 |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] |'''L''' | 52.189 | 5,97 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#DB2D43}} | {{Increase}} 6 | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! colspan="9" |Ustanovitev stranke leta 2017 |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |'''L''' | 81.689 | 9,29 | {{Increase}} 3,32 | {{Composition bar|9|90|hex=#DB2D43}} | {{Increase}} 3 | 5. | {{no2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |'''L''' | 53.234 | 4,46 | {{Decrease}} 4,83 | {{Composition bar|5|90|hex=#DB2D43}} | {{Decrease}} 4 | 5. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] |'''L''' | 67.183 | 5,69 | {{Increase}} 1,23 | {{Composition bar|5|90|hex=#DB2D43}} | {{steady}} 0 | 6.{{efn|Nastopila skupaj s stranko Vesna; Levica je prejela 5 mandatov, Vesna 0}} | {{no|Opozicija}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Prve volitve takrat nove stranke Združena levica so bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne parlamentarne volitve 2014]]. Lista se je uvrstila na peto mesto oz. dosegla 52.189 glasov (5,97 %). Prejeli so le 60 glasov (0,01 %) glasov manj od - večkrat omenjeno - največjih konkurentov [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. Združeni levici je pripadlo šest poslanskih mandat; po enega so dobili v volilnih enotah Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto, Maribor in Ptuj. Poslanca tako niso dobili le v volilni enoti Celje.<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/izidi_enote.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-06}}</ref> '''Poslanska skupina 2014–2018:''' # [[Miha Kordiš]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Matej Tašner Vatovec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Violeta Tomić]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]] # [[Matjaž Hanžek]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]]* # [[Luka Mesec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] <nowiki>*</nowiki>5. julija 2017 je zaradi notranjih sporov iz poslanske skupine izstopil poslanec Matjaž Hanžek. Kot glavni razlog je navedel nekorekten in nedemokratičen način združevanja strank Združene levice v Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-06|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Volitev se je stranka že udeležila pod imenom Levica. Kljub temu je na volitvah nastopila tudi stranka Združena levica. Levica je zato v predvolilni kampanji večkrat opozarjala, da ne bi prišlo do zamenjave med strankama. V kampanji je stranka poskrbela za nekolikšno provokacijo, saj je v volilni okraj [[Grosuplje]], kjer kandidira prvak [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]], na listo umestili umetnika [[Janez Janša (režiser)|Janeza Janšo]] (nekdaj Emil Hrvatin). Stranka je na volitvah osvojila 81.689 glasov oz. 9,29 % glasov, skupno je pristala na petem mestu. Pripadlo ji je devet poslanskih mest: {| class="wikitable sortable" !Kandidat/ka !Število glasov !Odstotek !Volilna enota !Volilni okraj |- |[[Violeta Tomić]] |2.769 |23,97 % |Ljubljana Center |Ljubljana Center |- |[[Luka Mesec]] |3.643 |19,10 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje II, Ljubljana Bežigrad II |- |[[Matej Tašner Vatovec]] |1.554 |18,76 % |Postojna |Koper I |- |[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]* |1.155 |16,11 % |Maribor |Maribor IV |- |[[Nataša Sukič]] |3.375 |13,84 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje III, Ljubljana Bežigrad I |- |[[Miha Kordiš]] |2.652 |12,27 % |Kranj |Kranj I, Škofja Loka I |- |[[Željko Cigler]] |1.343 |11,81 % |Celje |Celje II |- |[[Primož Siter]] |828 |11,62 % |Novo mesto |Trbovlje |- |[[Boštjan Koražija]] |782 |8,61 % |Ptuj |Ptuj II |} <nowiki>*</nowiki>[[13. marec|13. marca]] [[2020]] je ob glasovanju o imenovanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], poslanec Levice [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] v svojem govoru pohvalil sodelovanje s poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke [[Jelka Godec|Jelko Godec]] v preteklem mandatu.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-izstopil-iz-levice-menjave-v-poslanskih-klopeh/517137|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Na socialnih omrežjih je nekaj minut po seji objavil, da je v stranki doživel hladen tuš, saj da naj bi povozil stališče, ju ga je pred njim podal vodja poslanske skupine [[Matej Tašner Vatovec]]. Slednji je namreč opozoril pred [[Janez Janša|Janševimi]] avtoritarnimi težnjami, med tem ko je Trček v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] rekel, da upa, da je Janša odgovoren politik in bo kritike sprejemal kot dobronamerne.<ref name="#3"/> Na socialnem omrežju je v daljšem zapisu opisal še kratko korespondenco z Luko Mescem ter pripisal: "''Cenene provokacije s prečrtanimi križi in tuljenje nekoga, kako bo uničil vse države, ker je on nadkomunist, sočasno pa živi v poslanskem stanovanju in mu po plačilu članarine in stroškov ostane lepo čez 2000 EUR, kar številni še sanjati ne morejo, to NI Levica, za katero sem se šest let boril in tudi za njo kandidiral. Prvo je bila kaplja do roba, drugo že čez rob, današnji pogrom pa še dodatna brca."''<ref name="#3"/> Trček je čez nekaj dni postal član poslanske skupine Socialnih demokratov. ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela močan padec. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |title=Volitve v državni zbor 2022 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/po-slabsem-rezultatu-na-volitvah-levica-o-nadaljnjih-korakih-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in [[Tatjana Greif]].<ref name=":13"/> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Levica seje na volitve odpravljala skupaj s stranko [[VESNA – zelena stranka]], s katero je tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]]. Pogovori o sodelovanju so se pričeli marca 2025,<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref> 17. junija pa podpisali predvolilni sporazum, ki je predvidel skupen nastop na volitvah.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Sledilo je medstrankarsko usklajevanje, v oktobru 2025 sta sveta obeh strank še uradno potrdila partnerstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila tudi na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj; na skupni listi kandidira v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja, na DVK pa jo vložili 17. februarja 2026; sokoordinatorka Vrečko kandidira v okraju Bežigrad II, sokoordinator Mesec pa v okrajih Ljubljana Center in Šiška I.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 21.985 | 5,47 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|8|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 7. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 30.983 | 6,43 | {{Increase}} 0,96 | {{Composition bar|0|8|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 32.436 | 4,81 | {{Decrease}} 1,62 | {{Composition bar|0|9|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 7. |} ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Združena levica je na Evropskih volitvah 2014 nastopila prvič. Z 21.985 glasovi oz. 5,47 % je pristala na skupnem sedmem mestu in brez poslanskega mesta. Na listi so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Dušan Plut]] # [[Luka Mesec]] # [[Jasminka Dedić]] # [[Janez Požar]] # [[Lara Jankovič]] # [[Branimir Štrukelj]] # [[Petra Rezar]] [[Slika:Violeta Tomić & Nico Cué, PEL candidates 2019.jpg|sličica|[[Violeta Tomić]] in [[Nico Cué]].]] ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Na evropske volitve se je stranka Levica znova podala z vodilno kandidatko Violeto Tomić. [[Stranka evropske levice]] jo je skupaj s špansko-belgijskim politikom [[Nico Cué|Nicom Cuéom]] potrdila za svoja vodilna kandidata, kar pomeni, da bi ob zmagi Stranke evropske levice, eden od njiju zasedel mesto [[Predsednik Evropske komisije|predsednika Evropske komisije]]. Mednarodno je nekaj medijske opaznosti Tomićeva prejela zaradi odziva o vprašanju o Krimskem polotoku na Euronews.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4WRMQFERJpY|title=Watch: Q: Should Russia hand back Crimea? A: 'Don't know' says EU top job hopeful|date=30.4.2019|accessdate=7.5.2020|website=YouTube|publisher=Euronews|last=|first=}}</ref> Na listi Levice so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Sašo Slaček Brlek]] # [[Ana Štromajer]] # [[Danijel Rebolj]] # [[Urška Lipovž]] # [[Lovro Centrih]] # [[Alma Rekić]] # [[Luka Mesec]] Lista je s 30.983 glasovi oz. 6,43 % pristala na skupno petem mestu in ni dobila poslanskega mesta. Od kandidatov je največ preferenčnih glasov prejela Violeta Tomić (12.455 glasov), ki je med vsemi preferenčnimi glasovi zasedla 10. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-07|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Po tem naj bi prišlo do spora med Tomićevo in Mescem, slednji je to zanikal.<ref>{{Navedi splet|title=Razkol med radikalci? Tomićeva po katastrofalnem porazu na evropskih volitvah zamrznila članstvo v Levici {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/razkol-med-radikalci-tomiceva-po-katastrofalnem-porazu-na-evropskih-volitvah-zamrznila-clanstvo-v-levici/|website=nova24tv.si|date=2019-06-12|accessdate=2020-05-07|language=sl-SI|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121020834/https://nova24tv.si/slovenija/politika/razkol-med-radikalci-tomiceva-po-katastrofalnem-porazu-na-evropskih-volitvah-zamrznila-clanstvo-v-levici/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mesec o evropskih volitvah: Ni viharja v stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-o-evropskih-volitvah-ni-viharja-v-stranki/491734|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-07|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Levica je svojo kandidatno listo javnosti predstavila 23. aprila 2024. Za nosilko je bila izbrana [[Nataša Sukič]], na sedmo mesto je bila uvrščena pisateljica [[Svetlana Slapšak]], zadnje mesto pa je v znak podpore listi zasedel [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Levice za evropske volitve bo Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-levice-za-evropske-volitve-je-natasa-sukic/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec: Če bom ob koncu mandata razočaral sebe, bom mesto prepustil drugim|url=https://n1info.si/novice/slovenija/luka-mesec-ce-bom-ob-koncu-mandata-razocaral-sebe-bom-mesto-prepustil-drugim/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> # [[Nataša Sukič]] # Dan Juvan # Katja Sluga # Fahir Gutić # [[Zdenka Badovinac]] # [[Luka Omladič]] # [[Svetlana Slapšak]] # Tara Kristan # [[Luka Mesec]]. Na volitvah 9. junija je stranka zasedla sedmo mesto med enajstimi listami, dobila je 4,81 % glasov in se s tem ni uvrstila v Evropski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == {{Levica}}'''Izvršni odbor:''' * '''Sokoordinatorka:''' [[Asta Vrečko]] * '''Sokoordinator:''' [[Luka Mesec]] * '''Namestnica sokoordinatorke:''' [[Nataša Sukič]]<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl-si}}</ref> * '''Namestnik sokoordinatorja:''' [[Simon Maljevac]] * '''Generalni sekretar:''' Matej Zupanc *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Matej Tašner Vatovec]] *'''Sekretar poslanske skupine:''' Alan Medveš *'''Koordinatorka programske konference:''' Marko Rusjan *'''Koordinatorka za mednarodne dejavnosti:''' Valentina Škafar *'''Koordinator za regijsko mrežo:''' Nikolaj Tomaž Benedik *'''Koordinator za komunikacijo:''' Michaela Selmani *'''Koordinator za interno izobraževanje:''' Mitja Svete *'''Koordinator za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in civilno družbo:''' [[Primož Siter]] '''Ministri Levice v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]]:''' * [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|'''Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti''']] in podpredsednik vlade: [[Luka Mesec]] * [[Minister za kulturo Republike Slovenije|'''Ministrstvo za kulturo''']]: [[Asta Vrečko]] * [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|'''Ministrstvo za solidarno prihodnost:''']] [[Simon Maljevac]] '''Poslanska skupina Levica (od 2022):'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/jY9NC4JAFEV_iwu3vmeWfexGIkkzUDFtNqExjYE6olNCvz6xVVDi293LORceUEiAVunzzlN5F1Va9PlMzYt1DBZ719bRDvUd-svTKSC2qaNnQDwAztolzgDMggX625nlhWjg3EKgU3z8c2SiPwLQ8XkHKC9E9nmVVJmx4kAbdmMNa7RH09e5lHW7UVHFrus0LgQvmHYVpYq_lFy0EpJvEuoyipLXgcVEUd7_1mxo/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS026|title=Poslanska skupina Levica|accessdate=3. september 2023|website=Državni zbor RS|archive-date=2023-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230903115941/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/jY9NC4JAFEV_iwu3vmeWfexGIkkzUDFtNqExjYE6olNCvz6xVVDi293LORceUEiAVunzzlN5F1Va9PlMzYt1DBZ719bRDvUd-svTKSC2qaNnQDwAztolzgDMggX625nlhWjg3EKgU3z8c2SiPwLQ8XkHKC9E9nmVVJmx4kAbdmMNa7RH09e5lHW7UVHFrus0LgQvmHYVpYq_lFy0EpJvEuoyipLXgcVEUd7_1mxo/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS026|url-status=dead}}</ref> * [[Matej Tašner Vatovec]] (vodja) * [[Milan Jakopovič]] (namestnik vodje) * [[Tatjana Greif]] * [[Miha Kordiš]] * [[Nataša Sukič]] '''Podmladek strane - Mlada Levica:'''<ref>{{Navedi splet|title=Levica dobila svoj podmladek: "Skupnost kot odgovor na individualizem"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-dobila-svoj-podmladek-skupnost-kot-odgovor-na-individualizem/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-12-15|language=sl-SI}}</ref> * Lana Nikolić (koordinatorka) * Jan Stergar (namestnik koordinatorke) * Alekzander Ismaj Blatnik (generalni sekretar) == Kritike in kontroverze == === Vedenje poslancev === ==== Grafične majice ==== Nekateri poslanci Levice so tekom opravljanja poslanske funkcije nosili grafične majice s podobami s potencialno kontroverznimi družbeno-političnimi pomeni. V času koalicijskih pogajanj julija 2018 je poslanec [[Miha Kordiš]] v prostorih državnega zbora nosil grafično majico s podobo [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], kar je privedlo do razprave o spoštovanju do žrtev [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|totalitarnega sistema]]. Stranka se je na očitke v izjavi za javnost odzvala s trditvijo, da je bila poslančeva izbira majice naključna.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> Poslanec Levice [[Primož Siter]] je januarja 2020 v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] nosil grafično majico z logotipom glasbene skupine [[Bad Religion]], ki vključuje ime skupine in prečrtan [[krščanski križ]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ali poslanec Levice res žali verska čustva?|url=https://www.mladina.si/195636/ali-poslanec-levice-res-zali-verska-custva/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref> kar je privedlo do očitkov, da je poslanec z nošenjem majice žalil verska čustva.<ref>{{Navedi splet|title=Je poslanec Levice užalil čustva vernikov?|url=http://mariborinfo.com/novica/slovenija/je-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/304976|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl|archive-date=2022-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20220521192323/https://mariborinfo.com/novica/slovenija/je-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/304976|url-status=dead}}</ref> Siter, ki je sicer poklicni glasbenik, je v zapisu, objavljenem na Facebook stranke, pojasnil, da se je z majico zgolj poklanjal punkovski glasbeni skupini in njenemu aktivizmu: ''"Bad Religion so kultna punkovska glasbena skupina, ki s svojo kritiko družbi, tudi v delu tradicionalnih in verskih institucij, nastavlja ogledalo in odpira vrata novim političnim in družbenim idejam. Punk, pač. S svojim glasbenim (in akademskim) delom so kovali pot mnogim glasbenim in aktivističnim generacijam. [...] je moj osebni homage delu skupine, njihovem idejno-političnem stališču o vključevalni družbi, družbeni pravičnosti in neposredni demokraciji. Torej politikam, ki jih v ospredje svojega programa postavljamo tudi v Levici."'' Odklonilno se je odzval tudi Siterjev poslanski kolega [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]], ki je izrazil ogorčenje nad objavo fotografije Siterja z majico na uradni Facebook strani stranke in izpostavil, da takšnemu provokativnemu početju nasprotujejo tudi številni podporniki Levice. Ob tem je dodal: ''"Če [v stranki] prevladuje mnenje, da je to kul, potem je čas, da zapustim Levico."''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nova afera: Poslanec Levice užalil čustva vernikov? {{!}} Sobotainfo.com|url=http://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/nova-afera-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/543555|website=sobotainfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Levica|url=https://www.facebook.com/zdruzenalevica/posts/1568599293298624|website=www.facebook.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> ==== Izjave poslancev ==== [[Slika:Miha Kordiš.jpg|sličica|255x255_pik|[[Miha Kordiš]] je znan po kontroverznih izjavah. Leta 2022 je kandidiral za predsednika države, leta 2023 pa za koordinatorja Levice ]] Miha Kordiš je leta 2015 v zapisu na družbenemu omrežju Facebook z napisom »Rehabilitirajmo politično nasilje« izrecno zagovarjal fizično nasilje zoper predstavnike kapitalističnega razreda, saj da so tudi slabi delovni in socioekonomski pogoji oblika nasilja, ki ga kapitalistični razred izvaja nad delovskim razredom in zoper katero ima delavski razred pravico do »samoobrambn[e] reakcij[e]« s fizičnim nasiljem. Zapis je zaključil z mislijo: »Mar ni revolucionarno nasilje proti taki strahoti ne le pravica, marveč kar dolžnost?« Iztočnica za zapis je bila novica, da sta predstavnika francoskega letaloprevozniškega podjetja v strahu zbežala pred jeznimi stavkajoči francoski delavci, ki so nasprotovali napovedanim odpuščanjem v podjetju. Kordiš se je kmalu po objavi premislil in zapis spremenil.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec ZL Kordiš: Rehabilitirajmo politično nasilje|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-zl-kordis-rehabilitirajmo-politicno-nasilje|website=old.slovenskenovice.si|date=2015-10-06|accessdate=2023-07-19|language=sl-si|first=Mo|last=S}}</ref> Po razkritju koalicijske pogodbe, ki jo je tekom pogajanj soustvarjala Levica, sta podjetnika [[Ivo Boscarol]] in [[Igor Akrapovič]] sporočila, da bosta razmislila o preusmeritvi bilančnega dobička v tujino.<ref>{{Navedi splet|title=V družbi Akrapovič bodo bilančni dobiček preusmerili v "bolj predvidljivo okolje"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-druzbi-akrapovic-bodo-bilancni-dobicek-preusmerili-v-bolj-predvidljivo-okolje/464579|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila po njunem mnenju gospodarstvu neprijazna. Na njune izjave se je odzval poslanec Levice, Miha Kordiš, ki je na Facebook objavil "meme" s sliko [[Hugo Chávez|Huga Chaveza]] pospremljeno z zapisom "I'm gonna nationalize the shit outta you", pod sliko pa zapisal: "O glej, Boscarol in Akrapovič širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in - pomembneje - grozita s stavko kapitala. Ne, ker za pravičnejši prispevek h zdravju, izobrazbi, mobilnosti, varnosti in nasploh blaginji za slehernika ne bi imela. Ampak ker bogastva, ki si ga prisvajata iz delavskih rok in mozga, nočeta usmeriti drugam kot v lasten žep. Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref>Na izjave se je odzvala [[Obrtna zbornica Slovenije]], ki je med drugim Kordiševe izjave označila kot žaljive in nedopustne. Takrat bodoči predsednik vlade Marjan Šarec je zapisal, da vojna med gospodarstvom in politiko ne koristi nikomur in da je zato kdaj bolje česa ne izreči.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> [[30. oktober|Oktobra]] [[2020]] je na glasovanju v Državnem zboru Republike Slovenije o statusu vojakov po 45. letu, poslanec Levice [[Miha Kordiš]] žalil poslance stranke [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ki so glasovali za zakon: ''"Socialdemokrati kolaborirajo s fašistoidno vlado Janeza Janše"''. Vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]] je na seji zahteval opravičilo, ki ga od Kordiša v postopkovnem predlogu ni dobil, zaradi česar mu je predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]] odvzel besedo.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Žalite me kot kolaboranta, njih kot fašiste #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/han-zalite-me-kot-kolaboranta-njih-kot-fasiste-535434|website=siol.net|accessdate=2020-10-02|language=sl}}</ref> Kordiševo dejanje so obsodile tudi ostale poslanske skupine.{{Navedi vir}} Oktobra 2020 je na seji [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zdravstvo]] poslanec Levice Miha Kordiš del zdravnikov označil za "mazače". Do izjave se je med drugim kritično izrekla [[Zdravniška zbornica Slovenije]], ki je od Kordiša oz. stranke zahtevala opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> V objavi na [[Facebook|Facebook-u]] je Kordiš v odzivu na kritike zapisal, da gre za neodkrit in politično motiviran napad nanj, saj da je v svoji dejanski izjavi kritiziral rahljanje zakonskih standardov zdravstvene kakovosti, ki bi po novem omogočala, da do javnih sredstev dostopajo tudi neprimerni izvajalci zdravstvenih storitev, ki predhodno niso izpolnjevali standardov. Kordiš je med drugim zapisal: "[Izjave] ni mogoče niti po nesreči napak razumeti. Prosim lepo, kje sem kakega zdravnika označil za mazača? Verjamem, da je ta grda laž koga prizadela. Vsem tako prizadetim se opravičujem."<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/642212836497191|website=www.facebook.com|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> ==== Preprečitev deportacije sirijskega imigranta ==== Decembra 2019 je bil Miha Kordiš eden izmed poslancev, ki so migranta iz [[Sirija|Sirije]] [[Ahmad Šami|Ahmada Šamija]] povabili v Državni zbor, s čimer so onemogočili njegovo deportacijo. Šami je bil na poti iz Sirije zavrnjen na slovensko-avstrijski meji, zato so ga nastanili v center za tujce v [[Postojna|Postojni]], kjer je zaprosil za azil. V skladu z 21. členom uredbe Dublin III. je [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] obravnavanje azila predalo [[Hrvaška|Hrvaški]]. Uredba namreč narekuje, da prošnjo za azil obravnava država, v kateri je migrant vstopil v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], v tem primeru Hrvaška. Ta je zahtevi ugodila, 14. junija istega leta pa je notranje ministrstvo zavrnilo Šamijevo prošnjo za azil. Šamijeva pritožba je bila zavrnjena, s tem pa pravno omogočena deportacija.<ref>[http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=193201&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=806004 Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi A. S. proti Republiki Sloveniji]</ref><ref>[https://siol.net/novice/slovenija/bo-slovenija-begunca-iz-sirije-deportirala-na-hrvasko-453323 Siol.net - Bo Slovenija begunca iz Sirije deportirala na Hrvaško?]</ref> Poslanci Miha Kordiš (Levica) in [[Jan Škoberne]] (SD), [[Peter Vilfan]] (DeSUS) ter [[Jasna Murgel]] (SMC) so skupaj s predstavniki civilne družbe zavzeli za opustitev deportacije, ki sta jo kasneje podprla tudi predsednik DZ [[Milan Brglez]] in takratni predsednik vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Na dan deportacije, 14. novembra, se je Šami s Kordišem in Škobernetom javil na dogovorjenem mestu v migrantskem centru, do predaje Hrvaški pa ni prišlo. Poslanca sta Šamija zato odpeljala v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]], kamor [[Policija (Slovenija)|policija]] brez pooblastila ne sme vstopati. Premier Cerar je nato sporočil, da je deportacija začasno ustavljena, sočasno pa je okaral Kordiševo in Škobernetovo dejanje ter ga označil za "nedopustno in neprimerno".<ref>[https://www.vecer.com/kordis-in-skoberne-begunca-ahmada-odpeljala-v-drzavni-zbor-6347979?lnlarticle Večer.si - Borut Pahor: Če Sirec Ahmad ostaja v Sloveniji, naj bo to prepričljivo utemeljeno]</ref> Kriminalisti kasneje niso potrdili kaznivih dejanj pri njunem dejanju. === Odnosi znotraj stranke === ==== Obtožbe nedemokratičnosti znotraj Združene levice ==== Med združevanjem koalicije ZL v enotno stranko je vodja Demokratične stranke dela na tiskovni konferenci opozoril na konfliktne odnose v koaliciji; TRS in (še posebej) IDS naj bi iz vodenja izključevala ostale koalicijske partnerje (tj. stranko DSD in civilnodružbeno 4. skupino). Med koalicijskimi partnerji ZL naj ne bi bilo koordinacije in komunikacije, IDS naj bi tako samovoljno upravljal spletne komunikacije ZL, poslanska skupina pa naj bi tiskovne konference sklicevala brez predhodnega posvetovanja s partnerji (DSD od prehoda Tomić v TRS ni imela poslanca v poslanski skupini). Na takšno pomankanje interne demokracije in sodelovanja (vključno z neupoštavanjem pobud in predlogov s strani parlamentarnih IDS in TRS, neizpolnjevanje finančnih dolžnosti do nestrankarske 4. skupine in neupoštevanje koalicijske pogodbe) so opozorili tudi v 4. skupini ZL. IDS naj bi po njegovih besedah zavrnil tudi projekt e-glasovanja, ki bi članstvu omogočil demokratično spletno soodločanje. DSD tako ni vstopila v novo stranko Levica in je s četrto skupino nestrankarskih delov koalicije nadaljevala kot neodvisna stranka pod imenom ZL-DSD. Vodja PS ZL Luka Mesec je očitke zavrnil in izpostavil domnevna nekonstruktivna dejanja DSD, ki so privedla do izključitve iz pogajanj o združevanju, izjave vodje DSD pa označil za izsiljevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Združena levica razpada. Žnidaršič: IDS in Trs odhajata. Mesec: Žnidaršič izsiljuje.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdruzena-levica-razpada-znidarsic-ids-in-trs-odhajata-mesec-znidarsic-izsiljuje/414598|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=V IDS-ju po kongresu razklani. Usoda enotne stranke Združena levica še bolj negotova|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-ids-ju-po-kongresu-razklani-usoda-enotne-stranke-zdruzena-levica-se-bolj-negotova/390654|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spopad pragmatičnega in ideološkega dela IDS|url=https://www.delo.si/novice/politika/spopad-pragmaticnega-in-ideoloskega-dela-ids.html|website=www.delo.si|date=2015-12-03|accessdate=2020-05-14|language=sl-si|first=Zoran Potič, Mario|last=Belovič}}</ref> ==== Spori in nepravilnosti znotraj IDS glede združevanja ==== Na strankarskem kongresu IDS aprila 2016 je prišlo do razkola glede vprašanja združevanja, kar je privedlo do nesklepčnosti kongresa. Nekateri člani so poslanski skupini očitali elitizem in skrb za lastne interese, te pa naj bi pri tem podpirali člani, naklonjeni združitvi. Mesec je trdil, da so mu med kongresom nekateri grozili s fizičnim obračunom in vršilce ali podpornike takšnega početja pozval k odhodu iz stranke.<ref name=":4" /> Združitev IDS in TRS v eno stranko je privedla do množičnega odhoda članov IDS, ki so združitvi nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Merging of the Left marked by departures from IDS|url=https://english.sta.si/2402491/merging-of-the-left-marked-by-departures-from-ids|website=english.sta.si|accessdate=2020-05-14}}</ref> Po kasnejšem poročanju [[Svet24]] naj bi med kongresom Mesec v sodelovanju s tesnim sodelavcem članstvu preprečil glasovanje o združitvi (saj bi članstvo glasovalo proti združitvi, ki ga je zagovarjala poslanska skupina ZL), nato pa člane, ki so proti temu protestirali, lažno obdolžil nasilništva. Glasovanje naj bi bilo na koncu nesklepčno zaradi odhodov članov, razočaranih nad dogajanjem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Svet24.si - VIDEO: Zamajal se mu je stolček, zato je nanovačil sorodnike|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/589344f5360ff/zamajal-se-mu-je-stolcek-zato-je-nanovacil-sorodnike|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> O združitvi je stranka IDS ponovno odločala nekaj mesecev kasneje na dopisnem kongresu. Tega naj bi vodstvo stranke izpeljalo, da bi zmanjšalo udeležbo manj aktivnih članov in tako poskušalo doseči odobritev združitve, saj bi sicer večina članstva IDS združitvi nasprotovala. Hkrati pa naj bi se med kongresoma v stranko na novo včlanilo vsaj 50-60 novih slamnatih članov; članstvo naj bi se tako povečalo za 10 %. Mesec naj bi nato (v sodelovanju s partnerko in članico IDS) ponaredil glasu lokalnega odbora Kranj, ki je omogočil vpis novih članov v volilni imenik. Disciplinska komisija IDS naj bi zato v internem postopku odločila, da mora biti Mesec zaradi ponarejanja glasu izločen iz stranke, a je izločitev nato preprečil svet stranke pod vodstvom Mesca.<ref name=":5" /> ==== Odhodi poslancev ==== [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 598.jpg|sličica|[[Matjaž Hanžek]] je bivši poslanec in eden izmed vidnejših članov Združene levice, ki so izstopili iz stranke zaradi domnevne nekorektnosti in nedemokratičnosti pri združevanju v Levico]] Ob odhodu iz stranke je poslanec [[Matjaž Hanžek]] kot razloge za odhod navedel nezadovoljstvo nad "nekorektnim in nedemokratičnim načinom združevanja" koalicije ZL v stranko Levica in stranko označil za "ozko skupino posameznikov".<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-13|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> Poslanec [[Franc Trček]] je ob odhodu iz stranke in poslanske skupine med drugim navedel nizko toleranco za samokritiko in drugačna mnenja v vodstvu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Prekipelo mu je zaradi nadkomunistov|url=https://www.vecer.com/prekipelo-mu-je-zaradi-nadkomunistov-10142796|website=www.vecer.com|date=2020-03-17|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Počilo v Levici. Zapušča jo poslanec Franc Trček. "Te pa pojdi," mu je rekel Luka Mesec|url=https://www.vecer.com/pocilo-v-levici-zapusca-jo-poslanec-franc-trcek-te-pa-pojdi-naj-bi-mu-rekel-luka-mesec-10141509|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref> 19. januarja 2022 je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka je v izjavi za javnost navedla, da je Tomićevo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja, kar naj bi Tomićeva po navedbah stranke zavrnila. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v volilnem okraju Ljubljani-Center (v Ljubljani naj bi po lastnih navedbah živela že več kot 40 let). Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":11" /> Vlogo izstopne izjave je Tomić pospremila z besedami: "''Stranka Levica je daleč od tega, kar smo na začetku gradili. Kažejo se resne generacijske razlike v razmišljanju in delovanju, ki so šle predvsem v času covida močno čez mejo moje tolerance''".<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopa-iz-stranke-levica.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> Po besedah Mesca je Tomićeva zaupanje stranke med drugim izgubila tudi zaradi svojih stališč o zdravljenju COVID-19;<ref name=":11" /> Tomićeva je pred izstopom iz stranke namreč na Facebooku zapisala, da je med prebolevanjem COVID-19 jemala zdravili [[hidroksiklorokin]] in [[ivermektin]] (ki nista namenjeni ali varni ter učinkoviti pri zdravljenju tega obolenja), in ob tem dodala, da sta ji zdravili "pomagali" in "[...] ''da bi vsi morali imeti dostop do zdravljenja, nedopustno pa je, da nas silijo v cepljenje!''"<ref>{{Navedi splet|title=Levica: Od početja Violete Tomić se ograjujemo|url=https://siol.net/novice/slovenija/violeta-tomic-po-boju-s-covidom-jemala-je-tudi-zdravila-za-parazite-pri-zivalih-567925|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ter zapisala tudi "[...] ''Če bi bila ta zdravila širše dostopna, bi bilo najbrž precej manj žrtev.''"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanka s covidom v neznosnih bolečinah, jemala je to zloglasno zdravilo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/poslanka-s-covidom-v-neznosnih-bolecinah/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> Levica se je nato od izjav in početja Tomićeve v izjavi za javnost distancirala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić jemala ivermektin, Levica se od njenega ravnanja distancira|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-jemala-ivermektin-levica-se-od-njenega-ravnanja-distancira/|website=N1|date=2021-12-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Na dan izstopa iz stranke je Tomićeva prav tako v odgovoru na zapis strankarske in poslanske kolegice [[Nataša Sukič|Nataše Sukič]] na [[Facebook|Facebooku]] (v katerem je Sukič kritizirala nedavni prestop poslanca Levice Željka Ciglerja v stranko SD kot znak nenačelnosti in vrednotne nekredibilnosti zaradi izrecnih nazorskih razlik med strankama) zapisala: ''"Suki, NEHAJ!!! Se ti ne zdi, da si lahko kdaj tudi tiho?? Predvsem če nisi vprašana? To pljuvanje po Željku je samo dokaz, da je imel tehtne razloge za prestop iz stranke, katere najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh. Glede na to, da to veš, bi bilo res konkretno in pošteno molčati."''<ref name=":12" /><ref name=":11" /> Tomić je na državnozborskih volitvah leta 2022 kandidirala na (skupni) listi strank [[Dobra država]] in [[Naša prihodnost]].<ref>{{Navedi splet|title=Na kandidatni listi Dobre države in Naše prihodnosti tudi Violeta Tomić in Zlatko|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-kandidatni-listi-dobre-drzave-in-nase-prihodnosti-tudi-violeta-tomic-in-zlatko-575852|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ==== Strokovni delavci ==== Ob koncu prvega mandata so strokovni delavci Levice izrazili nezadovoljstvo nad plačilom, obremenjenostjo in slabimi medsebojnimi odnosi s predstavniki stranke. Več strokovnih delavcev je zato delo za stranko opustilo.<ref>{{Navedi splet|title=Delavci Levice nezadovoljni, Mesec obljublja zvišanje plač|url=https://www.dnevnik.si/1042826185|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-14|archive-date=2018-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623001741/https://www.dnevnik.si/1042826185|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-delavcem-obljublja-boljse-place-medtem-pa-jih-zaradi-slabega-placila-zapuscajo-sodelavci.html|title=Levica delavcem obljublja boljše plače, medtem pa jih zaradi slabega plačila zapuščajo sodelavci|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Raj za peščico poslancev, izkoriščanje za strokovce|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b2cd15806218/raj-za-pescico-poslancev-izkoriscanje-za-strokovce|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> === Ostalo === Po nastopu [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], katere članica je bila tudi stranka Levica, je bila na mesto vodje kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Luka Mesec|Luke Mesca]] imenovana [[Maja Tašner Vatovec]], žena vodje [[Poslanska skupina Levica|poslanske skupine Levice]] [[Matej Tašner Vatovec|Mateja Tašnerja Vatovca]], zaradi česar je bila stranka deležna očitkov [[Nepotizem|nepotizma]].<ref name=":18">{{Navedi splet|title=LD;GD 099 - 99 Luftballons|url=https://metinalista.si/ldgd-099-99-luftballons/|website=Metina lista|date=2022-06-17|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI|first=Metina|last=lista}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Kako Levica pojasnjuje zaposlitev, na katero letijo očitki, da je nepotistična|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaposlitev-maje-tasner-vatovec-ne-gre-za-vprasanje-nepotizma-ampak-feminizma/|website=N1|date=2022-06-14|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nepotizem-ali-feminizem-zena-poslanca-levice-vodja-mescevega-kabineta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-22}}</ref> Stranka je v odzivu navedla, da je Maja Tašner Vatovec "dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke"''.<ref name=":17" />''<ref>{{navedi tvit |user=strankalevica |number=1536328471189852160 |title=Ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma. [...] |date=2022-06-13}}</ref> == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Levica]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.levica.si}} * [http://www.zdruzena-levica.si/program Program Združene levice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140625134310/http://zdruzena-levica.si/program |date=2014-06-25 }} * [http://www.zdruzena-levica.si/kandidatna-lista Kandidatna lista Združene levice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140625085451/http://zdruzena-levica.si/kandidatna-lista |date=2014-06-25 }} * [http://www.demokraticni-socializem.si Iniciativa za demokratični socializem] * [http://www.gibanje-trs.si Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije] * [http://www.strankadela.si Demokratična stranka dela] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130514074823/http://www.strankadela.si/ |date=2013-05-14 }} {{Slovenske politične stranke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2014]] [[Kategorija:Levica| ]] amvo11z12c5cze9q6e6ukk2m1co5zhw Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)/peskovnik 4 383659 6686392 5297585 2026-06-07T10:56:02Z Janezdrilc 3152 reset 6686392 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Predloga:Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}</noinclude> b9rdqt5wdecf8e230yxuyiv8s684qsq Uporabnik:Shabicht/peskovnik 2 386841 6686054 6682100 2026-06-06T13:39:45Z Shabicht 3554 6686054 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> | {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija | ]] | archdeaconry = | diocese_title = | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] oy9c69pr0ee4rpkatll33kmcyf382cq 6686060 6686054 2026-06-06T14:13:24Z Shabicht 3554 6686060 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija | ]] | archdeaconry = | diocese_title = | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = žpk [[]] / iz [[Župnija|Župnija]] / [[sedisvakanca]] sedisvakanca iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Brestanica = [[Tomaž Šojč]] (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) | Kančevci = upr Milan Kvas | parish_administrator = upr [[]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] crglg7ekmlfci9c49upufl6whh0hvxf 6686061 6686060 2026-06-06T14:15:14Z Shabicht 3554 6686061 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija | ]] | archdeaconry = | diocese_title = | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = žpk [[]] / iz [[Župnija|Župnija]] / [[sedisvakanca]] | parish_administrator = upr [[]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] tq0vkyrgwqgqds1f36oce4xabjzr1pj 6686062 6686061 2026-06-06T14:19:22Z Shabicht 3554 6686062 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija | ]] | archdeaconry = | diocese_title = | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = žpk [[]] / iz [[Župnija|Župnija||Pastoralna zveza župnij ]] / [[sedisvakanca]] | parish_administrator = upr [[]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] ftex9mlz592i3axoyljc8ag9vak4axh 6686089 6686062 2026-06-06T14:43:54Z Shabicht 3554 6686089 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija | ]] | archdeaconry = | diocese_title = | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = žpk [[]] / iz [[Župnija|Župnija||Pastoralna zveza župnij ]] / [[sedisvakanca]] | parish_administrator = upr [[]] | pastor = | chaplain = kpl | assistant = | retired_priest = upd | deacon = dkn | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] cx7ogyt0w774l9v7aannc1mswi94p24 6686091 6686089 2026-06-06T14:46:06Z Shabicht 3554 6686091 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija | ]] | archdeaconry = | diocese_title = | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = žpk [[]] / iz [[Župnija|Župnija||Pastoralna zveza župnij ]] / [[sedisvakanca]] | parish_administrator = upr [[]] | pastor = | chaplain = kpl | assistant = dhp | retired_priest = upd | deacon = dkn | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] th14se7oznxirx0xhh8zkaghj8cebas Kura (reka) 0 401025 6686288 6542659 2026-06-07T01:27:27Z ~2026-32552-67 260877 6686288 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Kura | name_native = | name_native_lang = | name_other = Mtkvari | name_etymology = v povezavi s [[Kir II.|Kirom Velikim]] <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Mtskheta-04-von Jvari-Kirche-Araqvi-Mtkvari-2019-gje.jpg | image_size = 293 | image_caption = Sotočje rek Aragvi in Kura (Mtkvari), [[Mcheta]] | map = Kurabasinmap.png | map_size = 300 | map_caption = porečje reke Kura | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300 | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Turčija]], [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Regija | subdivision_name3 = [[Kavkaz]] | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Kašuri]], [[Gori, Gruzija|Gori]], [[Borjomi]], [[Tbilisi]], [[Rustavi]], [[Mingacevir]], [[Zardab]], [[Sabirabad (mesto)|Sabirabad]], [[Neftçala]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 1515 km<ref name="UNDP">{{navedi splet|url=http://www.undp.org.ge/Projects/kura.html |title=Regional Partnership for Prevention of Transboundary Degradation of the Kura-Aras River Basin |publisher=United Nations Development Programme |work=Environmental Conservation and Management |year=2002 |accessdate=2010-03-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081120094759/http://www.undp.org.ge/Projects/kura.html |archivedate=November 20, 2008 }}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= tik pod sotočjem z reko Aras<ref name="sediment">{{navedi splet|url=http://iahs.info/redbooks/a075/iahs_075_0391.pdf|title=Drift Balance of the Kura River in its Lower Course|last=Rustanov|first=S. G.|series=Symposium on River Morphology|year=1967|work=Institute of Geography of the Academy of Sciences of the Azerbaijan SSR|publisher=General Assembly of Bern. Commission of Surface Waters|accessdate=2010-04-05}}</ref> | discharge1_min = 206 m<sup>3</sup>/s<ref name="RDD"/> | discharge1_avg = 443 m<sup>3</sup>/s<ref name="sediment"/> | discharge1_max = 2250 m<sup>3</sup>/s<ref name="RDD">{{navedi splet|url=http://www.sage.wisc.edu/riverdata/scripts/station_table.php?qual=32&filenum=1154|title=Kura River Discharge at Surra|publisher=Center for Sustainability and the Global Environment|work=River Discharge Database|date=1930–1984|accessdate=2010-03-12|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100616072318/http://www.sage.wisc.edu/riverdata/scripts/station_table.php?qual=32&filenum=1154|archivedate=2010-06-16|df=}}</ref> | discharge2_location= meja med Gruzijo in Azerbajdžanom | discharge2_min = | discharge2_avg = 378 m<sup>3</sup>/s | discharge2_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Mali Kavkaz]] | source1_location = blizu jezera Kartsaki, [[Kars]], [[Turčija]] | source1_coordinates= {{koord novi|40|40|31|N|42|44|32|E|display=inline}} | source1_elevation = 2740 m<ref name="Watersheds">{{navedi splet|last=Guluzada|first=Lidiya|title=Kura River—Transboundary Watercourse of Caucasus|url=http://www.feem-web.it/transcat_conf/conf_papers/Guluzada.pdf|publisher=Fondazione Eni Enrico Mattei|date=|accessdate=2010-03-12}}</ref> | mouth = [[Kaspijsko jezero]] | mouth_location = [[Neftçala]], [[Azerbajdžan]] | mouth_coordinates = {{koord novi|39|19|32|N|49|20|07|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = -26,5 m<ref>{{navedi splet|url=http://www.caspianenvironment.org/caspian.htm|archive-url=https://archive.today/20010414045537/http://www.caspianenvironment.org/caspian.htm|url-status=dead|archive-date=2001-04-14|title=General Background|publisher=Caspian Environment Programme|date=2004-11-06|accessdate=2010-03-12}}</ref> | progression = | river_system = [[Kaspijsko jezero|kaspijsko]] porečje | basin_size = 198.300 km<sup>2</sup><ref name="overview">{{navedi splet |last1=Mammadov |first1=R.M. |last2=Verdiyev |first2=R. |url=http://www.unece.org/env/water/meetings/flood/workshop%202009/presentations/session%203/Mammadov_Verdiyev_article.pdf|title=Integrated Water Resources Management as Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin|publisher=United Nations Economic Commission for Europe|date=February 2009|accessdate=2010-03-12}}</ref> | tributaries_left = [[Liakhvi]], [[Aragvi]], [[Iori (reka)|Iori]], [[Alazani]] | tributaries_right = [[Algeti]], [[Krami (reka)|Krami]], [[Tartarčaj]], [[Aras (reka)|Aras]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Kura''' ({{jezik-hy|Կուր, Kur}}; {{jezik-az|Kür}}; {{jezik-grc|Cyrus}}; {{jezik-ka|მტკვარი, Mt'k'vari}}; {{jezik-ku|rûbara kur}}; {{jezik-tr|Kura}})<ref>Allen, William Edward David. [http://books.google.co.uk/books?id=08c9AAAAIAAJ&pg=PA8&dq=Kura+river+Cyrus+Caucasus&num=100 ''A history of the Georgian people: from the beginning down to the Russian conquest in the nineteenth century''], Routledge & Kegan Paul, 1971, p.8. ISBN 978-0-7100-6959-7</ref><ref>Gachechiladze, Revaz. [http://books.google.co.uk/books?id=Enwv_cel51EC&pg=PA18&dq=Cyrus+Kura+river+Greek ''The New Georgia''], TAMU Press, 1996, p.18. ISBN 978-0-89096-703-4</ref> je 1515 km dolga [[reka]] na [[Kavkaz]]u, ki izvira na severovzhodu [[Turčija|Turčije]] in teče proti vzhodu skozi [[Gruzija|Gruzijo]] kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi [[Azerbajdžan]] do izliva v [[Kaspijsko jezero]]. Vanjo se stekajo vode z južnih obronkov [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] in severnih obronkov [[Mali Kavkaz|Malega Kavkaza]], preko glavnega pritoka [[Aras (reka)|Aras]] (Araks) pa še z južnih obronkov Malega Kavkaza. Regija je naseljena že od pradavnine in arheološki dokazi o [[kmetijstvo|kmetijstvu]] v dolini Kure so stari prek 4500 let. Kasneje so se tu razvile kompleksne civilizacije, ki pa so do leta 1200 n. št. večjidel propadle zaradi naravnih nesreč in vdorov tujih zavojevalcev. Izrabljanje [[gozd]]ov v porečju je vodilo do [[erozija|erozije]] in vse močnejših poplav v 20. stoletju. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili na reki zgrajeni številni [[jez]]ovi in [[prekop|kanali]] za izkoriščanje za električno energijo in [[namakanje]], zaradi katerih je Kurin spodnji tok zdaj počasnejši in plitkejši. Poleg tega jo zmerno onesnažujejo industrijska središča, kot sta [[Tbilisi]] in [[Rustavi]] v Gruziji. == Ime == Ime Kura je povezano z imenom [[Kir II.|Kira Velikega]], ustanovitelja [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], gruzijsko ime pa je ''Mt'k'vari'' (v stari gruzijščini ''Mt'k'uari'') bodisi pomeni 'dobra voda' bodisi iz gruzijske oblike megrelske ''tkvar-ua'' (kot 'reka, ki gloda skozi gore') <ref name="E.M. Pospelov, 1998 p. 231">Pospelov, E.M. ''Geograficheskie nazvaniya mira'' (Moskva, 1998), p. 231.</ref>. Ime Kura so najprej sprejeli Rusi, kasneje pa evropski kartografi. V nekaterih evropskih definicijah reka Kura določa mejo med Evropo in Azijo <ref>{{Navedi splet |url=http://www.phespirit.info/places/nations_europe.htm |title=Countries that exist wholly or partially within geographical Europe<!-- Bot generated title --> |accessdate=2019-12-13 |archive-date=2018-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180523130621/http://www.phespirit.info/places/nations_europe.htm |url-status=dead }}</ref>. Te reke ne smemo mešati z reko Kura v Rusiji, pritok reke Malke na zahodu v Stavropoljskem kraju ali reko Kur blizu [[Kursk]]a, Rusija ali drugo reko Kur blizu [[Habarovsk]]a, tudi v Rusiji. == Potek == [[File:Soulier, E.; Andriveau-Goujon, J. Anciens Empires Jusqua Alexandre. 1838 (BJ).jpg|thumb|left|250px|Stara karta prikazuje porečje južnega Kavkaza, razcep med reko Fasis na zahodu in reko Kura na vzhodu.]] Izvira na severovzhodu [[Turčija|Turčije]], v majhni dolini v Karskem višavju <ref name="AQUASTAT">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries/azerbaijan/index.stm|title=Azerbaijan: Geography, climate and population|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|work=AQUASTAT|accessdate=2010-03-18|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100619082517/http://www.fao.org/NR/WATER/AQUASTAT/countries/azerbaijan/index.stm|archivedate=2010-06-19}}</ref> Malega Kavkaza. Teče proti zahodu, nato proti severu in vzhodu mimo Ardahana in prečka v Gruzijo. Naredi lok na severozahod, nato pa v kanjon blizu Ahalcihe, kjer začne teči severovzhodno v približno 75 kilometrov dolgo [[soteska|sotesko]] in se izvije iz gora blizu Hašurija. Nato spet zavije in začne teči približno 120 kilometrov proti vzhodu in jugovzhodu, mimo [[Gori]]ja, nato v bližini mesta [[Mcheta]] steče proti jugu skozi kratek [[kanjon]] in ob zahodni strani Tbilisija, največjega mesta v regiji. Reka teče strmo jugovzhodno mimo Rustavija in se na sotočju z reko Hrami obrne proti vzhodu, prečka mejo Gruzija-Azerbajdžan in se preko travnikov izliva v zbiralnik Šamkir in nato v zbiralnik Yenikend.<ref name="BasinMap">{{cite map|last=Megvinetukhutsest| first=Nutsa| url=http://www.kuraarasbasin.net/EU_KuraAras_webpage/Kura_River_Basin_files/Map_KuraArasBasin%20Map.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20101013014456/http://www.kuraarasbasin.net/EU_KuraAras_webpage/Kura_River_Basin_files/Map_KuraArasBasin%20Map.pdf|url-status=dead|archive-date=2010-10-13|title=Background Map of the Kura-Aras River Basin|cartography=Trans-Boundary River Management Phase II for the Kura River basin—Armenia, Georgia, Azerbaijan|publisher=European Union|accessdate=2010-03-12}}</ref> V nadaljevanju se Kura izliva v [[Mingečavrsko zajezitveno jezero]], največje vodno telo v Azerbajdžanu, ki ga tvori jez v bližini istoimenskega mesta na jugovzhodnem koncu. Reki Iori (znana tudi kot Qabirri) in [[Alazani]] sta se včasih zlivali v reko Kura, vendar sta ti ustji zdaj potopljeni v jezeru. Ko zapusti zajezitev se reka odpravi na jugovzhod, kjer se sreča z večjim pritokom Tartarčaj v rajonu Barda in nadaljuje čez nekaj sto kilometrov široko namakano ravnico, zavije proti vzhodu blizu jezera Sarisu in kmalu zatem, pri mestu Sabirabad, prejme največji pritok [[Aras (reka)|Aras]]. Na tem sotočju naredi velik lok proti severu in nato teče skoraj proti jugu približno 60 kilometrov, mimo zahodne strani narodnega parka Širvan, preden se spet obrne proti vzhodu in izlije v Kaspijsko jezero pri kraju Neftçala. == Porečje == [[Image:Nice cycling along the Mtkvari River, Western Georgia (A).jpg|thumb|left|195px|Začetek reke Kura (tukaj Mtkvari) blizu Ahalcihe v Gruziji]] === Naravne danosti === Večji del reka Kura teče v široki in globoki dolini med pogorji Visokega in Malega Kavkaza, glavni pritok Aras pa odmaka večino južnega Kavkaza in gorske verige skrajnega severnega Bližnjega vzhoda. Celotno Armenijo in večji del Azerbajdžana odmaka reka Kura, vendar Kura sploh ne teče skozi Armenijo. V porečju reke Kura so tudi Turčija, Gruzija in del severni [[Iran]]. Večina spremembe višine reke se zgodi v prvih 200 kilometrih. Medtem ko se reka začne na 2740 metrih nadmorske višine, je nadmorska višina 693 metrov <ref name="GE">Derived from [[Google Earth]]</ref>, ko doseže Hašuri v osrednji Gruziji, takoj za gorami in le 291 metrov, ko doseže Azerbajdžan. [[Image:Mtkvari in Gori.jpg|thumb|right|Kura (Mtkvari) pri Goriju, Gruzija]] Spodnji tok reke teče skozi nižavje Kura-Aras, ki zajema večji del osrednjega Azerbajdžana in se naslanja na Kaspijsko jezero. Kura je po [[Volga|Volgi]] in [[Ural (reka)|Ural]]u tretja največja reka, ki se izliva v Kaspijsko območje. Njena delta je četrta največja med rekami, ki se izlivajo v Kaspijsko jezero in je razdeljena na tri glavne odseke ali 'rokave', sestavljene iz usedlin, ki jih je reka odlagala v različnih časovnih obdobjih. Pred letom 1998 je reka tekla vse do konca delte. Tistega leta je ušla iz svojega korita in začela odtekati proti zahodu, zadnjih nekaj kilometrov pa je ostala zapuščena. Verjame se, da je sprememba smeri posledica dviga gladine Kaspijskega jezera in velike poplave reke Kura.<ref>{{navedi splet|last=Mamedova|first=N.|url=http://www.isprs.org/publications/related/ISRSE/html/papers/990.pdf|title=Using Spaceborne Data and GIS-technology for Research of Coastal Zone in Azerbaijan|publisher=International Society for Photogrammetry and Remote Sensing|work=Department of General Geography, Baku State University, Azerbaijan|accessdate=2010-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717195900/http://www.isprs.org/publications/related/ISRSE/html/papers/990.pdf|archive-date=2011-07-17 }}</ref> Približno 174 kilometrov reke je v Turčiji, 435 kilometrov v Gruziji in 906 kilometrov v Azerbajdžanu <ref name="AQUASTAT"/><ref name="wateruse">{{navedi splet|last=Mustafaev|first=Islam|last2=Mammadov|first2=Vagif|url=http://www.docstoc.com/docs/11383693/Length-Of-Rivers|title=Problems of Transboundary Water Management in Azerbaijan|publisher=docstoc|work=Institute of Radiation Problems, Institute of Geology|date=|accessdate=2010-03-13}}</ref>. Približno 5500 kvadratnih kilometrov porečja je v Turčiji, 29.743 kvadratnih kilometrov v Armeniji <ref>Armenija je v celoti v porečju reke Kura </ref>, 46.237 kvadratnih kilometrov v Gruziji, 56.290 kvadratnih kilometrov v Azerbajdžanu <ref>''Problems of Transboundary Water Management in Azerbaijan'' report states that 65% of Azerbaijan is drained by the Kura</ref> in približno 63.500 kvadratnih kilometrov v Iranu. Ob sotočju z reko Aras je odtočno območje pritoka dejansko za približno 4 % večje od Kure in je tudi daljše <ref name="presentation">{{navedi splet |last1=Mammadov |first1=R. |last2=Ismatova |first2=Kh. |last3=Verdiyev |first3=R. |url=http://www.unece.org/env/water/meetings/flood/workshop%202009/presentations/session%203/Mammadov_Kura.pdf|title=Integrated Water Resources Management As Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin|work=Azerbaijan Geographical Society, Azerbaijan Aerospace Agency |date= |accessdate=2010-03-12}}</ref>. Toda zaradi bolj sušnih razmer in enako intenzivne rabe vode je izliv reke Aras veliko manjši od Kure, zato se reka dolvodno od sotočja še vedno imenuje Kura. Približno 52 % toka reke izvira iz taline in ledenikov, 30 % iz podtalnice in približno 18 % iz padavin. Zaradi velike porabe vode številni manjši pritoki Kure ne dosegajo več, temveč izginejo na ravninah veliko kilometrov od prvotnih ustij. == Ekologija == [[Image:Kura River in the central part of Tbilisi, 2007-09-28.jpg|thumb|right| Kura (Mtkvari) v Tbilisiju]] [[Stepa]] zaznamuje sušne dele porečja reke Kura, [[travnik]]i pa so pogosti v gorskih območjih. Območje reke Kura velja za del [[ekoregija|ekoregije]] odtoka Kura-južno Kaspijsko jezero. Nekateri deli reke tečejo skozi polpuščavsko okolje. Gozdna odeja je redka. Skoraj 60 vrst rib naseljuje reko Kuro in njene pritoke. Nekatere družine vključujejo činklje, belice, postrvi in krapovce, mnoge od teh rib pa so endemične za to regijo. Med rekami Kavkaza ima Kura največ endemičnih vrst. Zgornji tok reke ima veliko večjo [[biotska raznovrstnost |biotsko raznovrstnost]] kot spodnji tok, ki je običajno bolj moten in onesnažen. Ta vzorec je viden tudi v večini pritokov, zlasti na večjih območjih, ki segajo v več podnebnih pasov, kot sta reki Aras in Alazani. Ob spodnjem toku Kure je veliko jezer in mokrišč, večina jih je nastala zaradi poplav, nekaj pa jih tvori namakalna odtočna voda. Veliko jezer se tvori tudi na ustju majhnih pritokov, ki večino časa ne dosežejo končnega cilja v Kaspijskem območju. Lokalno ime teh jezer je ''mrtvo jezero'' ali ''mrtva voda'', kar kaže na to, da ta jezera nimajo veliko biotske raznovrstnosti <ref>{{navedi splet|last=Bogutskaya|first=Nina|title=Kura-South Caspian Drainages|url=http://www.feow.org/ecoregion_details.php?eco=434|publisher=Freshwater Ecoregions of the World|work=World Wildlife Fund, Nature Conservancy|date=2010-03-11|accessdate=2010-03-18|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111005204044/http://www.feow.org/ecoregion_details.php?eco=434|archivedate=2011-10-05}}</ref>. == Gospodarstvo in raba == Nekdaj plovna do Tbilisija, največjega mesta ob reki, se je količina vode v reki Kura v 20. stoletju močno zmanjšala zaradi obsežne uporabe za [[namakanje]], komunalne vode in [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]]. Kura velja za eno najbolj obremenjenih porečij v Aziji. Večina vode prihaja iz taljenja [[sneg]]a in redkih padavin v gorah, kar vodi v hude [[poplave]] in obilo vode kratek čas v letu (na splošno v juniju in juliju) ter do relativno nizkega trajnostnega osnovnega toka. Gozdna odeja je redka. Zlasti v porečju rek Kura in Aras večina vode, ki pade v visokogorju, zato odteče namesto da bi oskrbela [[podtalnica|podtalnico]]. Poskusi obvladovanja poplav vključujejo izgradnjo nasipov in jezov, od katerih je največje Mingečavrsko zajezitveno jezero za 80 m visokim nasipom, ki zadržuje več kot 15,73 kubičnih kilometrov vode. Zaradi visoke vsebnosti usedlin v porečju Kure je učinkovitost teh poplavnih naprav omejena in se vsako leto zmanjšuje. Namakalno kmetijstvo je bilo že od antičnih časov med glavnimi gospodarskimi temelji spodnjega toka reke Kure <ref name="Irrigation">{{navedi splet|last=Imanov|first=Farda A.|url=http://www.dsi.gov.tr/english/congress2007/chapter_1/08.pdf|title=Water Infrastructure of Kura River Basin Within Azerbaijan|publisher=General Directorate of State Hydraulic Works|work=Basin Resources Protection|pages=100–105|date=|accessdate=2010-03-12|archive-date=2016-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161020175708/http://www2.dsi.gov.tr/english/congress2007/chapter_1/08.pdf|url-status=dead}}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi vode, odvzete za uporabo za namakanje, ki je prej tekla v strugi, do 20 % vode ni več doseglo Kaspijskega jezera. Več kot 70 % vode v reki Iori (Qabirri), večjem pritoku Kure, se porabi, preden doseže Mingečavrsko zajezitveno jezero. Od 4.525.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v spodnjem porečju reke Kure se namaka 1.426.000 hektarjev ali približno 31 %. Veliko vode, ki se iz reke preusmeri za namakanje, gre v nič zaradi puščanja kanalov, izhlapevanja, slabega vzdrževanja in drugih vzrokov. Puščajoča voda povzroča naraščanje podzemne vode, na nekaterih območjih je je toliko, da je približno 267.000 hektarjev zemljišč tako namočenih, da niso več primerna za kmetijstvo. Približno 631.000 hektarjev namakanih zemljišč ima zaradi vsebnosti mineralnih snovi nevarno visoko vsebnost soli. Od tega je 66.000 hektarjev izredno zasoljenih. Namakalna povratna voda, ki jo v reko vrne obsežen, vendar zastarel drenažni sistem, prispeva hudo onesnaženje. Nekaj te degradacije izvira tudi iz industrijskih in komunalnih odpadnih vod. == Zgodovina == [[Image:Kur Azerbaijan Salian.jpg|thumb|left|Kura v Azerbajdžanu]] Ljudje živijo ob reki Kura že vsaj 7000 let. Starodavni prebivalci nižavja Kura-Aras so reko poimenovali ''Mati Kür'', kar kaže na pomen reke za regijo. Prvo namakalno kmetijstvo se je začelo pred približno 4500 leti v vzhodnih Azerbajdžanskih nižinah. Pravočasno so bili ustanovljeni trgovski centri, vključno z enim v Mingačevirju v Azerbajdžanu in drugim v Mcheti v Gruziji. Najdišče pri Mingačevirju (verjetno Sudagylan <ref name="livingcosmos">{{navedi splet|last=Pasichnyk|first=Richard Michael|url=http://www.livingcosmos.com/AD550-750.htm|title=AD 550 to 750—A Time for the New World's Renewal and Being 'Gracious to the Creatures' — Another Example of a Historical Cycle|publisher=Living Cosmos|date=2009-05-02|accessdate=2010-03-13|archive-date=2009-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20091217081833/http://www.livingcosmos.com/AD550-750.htm|url-status=dead}}</ref>), ki ga je prvič v 1940-ih odkril arheolog G. I. Ione, je imelo »sedem pravokotnih peči ... komora za gorivo je bila trapezna. Notranji zidovi in tla so bili prekriti s posebnim premazom. Te peči so bile pripisane 3. stoletju pred našim štetjem [pred 2300 leti]. Število peči in količina surovega materiala kaže na trgovsko središče« <ref>{{cite journal|jstor=501010|title=Archaeological News, Russia|publisher=|work=Archaeological Institute of America|year=1950|volume=54|pages=425–429|doi=10.2307/501010}}</ref>. Naselje je bilo verjetno uničeno zaradi požara okoli leta 600, vendar je to negotovo. Morda najbolj znano od starodavnih naselij ob Kuri je 'jamsko mesto' v [[Upliscihe]]ju v Gruziji, ki je bilo prvič naseljeno že pred 3500 leti. Mesto, vklesano v pečino na bregu Kure, ki obsega površino 8 hektarjev, vsebuje podzemne bivalne prostore, komunalne komore, prostore za bogoslužje, shrambe, vse povezano z mrežo prehodov. Svoj vrhunec je doseglo pred približno 1100 leti kot politično, versko in kulturno središče regije, vendar je v 13. stoletju padlo pod mongolskimi napadalci <ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5234/|title=Uplistsikhe Cave Town|publisher=United Nations|work=UNESCO World Heritage Center|date=2007-10-24|accessdate=2010-03-13}}</ref>. [[Image:Gori ISS.jpg|thumb|250px|Kura (Mtkvari) blizu Gorija, Gruzija]] Čeprav je bilo namakalno kmetijstvo že tisočletja dobro uveljavljeno, do 1920-ih človek ni pomembno vplival na ekologijo ali hidrologijo porečja reke Kura. Takrat se je začela sečnja, paša in zlasti kmetijstvo je resno vplivalo na vodno razpoložljivost porečja. Številna gozdnata območja v gorah so zaradi sečnje nadomestila tanka travnata zemljišča. Te spremembe habitata škodujejo ekologiji porečja Kure. Po letu 1920 so tudi izsušili močvirna območja in ustvarili zbiralnike za lažje razvijanje namakanja v spodnjem porečju doline Kura <ref>{{navedi knjigo|last=Turner|first=Billie Lee|title=The Earth as transformed by human action: global and regional changes in the biosphere over the past 300 years|publisher=CUP Archive|year=1990|pages=527–528|ISBN=0-521-36357-8}}</ref>. V 1950-ih in 1960-ih, ko je bila Kavkaška regija del Sovjetske zveze, se je začela gradnja številnih zbiralnikov in drugih vodnih gradenj. Med večjimi zbiralniki v povodju Kure je bil eden najzgodnejših pri vasi Varvara zgrajen leta 1952. Obsežna gradnja jezov se je nadaljevala do 1970-ih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kura River|Kura}} *[https://web.archive.org/web/20050116193921/http://www.bartleby.com/65/ku/Kura.html Kura]. The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition. 2001-05. [[Kategorija:Reke v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Reke v Gruziji]] [[Kategorija:Reke v Turčiji]] {{normativna kontrola}} 3ya3qq9vqohqbns4spjcxz4l2p2cwfk 6686323 6686288 2026-06-07T06:16:41Z Yerpo 8417 {{drugipomeni}} 6686323 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kura}} {{Infobox river | name = Kura | name_native = | name_native_lang = | name_other = Mtkvari | name_etymology = v povezavi s [[Kir II.|Kirom Velikim]] <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Mtskheta-04-von Jvari-Kirche-Araqvi-Mtkvari-2019-gje.jpg | image_size = 293 | image_caption = Sotočje rek Aragvi in Kura (Mtkvari), [[Mcheta]] | map = Kurabasinmap.png | map_size = 300 | map_caption = porečje reke Kura | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300 | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Turčija]], [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Regija | subdivision_name3 = [[Kavkaz]] | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Kašuri]], [[Gori, Gruzija|Gori]], [[Borjomi]], [[Tbilisi]], [[Rustavi]], [[Mingacevir]], [[Zardab]], [[Sabirabad (mesto)|Sabirabad]], [[Neftçala]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 1515 km<ref name="UNDP">{{navedi splet|url=http://www.undp.org.ge/Projects/kura.html |title=Regional Partnership for Prevention of Transboundary Degradation of the Kura-Aras River Basin |publisher=United Nations Development Programme |work=Environmental Conservation and Management |year=2002 |accessdate=2010-03-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081120094759/http://www.undp.org.ge/Projects/kura.html |archivedate=November 20, 2008 }}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= tik pod sotočjem z reko Aras<ref name="sediment">{{navedi splet|url=http://iahs.info/redbooks/a075/iahs_075_0391.pdf|title=Drift Balance of the Kura River in its Lower Course|last=Rustanov|first=S. G.|series=Symposium on River Morphology|year=1967|work=Institute of Geography of the Academy of Sciences of the Azerbaijan SSR|publisher=General Assembly of Bern. Commission of Surface Waters|accessdate=2010-04-05}}</ref> | discharge1_min = 206 m<sup>3</sup>/s<ref name="RDD"/> | discharge1_avg = 443 m<sup>3</sup>/s<ref name="sediment"/> | discharge1_max = 2250 m<sup>3</sup>/s<ref name="RDD">{{navedi splet|url=http://www.sage.wisc.edu/riverdata/scripts/station_table.php?qual=32&filenum=1154|title=Kura River Discharge at Surra|publisher=Center for Sustainability and the Global Environment|work=River Discharge Database|date=1930–1984|accessdate=2010-03-12|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100616072318/http://www.sage.wisc.edu/riverdata/scripts/station_table.php?qual=32&filenum=1154|archivedate=2010-06-16|df=}}</ref> | discharge2_location= meja med Gruzijo in Azerbajdžanom | discharge2_min = | discharge2_avg = 378 m<sup>3</sup>/s | discharge2_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Mali Kavkaz]] | source1_location = blizu jezera Kartsaki, [[Kars]], [[Turčija]] | source1_coordinates= {{koord novi|40|40|31|N|42|44|32|E|display=inline}} | source1_elevation = 2740 m<ref name="Watersheds">{{navedi splet|last=Guluzada|first=Lidiya|title=Kura River—Transboundary Watercourse of Caucasus|url=http://www.feem-web.it/transcat_conf/conf_papers/Guluzada.pdf|publisher=Fondazione Eni Enrico Mattei|date=|accessdate=2010-03-12}}</ref> | mouth = [[Kaspijsko jezero]] | mouth_location = [[Neftçala]], [[Azerbajdžan]] | mouth_coordinates = {{koord novi|39|19|32|N|49|20|07|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = -26,5 m<ref>{{navedi splet|url=http://www.caspianenvironment.org/caspian.htm|archive-url=https://archive.today/20010414045537/http://www.caspianenvironment.org/caspian.htm|url-status=dead|archive-date=2001-04-14|title=General Background|publisher=Caspian Environment Programme|date=2004-11-06|accessdate=2010-03-12}}</ref> | progression = | river_system = [[Kaspijsko jezero|kaspijsko]] porečje | basin_size = 198.300 km<sup>2</sup><ref name="overview">{{navedi splet |last1=Mammadov |first1=R.M. |last2=Verdiyev |first2=R. |url=http://www.unece.org/env/water/meetings/flood/workshop%202009/presentations/session%203/Mammadov_Verdiyev_article.pdf|title=Integrated Water Resources Management as Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin|publisher=United Nations Economic Commission for Europe|date=February 2009|accessdate=2010-03-12}}</ref> | tributaries_left = [[Liakhvi]], [[Aragvi]], [[Iori (reka)|Iori]], [[Alazani]] | tributaries_right = [[Algeti]], [[Krami (reka)|Krami]], [[Tartarčaj]], [[Aras (reka)|Aras]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Kura''' ({{jezik-hy|Կուր, Kur}}; {{jezik-az|Kür}}; {{jezik-grc|Cyrus}}; {{jezik-ka|მტკვარი, Mt'k'vari}}; {{jezik-ku|rûbara kur}}; {{jezik-tr|Kura}})<ref>Allen, William Edward David. [http://books.google.co.uk/books?id=08c9AAAAIAAJ&pg=PA8&dq=Kura+river+Cyrus+Caucasus&num=100 ''A history of the Georgian people: from the beginning down to the Russian conquest in the nineteenth century''], Routledge & Kegan Paul, 1971, p.8. ISBN 978-0-7100-6959-7</ref><ref>Gachechiladze, Revaz. [http://books.google.co.uk/books?id=Enwv_cel51EC&pg=PA18&dq=Cyrus+Kura+river+Greek ''The New Georgia''], TAMU Press, 1996, p.18. ISBN 978-0-89096-703-4</ref> je 1515 km dolga [[reka]] na [[Kavkaz]]u, ki izvira na severovzhodu [[Turčija|Turčije]] in teče proti vzhodu skozi [[Gruzija|Gruzijo]] kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi [[Azerbajdžan]] do izliva v [[Kaspijsko jezero]]. Vanjo se stekajo vode z južnih obronkov [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] in severnih obronkov [[Mali Kavkaz|Malega Kavkaza]], preko glavnega pritoka [[Aras (reka)|Aras]] (Araks) pa še z južnih obronkov Malega Kavkaza. Regija je naseljena že od pradavnine in arheološki dokazi o [[kmetijstvo|kmetijstvu]] v dolini Kure so stari prek 4500 let. Kasneje so se tu razvile kompleksne civilizacije, ki pa so do leta 1200 n. št. večjidel propadle zaradi naravnih nesreč in vdorov tujih zavojevalcev. Izrabljanje [[gozd]]ov v porečju je vodilo do [[erozija|erozije]] in vse močnejših poplav v 20. stoletju. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili na reki zgrajeni številni [[jez]]ovi in [[prekop|kanali]] za izkoriščanje za električno energijo in [[namakanje]], zaradi katerih je Kurin spodnji tok zdaj počasnejši in plitkejši. Poleg tega jo zmerno onesnažujejo industrijska središča, kot sta [[Tbilisi]] in [[Rustavi]] v Gruziji. == Ime == Ime Kura je povezano z imenom [[Kir II.|Kira Velikega]], ustanovitelja [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], gruzijsko ime pa je ''Mt'k'vari'' (v stari gruzijščini ''Mt'k'uari'') bodisi pomeni 'dobra voda' bodisi iz gruzijske oblike megrelske ''tkvar-ua'' (kot 'reka, ki gloda skozi gore') <ref name="E.M. Pospelov, 1998 p. 231">Pospelov, E.M. ''Geograficheskie nazvaniya mira'' (Moskva, 1998), p. 231.</ref>. Ime Kura so najprej sprejeli Rusi, kasneje pa evropski kartografi. V nekaterih evropskih definicijah reka Kura določa mejo med Evropo in Azijo <ref>{{Navedi splet |url=http://www.phespirit.info/places/nations_europe.htm |title=Countries that exist wholly or partially within geographical Europe<!-- Bot generated title --> |accessdate=2019-12-13 |archive-date=2018-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180523130621/http://www.phespirit.info/places/nations_europe.htm |url-status=dead }}</ref>. Te reke ne smemo mešati z reko Kura v Rusiji, pritok reke Malke na zahodu v Stavropoljskem kraju ali reko Kur blizu [[Kursk]]a, Rusija ali drugo reko Kur blizu [[Habarovsk]]a, tudi v Rusiji. == Potek == [[File:Soulier, E.; Andriveau-Goujon, J. Anciens Empires Jusqua Alexandre. 1838 (BJ).jpg|thumb|left|250px|Stara karta prikazuje porečje južnega Kavkaza, razcep med reko Fasis na zahodu in reko Kura na vzhodu.]] Izvira na severovzhodu [[Turčija|Turčije]], v majhni dolini v Karskem višavju <ref name="AQUASTAT">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries/azerbaijan/index.stm|title=Azerbaijan: Geography, climate and population|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|work=AQUASTAT|accessdate=2010-03-18|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100619082517/http://www.fao.org/NR/WATER/AQUASTAT/countries/azerbaijan/index.stm|archivedate=2010-06-19}}</ref> Malega Kavkaza. Teče proti zahodu, nato proti severu in vzhodu mimo Ardahana in prečka v Gruzijo. Naredi lok na severozahod, nato pa v kanjon blizu Ahalcihe, kjer začne teči severovzhodno v približno 75 kilometrov dolgo [[soteska|sotesko]] in se izvije iz gora blizu Hašurija. Nato spet zavije in začne teči približno 120 kilometrov proti vzhodu in jugovzhodu, mimo [[Gori]]ja, nato v bližini mesta [[Mcheta]] steče proti jugu skozi kratek [[kanjon]] in ob zahodni strani Tbilisija, največjega mesta v regiji. Reka teče strmo jugovzhodno mimo Rustavija in se na sotočju z reko Hrami obrne proti vzhodu, prečka mejo Gruzija-Azerbajdžan in se preko travnikov izliva v zbiralnik Šamkir in nato v zbiralnik Yenikend.<ref name="BasinMap">{{cite map|last=Megvinetukhutsest| first=Nutsa| url=http://www.kuraarasbasin.net/EU_KuraAras_webpage/Kura_River_Basin_files/Map_KuraArasBasin%20Map.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20101013014456/http://www.kuraarasbasin.net/EU_KuraAras_webpage/Kura_River_Basin_files/Map_KuraArasBasin%20Map.pdf|url-status=dead|archive-date=2010-10-13|title=Background Map of the Kura-Aras River Basin|cartography=Trans-Boundary River Management Phase II for the Kura River basin—Armenia, Georgia, Azerbaijan|publisher=European Union|accessdate=2010-03-12}}</ref> V nadaljevanju se Kura izliva v [[Mingečavrsko zajezitveno jezero]], največje vodno telo v Azerbajdžanu, ki ga tvori jez v bližini istoimenskega mesta na jugovzhodnem koncu. Reki Iori (znana tudi kot Qabirri) in [[Alazani]] sta se včasih zlivali v reko Kura, vendar sta ti ustji zdaj potopljeni v jezeru. Ko zapusti zajezitev se reka odpravi na jugovzhod, kjer se sreča z večjim pritokom Tartarčaj v rajonu Barda in nadaljuje čez nekaj sto kilometrov široko namakano ravnico, zavije proti vzhodu blizu jezera Sarisu in kmalu zatem, pri mestu Sabirabad, prejme največji pritok [[Aras (reka)|Aras]]. Na tem sotočju naredi velik lok proti severu in nato teče skoraj proti jugu približno 60 kilometrov, mimo zahodne strani narodnega parka Širvan, preden se spet obrne proti vzhodu in izlije v Kaspijsko jezero pri kraju Neftçala. == Porečje == [[Image:Nice cycling along the Mtkvari River, Western Georgia (A).jpg|thumb|left|195px|Začetek reke Kura (tukaj Mtkvari) blizu Ahalcihe v Gruziji]] === Naravne danosti === Večji del reka Kura teče v široki in globoki dolini med pogorji Visokega in Malega Kavkaza, glavni pritok Aras pa odmaka večino južnega Kavkaza in gorske verige skrajnega severnega Bližnjega vzhoda. Celotno Armenijo in večji del Azerbajdžana odmaka reka Kura, vendar Kura sploh ne teče skozi Armenijo. V porečju reke Kura so tudi Turčija, Gruzija in del severni [[Iran]]. Večina spremembe višine reke se zgodi v prvih 200 kilometrih. Medtem ko se reka začne na 2740 metrih nadmorske višine, je nadmorska višina 693 metrov <ref name="GE">Derived from [[Google Earth]]</ref>, ko doseže Hašuri v osrednji Gruziji, takoj za gorami in le 291 metrov, ko doseže Azerbajdžan. [[Image:Mtkvari in Gori.jpg|thumb|right|Kura (Mtkvari) pri Goriju, Gruzija]] Spodnji tok reke teče skozi nižavje Kura-Aras, ki zajema večji del osrednjega Azerbajdžana in se naslanja na Kaspijsko jezero. Kura je po [[Volga|Volgi]] in [[Ural (reka)|Ural]]u tretja največja reka, ki se izliva v Kaspijsko območje. Njena delta je četrta največja med rekami, ki se izlivajo v Kaspijsko jezero in je razdeljena na tri glavne odseke ali 'rokave', sestavljene iz usedlin, ki jih je reka odlagala v različnih časovnih obdobjih. Pred letom 1998 je reka tekla vse do konca delte. Tistega leta je ušla iz svojega korita in začela odtekati proti zahodu, zadnjih nekaj kilometrov pa je ostala zapuščena. Verjame se, da je sprememba smeri posledica dviga gladine Kaspijskega jezera in velike poplave reke Kura.<ref>{{navedi splet|last=Mamedova|first=N.|url=http://www.isprs.org/publications/related/ISRSE/html/papers/990.pdf|title=Using Spaceborne Data and GIS-technology for Research of Coastal Zone in Azerbaijan|publisher=International Society for Photogrammetry and Remote Sensing|work=Department of General Geography, Baku State University, Azerbaijan|accessdate=2010-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717195900/http://www.isprs.org/publications/related/ISRSE/html/papers/990.pdf|archive-date=2011-07-17 }}</ref> Približno 174 kilometrov reke je v Turčiji, 435 kilometrov v Gruziji in 906 kilometrov v Azerbajdžanu <ref name="AQUASTAT"/><ref name="wateruse">{{navedi splet|last=Mustafaev|first=Islam|last2=Mammadov|first2=Vagif|url=http://www.docstoc.com/docs/11383693/Length-Of-Rivers|title=Problems of Transboundary Water Management in Azerbaijan|publisher=docstoc|work=Institute of Radiation Problems, Institute of Geology|date=|accessdate=2010-03-13}}</ref>. Približno 5500 kvadratnih kilometrov porečja je v Turčiji, 29.743 kvadratnih kilometrov v Armeniji <ref>Armenija je v celoti v porečju reke Kura </ref>, 46.237 kvadratnih kilometrov v Gruziji, 56.290 kvadratnih kilometrov v Azerbajdžanu <ref>''Problems of Transboundary Water Management in Azerbaijan'' report states that 65% of Azerbaijan is drained by the Kura</ref> in približno 63.500 kvadratnih kilometrov v Iranu. Ob sotočju z reko Aras je odtočno območje pritoka dejansko za približno 4 % večje od Kure in je tudi daljše <ref name="presentation">{{navedi splet |last1=Mammadov |first1=R. |last2=Ismatova |first2=Kh. |last3=Verdiyev |first3=R. |url=http://www.unece.org/env/water/meetings/flood/workshop%202009/presentations/session%203/Mammadov_Kura.pdf|title=Integrated Water Resources Management As Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin|work=Azerbaijan Geographical Society, Azerbaijan Aerospace Agency |date= |accessdate=2010-03-12}}</ref>. Toda zaradi bolj sušnih razmer in enako intenzivne rabe vode je izliv reke Aras veliko manjši od Kure, zato se reka dolvodno od sotočja še vedno imenuje Kura. Približno 52 % toka reke izvira iz taline in ledenikov, 30 % iz podtalnice in približno 18 % iz padavin. Zaradi velike porabe vode številni manjši pritoki Kure ne dosegajo več, temveč izginejo na ravninah veliko kilometrov od prvotnih ustij. == Ekologija == [[Image:Kura River in the central part of Tbilisi, 2007-09-28.jpg|thumb|right| Kura (Mtkvari) v Tbilisiju]] [[Stepa]] zaznamuje sušne dele porečja reke Kura, [[travnik]]i pa so pogosti v gorskih območjih. Območje reke Kura velja za del [[ekoregija|ekoregije]] odtoka Kura-južno Kaspijsko jezero. Nekateri deli reke tečejo skozi polpuščavsko okolje. Gozdna odeja je redka. Skoraj 60 vrst rib naseljuje reko Kuro in njene pritoke. Nekatere družine vključujejo činklje, belice, postrvi in krapovce, mnoge od teh rib pa so endemične za to regijo. Med rekami Kavkaza ima Kura največ endemičnih vrst. Zgornji tok reke ima veliko večjo [[biotska raznovrstnost |biotsko raznovrstnost]] kot spodnji tok, ki je običajno bolj moten in onesnažen. Ta vzorec je viden tudi v večini pritokov, zlasti na večjih območjih, ki segajo v več podnebnih pasov, kot sta reki Aras in Alazani. Ob spodnjem toku Kure je veliko jezer in mokrišč, večina jih je nastala zaradi poplav, nekaj pa jih tvori namakalna odtočna voda. Veliko jezer se tvori tudi na ustju majhnih pritokov, ki večino časa ne dosežejo končnega cilja v Kaspijskem območju. Lokalno ime teh jezer je ''mrtvo jezero'' ali ''mrtva voda'', kar kaže na to, da ta jezera nimajo veliko biotske raznovrstnosti <ref>{{navedi splet|last=Bogutskaya|first=Nina|title=Kura-South Caspian Drainages|url=http://www.feow.org/ecoregion_details.php?eco=434|publisher=Freshwater Ecoregions of the World|work=World Wildlife Fund, Nature Conservancy|date=2010-03-11|accessdate=2010-03-18|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111005204044/http://www.feow.org/ecoregion_details.php?eco=434|archivedate=2011-10-05}}</ref>. == Gospodarstvo in raba == Nekdaj plovna do Tbilisija, največjega mesta ob reki, se je količina vode v reki Kura v 20. stoletju močno zmanjšala zaradi obsežne uporabe za [[namakanje]], komunalne vode in [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]]. Kura velja za eno najbolj obremenjenih porečij v Aziji. Večina vode prihaja iz taljenja [[sneg]]a in redkih padavin v gorah, kar vodi v hude [[poplave]] in obilo vode kratek čas v letu (na splošno v juniju in juliju) ter do relativno nizkega trajnostnega osnovnega toka. Gozdna odeja je redka. Zlasti v porečju rek Kura in Aras večina vode, ki pade v visokogorju, zato odteče namesto da bi oskrbela [[podtalnica|podtalnico]]. Poskusi obvladovanja poplav vključujejo izgradnjo nasipov in jezov, od katerih je največje Mingečavrsko zajezitveno jezero za 80 m visokim nasipom, ki zadržuje več kot 15,73 kubičnih kilometrov vode. Zaradi visoke vsebnosti usedlin v porečju Kure je učinkovitost teh poplavnih naprav omejena in se vsako leto zmanjšuje. Namakalno kmetijstvo je bilo že od antičnih časov med glavnimi gospodarskimi temelji spodnjega toka reke Kure <ref name="Irrigation">{{navedi splet|last=Imanov|first=Farda A.|url=http://www.dsi.gov.tr/english/congress2007/chapter_1/08.pdf|title=Water Infrastructure of Kura River Basin Within Azerbaijan|publisher=General Directorate of State Hydraulic Works|work=Basin Resources Protection|pages=100–105|date=|accessdate=2010-03-12|archive-date=2016-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161020175708/http://www2.dsi.gov.tr/english/congress2007/chapter_1/08.pdf|url-status=dead}}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi vode, odvzete za uporabo za namakanje, ki je prej tekla v strugi, do 20 % vode ni več doseglo Kaspijskega jezera. Več kot 70 % vode v reki Iori (Qabirri), večjem pritoku Kure, se porabi, preden doseže Mingečavrsko zajezitveno jezero. Od 4.525.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v spodnjem porečju reke Kure se namaka 1.426.000 hektarjev ali približno 31 %. Veliko vode, ki se iz reke preusmeri za namakanje, gre v nič zaradi puščanja kanalov, izhlapevanja, slabega vzdrževanja in drugih vzrokov. Puščajoča voda povzroča naraščanje podzemne vode, na nekaterih območjih je je toliko, da je približno 267.000 hektarjev zemljišč tako namočenih, da niso več primerna za kmetijstvo. Približno 631.000 hektarjev namakanih zemljišč ima zaradi vsebnosti mineralnih snovi nevarno visoko vsebnost soli. Od tega je 66.000 hektarjev izredno zasoljenih. Namakalna povratna voda, ki jo v reko vrne obsežen, vendar zastarel drenažni sistem, prispeva hudo onesnaženje. Nekaj te degradacije izvira tudi iz industrijskih in komunalnih odpadnih vod. == Zgodovina == [[Image:Kur Azerbaijan Salian.jpg|thumb|left|Kura v Azerbajdžanu]] Ljudje živijo ob reki Kura že vsaj 7000 let. Starodavni prebivalci nižavja Kura-Aras so reko poimenovali ''Mati Kür'', kar kaže na pomen reke za regijo. Prvo namakalno kmetijstvo se je začelo pred približno 4500 leti v vzhodnih Azerbajdžanskih nižinah. Pravočasno so bili ustanovljeni trgovski centri, vključno z enim v Mingačevirju v Azerbajdžanu in drugim v Mcheti v Gruziji. Najdišče pri Mingačevirju (verjetno Sudagylan <ref name="livingcosmos">{{navedi splet|last=Pasichnyk|first=Richard Michael|url=http://www.livingcosmos.com/AD550-750.htm|title=AD 550 to 750—A Time for the New World's Renewal and Being 'Gracious to the Creatures' — Another Example of a Historical Cycle|publisher=Living Cosmos|date=2009-05-02|accessdate=2010-03-13|archive-date=2009-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20091217081833/http://www.livingcosmos.com/AD550-750.htm|url-status=dead}}</ref>), ki ga je prvič v 1940-ih odkril arheolog G. I. Ione, je imelo »sedem pravokotnih peči ... komora za gorivo je bila trapezna. Notranji zidovi in tla so bili prekriti s posebnim premazom. Te peči so bile pripisane 3. stoletju pred našim štetjem [pred 2300 leti]. Število peči in količina surovega materiala kaže na trgovsko središče« <ref>{{cite journal|jstor=501010|title=Archaeological News, Russia|publisher=|work=Archaeological Institute of America|year=1950|volume=54|pages=425–429|doi=10.2307/501010}}</ref>. Naselje je bilo verjetno uničeno zaradi požara okoli leta 600, vendar je to negotovo. Morda najbolj znano od starodavnih naselij ob Kuri je 'jamsko mesto' v [[Upliscihe]]ju v Gruziji, ki je bilo prvič naseljeno že pred 3500 leti. Mesto, vklesano v pečino na bregu Kure, ki obsega površino 8 hektarjev, vsebuje podzemne bivalne prostore, komunalne komore, prostore za bogoslužje, shrambe, vse povezano z mrežo prehodov. Svoj vrhunec je doseglo pred približno 1100 leti kot politično, versko in kulturno središče regije, vendar je v 13. stoletju padlo pod mongolskimi napadalci <ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5234/|title=Uplistsikhe Cave Town|publisher=United Nations|work=UNESCO World Heritage Center|date=2007-10-24|accessdate=2010-03-13}}</ref>. [[Image:Gori ISS.jpg|thumb|250px|Kura (Mtkvari) blizu Gorija, Gruzija]] Čeprav je bilo namakalno kmetijstvo že tisočletja dobro uveljavljeno, do 1920-ih človek ni pomembno vplival na ekologijo ali hidrologijo porečja reke Kura. Takrat se je začela sečnja, paša in zlasti kmetijstvo je resno vplivalo na vodno razpoložljivost porečja. Številna gozdnata območja v gorah so zaradi sečnje nadomestila tanka travnata zemljišča. Te spremembe habitata škodujejo ekologiji porečja Kure. Po letu 1920 so tudi izsušili močvirna območja in ustvarili zbiralnike za lažje razvijanje namakanja v spodnjem porečju doline Kura <ref>{{navedi knjigo|last=Turner|first=Billie Lee|title=The Earth as transformed by human action: global and regional changes in the biosphere over the past 300 years|publisher=CUP Archive|year=1990|pages=527–528|ISBN=0-521-36357-8}}</ref>. V 1950-ih in 1960-ih, ko je bila Kavkaška regija del Sovjetske zveze, se je začela gradnja številnih zbiralnikov in drugih vodnih gradenj. Med večjimi zbiralniki v povodju Kure je bil eden najzgodnejših pri vasi Varvara zgrajen leta 1952. Obsežna gradnja jezov se je nadaljevala do 1970-ih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kura River|Kura}} *[https://web.archive.org/web/20050116193921/http://www.bartleby.com/65/ku/Kura.html Kura]. The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition. 2001-05. [[Kategorija:Reke v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Reke v Gruziji]] [[Kategorija:Reke v Turčiji]] {{normativna kontrola}} ohn79t57lxtdwr93yqb69h5s8fydve2 6686399 6686323 2026-06-07T11:13:23Z Ljuba24b 92351 dp 6686399 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kura}} {{Infobox river | name = Kura | name_native = | name_native_lang = | name_other = Mtkvari | name_etymology = v povezavi s [[Kir II.|Kirom Velikim]] <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Mtskheta-04-von Jvari-Kirche-Araqvi-Mtkvari-2019-gje.jpg | image_size = 293 | image_caption = Sotočje rek Aragvi in Kura (Mtkvari), [[Mcheta]] | map = Kurabasinmap.png | map_size = 300 | map_caption = porečje reke Kura | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300 | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Turčija]], [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Regija | subdivision_name3 = [[Kavkaz]] | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Kašuri]], [[Gori, Gruzija|Gori]], [[Borjomi]], [[Tbilisi]], [[Rustavi]], [[Mingacevir]], [[Zardab]], [[Sabirabad (mesto)|Sabirabad]], [[Neftçala]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 1515 km<ref name="UNDP">{{navedi splet|url=http://www.undp.org.ge/Projects/kura.html |title=Regional Partnership for Prevention of Transboundary Degradation of the Kura-Aras River Basin |publisher=United Nations Development Programme |work=Environmental Conservation and Management |year=2002 |accessdate=2010-03-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081120094759/http://www.undp.org.ge/Projects/kura.html |archivedate=November 20, 2008 }}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= tik pod sotočjem z reko Aras<ref name="sediment">{{navedi splet|url=http://iahs.info/redbooks/a075/iahs_075_0391.pdf|title=Drift Balance of the Kura River in its Lower Course|last=Rustanov|first=S. G.|series=Symposium on River Morphology|year=1967|work=Institute of Geography of the Academy of Sciences of the Azerbaijan SSR|publisher=General Assembly of Bern. Commission of Surface Waters|accessdate=2010-04-05}}</ref> | discharge1_min = 206 m<sup>3</sup>/s<ref name="RDD"/> | discharge1_avg = 443 m<sup>3</sup>/s<ref name="sediment"/> | discharge1_max = 2250 m<sup>3</sup>/s<ref name="RDD">{{navedi splet|url=http://www.sage.wisc.edu/riverdata/scripts/station_table.php?qual=32&filenum=1154|title=Kura River Discharge at Surra|publisher=Center for Sustainability and the Global Environment|work=River Discharge Database|date=1930–1984|accessdate=2010-03-12|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100616072318/http://www.sage.wisc.edu/riverdata/scripts/station_table.php?qual=32&filenum=1154|archivedate=2010-06-16|df=}}</ref> | discharge2_location= meja med Gruzijo in Azerbajdžanom | discharge2_min = | discharge2_avg = 378 m<sup>3</sup>/s | discharge2_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Mali Kavkaz]] | source1_location = blizu jezera Kartsaki, [[Kars]], [[Turčija]] | source1_coordinates= {{koord novi|40|40|31|N|42|44|32|E|display=inline}} | source1_elevation = 2740 m<ref name="Watersheds">{{navedi splet|last=Guluzada|first=Lidiya|title=Kura River—Transboundary Watercourse of Caucasus|url=http://www.feem-web.it/transcat_conf/conf_papers/Guluzada.pdf|publisher=Fondazione Eni Enrico Mattei|date=|accessdate=2010-03-12}}</ref> | mouth = [[Kaspijsko jezero]] | mouth_location = [[Neftçala]], [[Azerbajdžan]] | mouth_coordinates = {{koord novi|39|19|32|N|49|20|07|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = -26,5 m<ref>{{navedi splet|url=http://www.caspianenvironment.org/caspian.htm|archive-url=https://archive.today/20010414045537/http://www.caspianenvironment.org/caspian.htm|url-status=dead|archive-date=2001-04-14|title=General Background|publisher=Caspian Environment Programme|date=2004-11-06|accessdate=2010-03-12}}</ref> | progression = | river_system = [[Kaspijsko jezero|kaspijsko]] porečje | basin_size = 198.300 km<sup>2</sup><ref name="overview">{{navedi splet |last1=Mammadov |first1=R.M. |last2=Verdiyev |first2=R. |url=http://www.unece.org/env/water/meetings/flood/workshop%202009/presentations/session%203/Mammadov_Verdiyev_article.pdf|title=Integrated Water Resources Management as Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin|publisher=United Nations Economic Commission for Europe|date=February 2009|accessdate=2010-03-12}}</ref> | tributaries_left = [[Liakhvi]], [[Aragvi]], [[Iori (reka)|Iori]], [[Alazani]] | tributaries_right = [[Algeti]], [[Krami (reka)|Krami]], [[Tartarčaj]], [[Aras (reka)|Aras]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Kura''' ({{jezik-hy|Կուր, Kur}}; {{jezik-az|Kür}}; {{jezik-grc|Cyrus}}; {{jezik-ka|მტკვარი, Mt'k'vari}}; {{jezik-ku|rûbara kur}}; {{jezik-tr|Kura}})<ref>Allen, William Edward David. [http://books.google.co.uk/books?id=08c9AAAAIAAJ&pg=PA8&dq=Kura+river+Cyrus+Caucasus&num=100 ''A history of the Georgian people: from the beginning down to the Russian conquest in the nineteenth century''], Routledge & Kegan Paul, 1971, p.8. ISBN 978-0-7100-6959-7</ref><ref>Gachechiladze, Revaz. [http://books.google.co.uk/books?id=Enwv_cel51EC&pg=PA18&dq=Cyrus+Kura+river+Greek ''The New Georgia''], TAMU Press, 1996, p.18. ISBN 978-0-89096-703-4</ref> je 1515 km dolga [[reka]] na [[Kavkaz]]u, ki izvira na severovzhodu [[Turčija|Turčije]] in teče proti vzhodu skozi [[Gruzija|Gruzijo]] kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi [[Azerbajdžan]] do izliva v [[Kaspijsko jezero]]. Vanjo se stekajo vode z južnih obronkov [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] in severnih obronkov [[Mali Kavkaz|Malega Kavkaza]], preko glavnega pritoka [[Aras (reka)|Aras]] pa še z južnih obronkov Malega Kavkaza. Regija je naseljena že od pradavnine in arheološki dokazi o [[kmetijstvo|kmetijstvu]] v dolini Kure so stari prek 4500 let. Kasneje so se tu razvile kompleksne civilizacije, ki pa so do leta 1200 n. št. večjidel propadle zaradi naravnih nesreč in vdorov tujih zavojevalcev. Izrabljanje [[gozd]]ov v porečju je vodilo do [[erozija|erozije]] in vse močnejših poplav v 20. stoletju. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili na reki zgrajeni številni [[jez]]ovi in [[prekop|kanali]] za izkoriščanje za električno energijo in [[namakanje]], zaradi katerih je Kurin spodnji tok zdaj počasnejši in plitkejši. Poleg tega jo zmerno onesnažujejo industrijska središča, kot sta [[Tbilisi]] in [[Rustavi]] v Gruziji. == Ime == Ime Kura je povezano z imenom [[Kir II.|Kira Velikega]], ustanovitelja [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], gruzijsko ime pa je ''Mt'k'vari'' (v stari gruzijščini ''Mt'k'uari'') bodisi pomeni 'dobra voda' bodisi iz gruzijske oblike megrelske ''tkvar-ua'' (kot 'reka, ki gloda skozi gore') <ref name="E.M. Pospelov, 1998 p. 231">Pospelov, E.M. ''Geograficheskie nazvaniya mira'' (Moskva, 1998), p. 231.</ref>. Ime Kura so najprej sprejeli Rusi, kasneje pa evropski kartografi. V nekaterih evropskih definicijah reka Kura določa mejo med Evropo in Azijo <ref>{{Navedi splet |url=http://www.phespirit.info/places/nations_europe.htm |title=Countries that exist wholly or partially within geographical Europe<!-- Bot generated title --> |accessdate=2019-12-13 |archive-date=2018-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180523130621/http://www.phespirit.info/places/nations_europe.htm |url-status=dead }}</ref>. Te reke ne smemo mešati z reko Kura v Rusiji, pritok reke Malke na zahodu v Stavropoljskem kraju ali reko Kur blizu [[Kursk]]a, Rusija ali drugo reko Kur blizu [[Habarovsk]]a, tudi v Rusiji. == Potek == [[File:Soulier, E.; Andriveau-Goujon, J. Anciens Empires Jusqua Alexandre. 1838 (BJ).jpg|thumb|left|250px|Stara karta prikazuje porečje južnega Kavkaza, razcep med reko Fasis na zahodu in reko Kura na vzhodu.]] Izvira na severovzhodu [[Turčija|Turčije]], v majhni dolini v Karskem višavju <ref name="AQUASTAT">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries/azerbaijan/index.stm|title=Azerbaijan: Geography, climate and population|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|work=AQUASTAT|accessdate=2010-03-18|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100619082517/http://www.fao.org/NR/WATER/AQUASTAT/countries/azerbaijan/index.stm|archivedate=2010-06-19}}</ref> Malega Kavkaza. Teče proti zahodu, nato proti severu in vzhodu mimo Ardahana in prečka v Gruzijo. Naredi lok na severozahod, nato pa v kanjon blizu Ahalcihe, kjer začne teči severovzhodno v približno 75 kilometrov dolgo [[soteska|sotesko]] in se izvije iz gora blizu Hašurija. Nato spet zavije in začne teči približno 120 kilometrov proti vzhodu in jugovzhodu, mimo [[Gori]]ja, nato v bližini mesta [[Mcheta]] steče proti jugu skozi kratek [[kanjon]] in ob zahodni strani Tbilisija, največjega mesta v regiji. Reka teče strmo jugovzhodno mimo Rustavija in se na sotočju z reko Hrami obrne proti vzhodu, prečka mejo Gruzija-Azerbajdžan in se preko travnikov izliva v zbiralnik Šamkir in nato v zbiralnik Yenikend.<ref name="BasinMap">{{cite map|last=Megvinetukhutsest| first=Nutsa| url=http://www.kuraarasbasin.net/EU_KuraAras_webpage/Kura_River_Basin_files/Map_KuraArasBasin%20Map.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20101013014456/http://www.kuraarasbasin.net/EU_KuraAras_webpage/Kura_River_Basin_files/Map_KuraArasBasin%20Map.pdf|url-status=dead|archive-date=2010-10-13|title=Background Map of the Kura-Aras River Basin|cartography=Trans-Boundary River Management Phase II for the Kura River basin—Armenia, Georgia, Azerbaijan|publisher=European Union|accessdate=2010-03-12}}</ref> V nadaljevanju se Kura izliva v [[Mingečavrsko zajezitveno jezero]], največje vodno telo v Azerbajdžanu, ki ga tvori jez v bližini istoimenskega mesta na jugovzhodnem koncu. Reki Iori (znana tudi kot Qabirri) in [[Alazani]] sta se včasih zlivali v reko Kura, vendar sta ti ustji zdaj potopljeni v jezeru. Ko zapusti zajezitev se reka odpravi na jugovzhod, kjer se sreča z večjim pritokom Tartarčaj v rajonu Barda in nadaljuje čez nekaj sto kilometrov široko namakano ravnico, zavije proti vzhodu blizu jezera Sarisu in kmalu zatem, pri mestu Sabirabad, prejme največji pritok [[Aras (reka)|Aras]]. Na tem sotočju naredi velik lok proti severu in nato teče skoraj proti jugu približno 60 kilometrov, mimo zahodne strani narodnega parka Širvan, preden se spet obrne proti vzhodu in izlije v Kaspijsko jezero pri kraju Neftçala. == Porečje == [[Image:Nice cycling along the Mtkvari River, Western Georgia (A).jpg|thumb|left|195px|Začetek reke Kura (tukaj Mtkvari) blizu Ahalcihe v Gruziji]] === Naravne danosti === Večji del reka Kura teče v široki in globoki dolini med pogorji Visokega in Malega Kavkaza, glavni pritok Aras pa odmaka večino južnega Kavkaza in gorske verige skrajnega severnega Bližnjega vzhoda. Celotno Armenijo in večji del Azerbajdžana odmaka reka Kura, vendar Kura sploh ne teče skozi Armenijo. V porečju reke Kura so tudi Turčija, Gruzija in del severni [[Iran]]. Večina spremembe višine reke se zgodi v prvih 200 kilometrih. Medtem ko se reka začne na 2740 metrih nadmorske višine, je nadmorska višina 693 metrov <ref name="GE">Derived from [[Google Earth]]</ref>, ko doseže Hašuri v osrednji Gruziji, takoj za gorami in le 291 metrov, ko doseže Azerbajdžan. [[Image:Mtkvari in Gori.jpg|thumb|right|Kura (Mtkvari) pri Goriju, Gruzija]] Spodnji tok reke teče skozi nižavje Kura-Aras, ki zajema večji del osrednjega Azerbajdžana in se naslanja na Kaspijsko jezero. Kura je po [[Volga|Volgi]] in [[Ural (reka)|Ural]]u tretja največja reka, ki se izliva v Kaspijsko območje. Njena delta je četrta največja med rekami, ki se izlivajo v Kaspijsko jezero in je razdeljena na tri glavne odseke ali 'rokave', sestavljene iz usedlin, ki jih je reka odlagala v različnih časovnih obdobjih. Pred letom 1998 je reka tekla vse do konca delte. Tistega leta je ušla iz svojega korita in začela odtekati proti zahodu, zadnjih nekaj kilometrov pa je ostala zapuščena. Verjame se, da je sprememba smeri posledica dviga gladine Kaspijskega jezera in velike poplave reke Kura.<ref>{{navedi splet|last=Mamedova|first=N.|url=http://www.isprs.org/publications/related/ISRSE/html/papers/990.pdf|title=Using Spaceborne Data and GIS-technology for Research of Coastal Zone in Azerbaijan|publisher=International Society for Photogrammetry and Remote Sensing|work=Department of General Geography, Baku State University, Azerbaijan|accessdate=2010-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717195900/http://www.isprs.org/publications/related/ISRSE/html/papers/990.pdf|archive-date=2011-07-17 }}</ref> Približno 174 kilometrov reke je v Turčiji, 435 kilometrov v Gruziji in 906 kilometrov v Azerbajdžanu <ref name="AQUASTAT"/><ref name="wateruse">{{navedi splet|last=Mustafaev|first=Islam|last2=Mammadov|first2=Vagif|url=http://www.docstoc.com/docs/11383693/Length-Of-Rivers|title=Problems of Transboundary Water Management in Azerbaijan|publisher=docstoc|work=Institute of Radiation Problems, Institute of Geology|date=|accessdate=2010-03-13}}</ref>. Približno 5500 kvadratnih kilometrov porečja je v Turčiji, 29.743 kvadratnih kilometrov v Armeniji <ref>Armenija je v celoti v porečju reke Kura </ref>, 46.237 kvadratnih kilometrov v Gruziji, 56.290 kvadratnih kilometrov v Azerbajdžanu <ref>''Problems of Transboundary Water Management in Azerbaijan'' report states that 65% of Azerbaijan is drained by the Kura</ref> in približno 63.500 kvadratnih kilometrov v Iranu. Ob sotočju z reko Aras je odtočno območje pritoka dejansko za približno 4 % večje od Kure in je tudi daljše <ref name="presentation">{{navedi splet |last1=Mammadov |first1=R. |last2=Ismatova |first2=Kh. |last3=Verdiyev |first3=R. |url=http://www.unece.org/env/water/meetings/flood/workshop%202009/presentations/session%203/Mammadov_Kura.pdf|title=Integrated Water Resources Management As Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin|work=Azerbaijan Geographical Society, Azerbaijan Aerospace Agency |date= |accessdate=2010-03-12}}</ref>. Toda zaradi bolj sušnih razmer in enako intenzivne rabe vode je izliv reke Aras veliko manjši od Kure, zato se reka dolvodno od sotočja še vedno imenuje Kura. Približno 52 % toka reke izvira iz taline in ledenikov, 30 % iz podtalnice in približno 18 % iz padavin. Zaradi velike porabe vode številni manjši pritoki Kure ne dosegajo več, temveč izginejo na ravninah veliko kilometrov od prvotnih ustij. == Ekologija == [[Image:Kura River in the central part of Tbilisi, 2007-09-28.jpg|thumb|right| Kura (Mtkvari) v Tbilisiju]] [[Stepa]] zaznamuje sušne dele porečja reke Kura, [[travnik]]i pa so pogosti v gorskih območjih. Območje reke Kura velja za del [[ekoregija|ekoregije]] odtoka Kura-južno Kaspijsko jezero. Nekateri deli reke tečejo skozi polpuščavsko okolje. Gozdna odeja je redka. Skoraj 60 vrst rib naseljuje reko Kuro in njene pritoke. Nekatere družine vključujejo činklje, belice, postrvi in krapovce, mnoge od teh rib pa so endemične za to regijo. Med rekami Kavkaza ima Kura največ endemičnih vrst. Zgornji tok reke ima veliko večjo [[biotska raznovrstnost |biotsko raznovrstnost]] kot spodnji tok, ki je običajno bolj moten in onesnažen. Ta vzorec je viden tudi v večini pritokov, zlasti na večjih območjih, ki segajo v več podnebnih pasov, kot sta reki Aras in Alazani. Ob spodnjem toku Kure je veliko jezer in mokrišč, večina jih je nastala zaradi poplav, nekaj pa jih tvori namakalna odtočna voda. Veliko jezer se tvori tudi na ustju majhnih pritokov, ki večino časa ne dosežejo končnega cilja v Kaspijskem območju. Lokalno ime teh jezer je ''mrtvo jezero'' ali ''mrtva voda'', kar kaže na to, da ta jezera nimajo veliko biotske raznovrstnosti <ref>{{navedi splet|last=Bogutskaya|first=Nina|title=Kura-South Caspian Drainages|url=http://www.feow.org/ecoregion_details.php?eco=434|publisher=Freshwater Ecoregions of the World|work=World Wildlife Fund, Nature Conservancy|date=2010-03-11|accessdate=2010-03-18|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111005204044/http://www.feow.org/ecoregion_details.php?eco=434|archivedate=2011-10-05}}</ref>. == Gospodarstvo in raba == Nekdaj plovna do Tbilisija, največjega mesta ob reki, se je količina vode v reki Kura v 20. stoletju močno zmanjšala zaradi obsežne uporabe za [[namakanje]], komunalne vode in [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]]. Kura velja za eno najbolj obremenjenih porečij v Aziji. Večina vode prihaja iz taljenja [[sneg]]a in redkih padavin v gorah, kar vodi v hude [[poplave]] in obilo vode kratek čas v letu (na splošno v juniju in juliju) ter do relativno nizkega trajnostnega osnovnega toka. Gozdna odeja je redka. Zlasti v porečju rek Kura in Aras večina vode, ki pade v visokogorju, zato odteče namesto da bi oskrbela [[podtalnica|podtalnico]]. Poskusi obvladovanja poplav vključujejo izgradnjo nasipov in jezov, od katerih je največje Mingečavrsko zajezitveno jezero za 80 m visokim nasipom, ki zadržuje več kot 15,73 kubičnih kilometrov vode. Zaradi visoke vsebnosti usedlin v porečju Kure je učinkovitost teh poplavnih naprav omejena in se vsako leto zmanjšuje. Namakalno kmetijstvo je bilo že od antičnih časov med glavnimi gospodarskimi temelji spodnjega toka reke Kure <ref name="Irrigation">{{navedi splet|last=Imanov|first=Farda A.|url=http://www.dsi.gov.tr/english/congress2007/chapter_1/08.pdf|title=Water Infrastructure of Kura River Basin Within Azerbaijan|publisher=General Directorate of State Hydraulic Works|work=Basin Resources Protection|pages=100–105|date=|accessdate=2010-03-12|archive-date=2016-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161020175708/http://www2.dsi.gov.tr/english/congress2007/chapter_1/08.pdf|url-status=dead}}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi vode, odvzete za uporabo za namakanje, ki je prej tekla v strugi, do 20 % vode ni več doseglo Kaspijskega jezera. Več kot 70 % vode v reki Iori (Qabirri), večjem pritoku Kure, se porabi, preden doseže Mingečavrsko zajezitveno jezero. Od 4.525.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v spodnjem porečju reke Kure se namaka 1.426.000 hektarjev ali približno 31 %. Veliko vode, ki se iz reke preusmeri za namakanje, gre v nič zaradi puščanja kanalov, izhlapevanja, slabega vzdrževanja in drugih vzrokov. Puščajoča voda povzroča naraščanje podzemne vode, na nekaterih območjih je je toliko, da je približno 267.000 hektarjev zemljišč tako namočenih, da niso več primerna za kmetijstvo. Približno 631.000 hektarjev namakanih zemljišč ima zaradi vsebnosti mineralnih snovi nevarno visoko vsebnost soli. Od tega je 66.000 hektarjev izredno zasoljenih. Namakalna povratna voda, ki jo v reko vrne obsežen, vendar zastarel drenažni sistem, prispeva hudo onesnaženje. Nekaj te degradacije izvira tudi iz industrijskih in komunalnih odpadnih vod. == Zgodovina == [[Image:Kur Azerbaijan Salian.jpg|thumb|left|Kura v Azerbajdžanu]] Ljudje živijo ob reki Kura že vsaj 7000 let. Starodavni prebivalci nižavja Kura-Aras so reko poimenovali ''Mati Kür'', kar kaže na pomen reke za regijo. Prvo namakalno kmetijstvo se je začelo pred približno 4500 leti v vzhodnih Azerbajdžanskih nižinah. Pravočasno so bili ustanovljeni trgovski centri, vključno z enim v Mingačevirju v Azerbajdžanu in drugim v Mcheti v Gruziji. Najdišče pri Mingačevirju (verjetno Sudagylan <ref name="livingcosmos">{{navedi splet|last=Pasichnyk|first=Richard Michael|url=http://www.livingcosmos.com/AD550-750.htm|title=AD 550 to 750—A Time for the New World's Renewal and Being 'Gracious to the Creatures' — Another Example of a Historical Cycle|publisher=Living Cosmos|date=2009-05-02|accessdate=2010-03-13|archive-date=2009-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20091217081833/http://www.livingcosmos.com/AD550-750.htm|url-status=dead}}</ref>), ki ga je prvič v 1940-ih odkril arheolog G. I. Ione, je imelo »sedem pravokotnih peči ... komora za gorivo je bila trapezna. Notranji zidovi in tla so bili prekriti s posebnim premazom. Te peči so bile pripisane 3. stoletju pred našim štetjem [pred 2300 leti]. Število peči in količina surovega materiala kaže na trgovsko središče« <ref>{{cite journal|jstor=501010|title=Archaeological News, Russia|publisher=|work=Archaeological Institute of America|year=1950|volume=54|pages=425–429|doi=10.2307/501010}}</ref>. Naselje je bilo verjetno uničeno zaradi požara okoli leta 600, vendar je to negotovo. Morda najbolj znano od starodavnih naselij ob Kuri je 'jamsko mesto' v [[Upliscihe]]ju v Gruziji, ki je bilo prvič naseljeno že pred 3500 leti. Mesto, vklesano v pečino na bregu Kure, ki obsega površino 8 hektarjev, vsebuje podzemne bivalne prostore, komunalne komore, prostore za bogoslužje, shrambe, vse povezano z mrežo prehodov. Svoj vrhunec je doseglo pred približno 1100 leti kot politično, versko in kulturno središče regije, vendar je v 13. stoletju padlo pod mongolskimi napadalci <ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5234/|title=Uplistsikhe Cave Town|publisher=United Nations|work=UNESCO World Heritage Center|date=2007-10-24|accessdate=2010-03-13}}</ref>. [[Image:Gori ISS.jpg|thumb|250px|Kura (Mtkvari) blizu Gorija, Gruzija]] Čeprav je bilo namakalno kmetijstvo že tisočletja dobro uveljavljeno, do 1920-ih človek ni pomembno vplival na ekologijo ali hidrologijo porečja reke Kura. Takrat se je začela sečnja, paša in zlasti kmetijstvo je resno vplivalo na vodno razpoložljivost porečja. Številna gozdnata območja v gorah so zaradi sečnje nadomestila tanka travnata zemljišča. Te spremembe habitata škodujejo ekologiji porečja Kure. Po letu 1920 so tudi izsušili močvirna območja in ustvarili zbiralnike za lažje razvijanje namakanja v spodnjem porečju doline Kura <ref>{{navedi knjigo|last=Turner|first=Billie Lee|title=The Earth as transformed by human action: global and regional changes in the biosphere over the past 300 years|publisher=CUP Archive|year=1990|pages=527–528|ISBN=0-521-36357-8}}</ref>. V 1950-ih in 1960-ih, ko je bila Kavkaška regija del Sovjetske zveze, se je začela gradnja številnih zbiralnikov in drugih vodnih gradenj. Med večjimi zbiralniki v povodju Kure je bil eden najzgodnejših pri vasi Varvara zgrajen leta 1952. Obsežna gradnja jezov se je nadaljevala do 1970-ih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kura River|Kura}} *[https://web.archive.org/web/20050116193921/http://www.bartleby.com/65/ku/Kura.html Kura]. The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition. 2001-05. [[Kategorija:Reke v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Reke v Gruziji]] [[Kategorija:Reke v Turčiji]] {{normativna kontrola}} 0lb9fp6a5kndz8fs13rpw13jr8yolxm Hrvaška–Slovenija (kolesarska dirka) 0 402083 6686337 6673639 2026-06-07T06:27:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Kolesarske dirke na Hrvaškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686337 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Hrvaška - Slovenija | current_event = | image = Dušan Rajović winning race Croatia-Slovenia 2018.jpg | date = avgust | region = [[Zagreb]] in [[Novo Mesto]] | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[enodnevna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date|2008}} | number = 13 | final = 2021 | firstwinner = {{ikonazastave|SLO}} [[Robert Vrečer]] | mostwins = {{ikonazastave|SLO}} [[Marko Kump]]<br>(3 zmage)<ref name="Overview" /> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Žiga Horvat]]<ref name="Overview">{{navedi splet |title=Croatia-Slovenia |url=https://www.procyclingstats.com/race/1st-ljubljana-zagreb/2018/history |website=procyclingstats.com |accessdate=10 June 2019}}</ref> }} '''Hrvaška - Slovenija''' ([[angleščina|angleško]] ''Croatia - Slovenia'' [[hrvaščina|hrvaško]] ''Hrvatska - Slovenija'') je nekdanja enodnevna mednarodna [[cestna kolesarska dirka]]. Prvič organizirana 2008 pod imenom '''Ljubljana-Zagreb''', od 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/sportal/kolesarstvo/2013/08/dirka_ljubljana-zagreb_od_zdaj_hrvaska-slovenija.aspx |title=Dirka Ljubljana-Zagreb od zdaj Hrvaška-Slovenija|accessdate=21. april 2015|work=www.siol.net}}</ref> znana kot Hrvaška-Slovenija s štartom v [[Zagreb|Zagrebu]] in ciljem v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Dirka je bila uvrščena na koledar [[UCI Europe Tour]], kot klasa 1.2, in avstrijski pokal Tchibo Top Rad Liga. Tekmo sta organizirala [[KK Adria Mobil]] in [[BK Zagreb]], zadnjič je potekala leta 2021. == Zmagovalci == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Kolesar !! Ekipa |- | 2008 || {{flagathlete|[[Robert Vrečer]]|SLO}} || {{ct|LGS|2008}} |- | 2009 || {{flagathlete|[[Robert Vrečer]]|SLO}} || {{ct|ADR|2009}} |- | 2010 || {{flagathlete|[[Matej Mugerli]]|SLO}} || {{ct|PER|2010}} |- | 2011 || {{flagathlete|[[Kristjan Fajt]]|SLO}} || {{ct|ADR|2011}} |- | 2012 || {{flagathlete|[[Marko Kump]]|SLO}} || {{ct|ADR|2012}} |- | 2013 || {{flagathlete|[[Riccardo Zoidl]]|AUT}} || {{ct|RSW|2013}} |- | 2014|| {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} || {{ct|ADR|2014}} |- | 2015|| {{flagathlete|[[Marko Kump]]|SLO}} || {{ct|ADR|2015}} |- | 2016|| {{flagathlete|[[Jannik Steimle]]|GER}} || {{ct|RSW|2016}} |- | 2017|| {{flagathlete|[[Dušan Rajović]]|SER}} || {{ct|ADR|2017}} |- | 2018|| {{flagathlete|[[Dušan Rajović]]|SER}} || {{ct|ADR|2018}} |- | 2019|| {{flagathlete|[[Marko Kump]]|SLO}} || {{ct|ADR|2019}} |- |2020 || align="center" colspan=3 |''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]'' |- |2021|| {{flagathlete|[[Žiga Horvat]]|SLO}} || {{ct|ADR|2021}} |} == Sklici in opombe == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.adria-mobil-cycling.com/media/files/2014/08/04/hrvaskaslovenija2014.pdf Brošura 2014]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.procyclingstats.com/race/Ljubljana_Zagreb_2014-preview ProCyclingStats] {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2008]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2021]] 5k8h5i67gtrdvlc0kjnmvuzl8qxfr9t Predloga:Taksonomija/Animalia 10 413775 6686185 6354967 2026-06-06T17:44:34Z Pinky sl 2932 6686185 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=regnum |parent=Choanozoa |link=Živali|Animalia |refs= *{{Cite journal |last1=Adl |first1=Sina M. |last2=Bass |first2=David |last3=Lane|first3=Christopher E. |last4=Lukeš |first4=Julius |last5=Schoch |first5=Conrad L. |last6=Smirnov |first6=Alexey |last7=Agatha |first7=Sabine |last8=Berney |first8=Cedric |last9=Brown |first9=Matthew W. |date=2018-09-26 |title=Revisions to the Classification, Nomenclature, and Diversity of Eukaryotes|journal=Journal of Eukaryotic Microbiology |volume=66 |issue=1 |pages=4–119 |doi=10.1111/jeu.12691|pmid=30257078 |pmc=6492006 }} *{{cite journal|volume=30|issue=22|date=2020|pages=4500–4509|vauthors=Tikhonenkov DV, Mikhailov KV, Hehenberger E, Mylnikov AP, Aleoshin VV, Keeling PJ, etal.|doi=10.1016/j.cub.2020.08.061|journal=Current Biology|title=New Lineage of Microbial Predators Adds Complexity to Reconstructing the Evolutionary Origin of Animals|pmid=32976804 |doi-access=free |bibcode=2020CBio...30E4500T }} }} 6f3nd35rs8mwkcsqfcyj4d6a0scvgac Mednarodni dan maternega jezika 0 415099 6686270 6505604 2026-06-06T21:34:39Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686270 wikitext text/x-wiki '''Mednarodni dan maternega jezika''' je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih [[materni jezik|maternih jezikov]] po vsem svetu oziroma ohranjanja [[večjezičnost]]i ter jezikovne in kulturne raznolikosti.<ref>{{Navedi splet|title=Dan maternega jezika ali dan naše časti|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/dan-maternega-jezika-ali-dan-nase-casti/158249|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-21|language=sl}}</ref> Prvič ga je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Dan maternega jezika posvečen materinščini kot gradniku večjezičnosti|url=https://www.sta.si/2231384/dan-maternega-jezika-posvecen-materinscini-kot-gradniku-vecjezicnosti|website=www.sta.si|accessdate=2023-02-21}}</ref> == Zgodovina == Mednarodni dan maternega jezika se 21. februarja obeležuje od leta 2000<ref name="Espousing language mom taught us">{{navedi novice|title=Espousing language mom taught us|url=http://www.deccanherald.com/content/461047/espousing-language-mom-taught-us.html|accessdate=21. 2. 2015|work=Deccan Herald|date=21. 2. 2015}}</ref> in spodbuja mir in večjezičnost. Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente z univerze v [[Daka|Daki]], ki so 21. februarja 1952 v [[Bangladeš]]u protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, [[bengalščina|bengalščine]].<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni dan maternega jezika|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5770|website=www.stat.si|accessdate=2023-02-21|archive-date=2023-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230221174017/https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5770|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175200983 21. februar – UNESCOV svetovni dan maternega jezika]«. ''Pogled v znanost'' (23. 2. 2026). RTV Slovenija. [[Kategorija:Svetovni dnevi|maternega jezika]] [[Kategorija:Dogodki v februarju]] [[Kategorija:Jezik]] 7khi02nqgcgmook7shg17kzyqpyqaqj Seznam kosovskih politikov 0 426061 6686400 6657667 2026-06-07T11:31:04Z ~2026-32552-67 260877 /* F */ 6686400 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kosovo|kosovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kosovcev|Kosovo|kosovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lumir Abdixhiku]] *[[Arban Abrashi]] *[[Behadin Ahmeti]] *[[Shpend Ahmeti]] *[[Predrag Ajtić]] *[[Stanoje Akšić]] *[[Binak Alia]] *[[Fejzi Bej Alizoti]]  *[[Zoran Anđelković]] *[[Azem Azemi]] *[[Hysamedin Azemi]] == B == *[[Qazim Bajgora]] *[[Hykmete Bajrami]] *[[Sejdo Bajramović]] *[[Mahmut Bakalli]] *[[Dimal Basha]] *([[Muharrem Bekteshi]]) *[[Hasan Berisha]] (Hasan Bej Prishtina) *[[Kolë Berisha]] *[[Rustem Berisha]] *[[Besnik Bislimi]] *[[Isa Boletini]] *[[Ljubomir Neđo Borković]]  *[[Flora Brovina]] *[[Bujar Bukoshi]] == C == *[[Predrag Cuckić]]? *([[Bajram Curri]]) == Č == * [[Boško Čakić]] *[[Vlora Çitaku|Gani Çavdarbashi]] * [[Agim Çeku]] * [[Hajrulla Çeku]] *[[Vlora Çitaku|Rasim Çerkezi]] *[[Vlora Çitaku]] == Ć == * Živojin - Srdja Ćurčić == D == *[[Nexhat Daci]] *[[Fikrim Damka]] *[[Refki Dauti]] *[[Gjergj Dedaj]] *[[Adem Demaçi]] (1936-2018) *[[Afrim Deva]] *[[Velli Deva]] *([[Xhafer Deva]]: kosovskega rodu v Albaniji in emigraciji) *[[Desanka Djordjević]] *[[Drita Dobroshi]] *[[Xhevdet Doda]] (nar. heroj) *[[Svetislav Dolašević]] *[[Emin Duraku]] == E == * [[Zlatan Elek]] == F == *[[Aslan Fazlija]] *[[Halil Fejzulahu]] - Srećko == G == * [[Nazim Gafurri dhe Stak]] *[[Alush Gashi]] *[[Rexhep Gashi]] *[[Shefqet Nebih Gashi|(Shefqet) Nebih Gashi]] *[[Ukë Gashi]] *[[Jusuf Gërvalla]] *[[Donika Gërvalla-Schwarz]] * [[Riza Bej Gjakova]] (Riza Kryeziu) * [[Enver Gjerqeku]] * [[Adem Grabovci]] *[[Branislav Grbić]] *[[Zejnullah Gruda]] (1936 - 2021) == H == *([[Enver Hadri]]) *[[Rozeta Hajdari]] *[[Xhavit Haliti]] *[[Bedri Hamza]] *[[Xhevdet Hamza]] *[[Daut Haradinaj]] *[[Ramush Haradinaj]] *[[Sinan Hasani]] *[[Albulena Haxhiu]] *[[Lutfi Haziri]] *[[Avdullah Hoti]] *[[Dhurata Hoxha]] *[[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]] *[[Hajredin Hoxha]] *[[Hysen Hoxha]] *[[Mehmet Hoxha]] *[[Mustafa Hoxha]] *[[Enver Hoxhaj]] *[[Naser Husaj]] *[[Skënder Hyseni]] == I == *[[Iljaz Iljazi]] *[[Reshad Isa]] *[[Oliver Ivanović]] == J == *[[Aleksandar Jablanović]] *[[Atifete Jahjaga]] * [[Daut Jashanica]] * [[Adem Jashari]] * [[Kaqusha Jashari]] * [[Shefqet Jashari]] *[[Dalibor Jevtić]] *[[Vukašin Jovanović]] *[[Pavle Jovićević]] == K == *[[Salih Kabashi]] *[[Hysen Kajdomçaj]] *[[Fazli Kajtazi]] *[[Lirije Kajtazi]] *[[Abaz Kazazi]] *[[Ali Kelmendi]] *[[Bajram Kelmendi]] *[[Jusuf Kelmendi]] *[[Nesti Kerenxhi]] *[[Enis Kervan]] *[[Remzi Kolgeci]] *[[Glauk Konjufca]] *[[Bajram Kosumi]] *[[Jakup Krasniqi]] *[[Memli Krasniqi]] *[[Rexhep Krasniqi]] *[[Ceno Kryeziu]] *[[Gani Kryeziu]] *[[Hasan Kryeziu]] *[[Riza Kryeziu]] ''(bej Gjakova)'' *[[Said Kryeziu]] *[[Ilaz Kurteshi]] *[[Albin Kurti]] == L == *[[Fatmir Limaj]] *[[Blažo Ljutica]] == M == *[[Ragib Mahmuti]] *[[Mehmet Maliqi]] *[[Naim Maloku]] *[[Armend Mehaj]] *[[Mark Mirdita]] *Rexhep Mitrovica? - *[[Rrahman Morina]] *[[Dušan Mugoša]] - Duć (alb. ''Sali Murat'') *[[Gazmend Muhaxheri]] *[[Ali Mula]] *[[Hekuran Murati]] *[[Hasim Mustafa]] *[[Isa Mustafa]] *[[Mušerefa Mustafa]] *[[Namzi Mustafa]] == N == * [[Arbërie Nagavci]] * [[Bogoljub Nedeljković]]  *[[Radovan Ničić]] *[[Elmani Nimani|Elmani/Elhami? Nimani]] *[[Fadil Nimani]] * [[Xhavit Nimani]] - Patrija == O == * [[Bahri Oruçi]] *[[Vjosa Osmani]] == P == * [[Behgjet Pacolli|Behgjet (Isa) Pacolli]] * [[Zahir Pajaziti]] *[[Đoka (Djordjije) Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Katarina Patrnogić]] *[[Jovan Pečenović]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Mustafa Pljakić]] * [[Miladin Popović]] (alb."''Alija"'' Popoviq) * [[Hasan Prishtina]] (''Hasan Berisha'') *[[Kadri Prishtina]] (hoxha) * [[Ymer Prizreni]] * [[Ymer Pula]] == Q == * [[Rexhep Qosja]] * [[Anton Quni]] == R == *[[Milan Radoičić]] *[[Blažo Radonjić]] *[[Artemije Radosavljević]] (pravoslavni škof) *[[Goran Rakić]] *[[Agim Ramadani]] *[[Ilaz Ahmet Ramajli]]  *[[Nenad Rašić]] *[[Emilija Redžepi]] (Rexhepi) *[[Hashim Rexhepi]] *[[Fidan Rekaliu]] *[[Bajram Rexhepi]] *[[Hashim Rexepi]] *[[Dušan Ristić]] *[[Artane Rizvanolli]] *[[Ibrahim Rugova]] *[[Safeta Rugova]] == S == *[[Ismet Saqiri]] *[[Ramiz Sadiku]] *[[Adem Salihaj]] *[[Riza Sapunxhiu]] *[[Fatmir Sejdiu]] *[[Bajram Selani]] *[[Bajram Selimi]] *[[Petrit Selimi]] *[[Rexep Selimi]] *[[Xhelal Sfeçla]] *[[Blerim Shala]] *[[Kujtim Shala]] *[[Ismet Shaqiri]] *[[Kolë Shiroka]] *[[Mehmet Shoshi]] *[[Nikolla Shkreli]] *[[Ali Shukria]] (Shukriu) *[[Müfera Şinik]] *([[Xhafer Spahiu]] : kosovskega rodu v Albaniji) *[[Nexhmedin Spahiu]] (politolog) *[[Sadik Stavileci]] *[[Hivzi Sylejmani]] *[[Sherafedin Sylejmani]] *[[Rexhai Surroi]] *[[Veton Surroi]] *[[Xelal Sveçla]] *([[Goran Svilanović]]) == Š == * [[Branislav Škembarević]] * [[Jovo Šotra]] == T == *(Jorgovanka Tabaković) *[[Abelard Tahiri]] *[[Besnik Tahiri]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Hashim Thaçi]] *[[Momčilo Trajković]] *[[Rada Trajković]] == U == == V == *[[Ilija Vakić]] *[[Dragan Velić]] *[[Agim Veliu]] *[[Kadri Veseli]] *[[Azem Vllasi]] *[[Asim Vokshi]] *[[Ramadan Vraniqi]] *[[Boro Vukmirović Crni|Bor(k)o Vukmirović Crni]] == Y == * [[Mahir Yağcılar]] == Z == * [[Jusuf Zejnullahu]] *[[Haxhi Zeka]] *[[Rexep Zogaj]] ==Glej tudi== * [[Seznam albanskih politikov]] in [[seznam srbskih politikov]] * [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[seznam makedonskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kosovcev|Politiki]] [[Kategorija:Kosovski politiki|*]] 5v1zoatibu204zf419jeaclpwp81ou6 Predloga:X6 10 428709 6686415 6181892 2026-06-07T11:53:36Z Janezdrilc 3152 noinclude 6686415 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}</noinclude> 1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np Janez Mejač (baletnik) 0 445237 6686284 6637489 2026-06-07T00:54:06Z ~2026-32552-67 260877 /* Priznanja in nagrade */ 6686284 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba |name=Janez Mejač |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }}{{Več sklicev}} '''Janez Mejač''' [jánez mejáč], [[Slovenci|slovenski]] [[baletnik]] in [[koreograf]], [[30. maj]] [[1936]], [[Mokronog]]. ==Življenje in delo== [[Slika:Janez Mejač kot Princ 1959.jpg|thumb|left|220px|Janez Mejač leta 1959]] V Ljubljani je končal [[Gimnazija|gimnazijo]] in Srednjo baletno šolo. Bil je član [[Ljubljanska opera|ljubljanskega baleta]] od leta 1954. Sprva je nastopal v baletnem zboru, kasneje pa je postal prvi plesalec baleta. V sezoni 1965/66 je bil baletni solist v ''Stora Theatre'' v [[Göteborg]]u. Izpopolnjeval se je tudi v Franciji ([[Cannes]]). V svoji karieri je oblikoval 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Dvajset let je vodil baletno izobraževanje za mlade v [[Trst]]u, bil je predavatelj za odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sezonah 1981-84 in 1995-98 je bil vodja ljubljanskega baleta. Upokojil se je leta 1987. ==Priznanja in nagrade== [[File:Janez Mejač 2022-10.jpg|thumb|right|Janez Mejač (Mokronog, oktober 2022)]] Naziv vrhunski umetnik mu je tedanje ministrstvo za kulturo podelilo leta 1973, tri leta kasneje (1976) je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za vlogo ''Razuzdanca'' v baletu Razuzdančeva usoda, leta 1979 je na 8. jugoslovanskem baletnem bienalu dobil priznanje za vlogo ''Ženina'' v baletu [[Vrag na vasi]]. [[Slovenski gledališki muzej]] je leta 2005 njegovo umetniško in življenjsko pot predstavil z razstavo in izdajo knjige z naslovom ''Janez Mejač: Danseur noble''. Leta 2016 je izšla njegova avtobiografija ''Od blata do baleta: življenjsko-plesno popotovanje''<ref>{{Navedi splet|title=Od blata do baleta|url=https://janezmejac.si/|website=Janez Mejač|accessdate=2026-06-07|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja 2011 mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije podelilo strokovno nagrado Lydie Wisiakove, 11. julija 2011 je za vsestranski prispevek k slovenski baletni in gledališki umetnosti dobil Red za zasluge, leta 2018 pa je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223 |title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata |last=Šučur |first=Maja |date=16.1.2018 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=11.2.2018 |archive-date=2018-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180117011751/https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223 |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{kategorija v Zbirki|Janez Mejač}} {{sklici}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mejač, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski baletniki]] [[Kategorija:Slovenski koreografi]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] pg1gn7b76lp2moaqsvfkd0h9z53fpgq 6686285 6686284 2026-06-07T00:55:31Z ~2026-32552-67 260877 /* Priznanja in nagrade */ 6686285 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba |name=Janez Mejač |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }}{{Več sklicev}} '''Janez Mejač''' [jánez mejáč], [[Slovenci|slovenski]] [[baletnik]] in [[koreograf]], [[30. maj]] [[1936]], [[Mokronog]]. ==Življenje in delo== [[Slika:Janez Mejač kot Princ 1959.jpg|thumb|left|220px|Janez Mejač leta 1959]] V Ljubljani je končal [[Gimnazija|gimnazijo]] in Srednjo baletno šolo. Bil je član [[Ljubljanska opera|ljubljanskega baleta]] od leta 1954. Sprva je nastopal v baletnem zboru, kasneje pa je postal prvi plesalec baleta. V sezoni 1965/66 je bil baletni solist v ''Stora Theatre'' v [[Göteborg]]u. Izpopolnjeval se je tudi v Franciji ([[Cannes]]). V svoji karieri je oblikoval 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Dvajset let je vodil baletno izobraževanje za mlade v [[Trst]]u, bil je predavatelj za odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sezonah 1981-84 in 1995-98 je bil vodja ljubljanskega baleta. Upokojil se je leta 1987. ==Priznanja in nagrade== [[File:Janez Mejač 2022-10.jpg|thumb|right|Janez Mejač (Mokronog, oktober 2022)]] Naziv vrhunski umetnik mu je tedanje ministrstvo za kulturo podelilo leta 1973, tri leta kasneje (1976) je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za vlogo ''Razuzdanca'' v baletu Razuzdančeva usoda, leta 1979 je na 8. jugoslovanskem baletnem bienalu dobil priznanje za vlogo ''Ženina'' v baletu [[Vrag na vasi]]. [[Slovenski gledališki muzej]] je leta 2005 njegovo umetniško in življenjsko pot predstavil z razstavo in izdajo knjige z naslovom ''Janez Mejač: Danseur noble''. Leta 2026 je ob njegovi 90-letnici izšla Mejačeva avtobiografija ''Od blata do baleta: življenjsko-plesno popotovanje''<ref>{{Navedi splet|title=Od blata do baleta|url=https://janezmejac.si/|website=Janez Mejač|accessdate=2026-06-07|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja 2011 mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije podelilo strokovno nagrado [[Lidija Wisiak|Lydie Wisiakove]], 11. julija 2011 je za vsestranski prispevek k slovenski baletni in gledališki umetnosti dobil Red za zasluge, leta 2018 pa je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223 |title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata |last=Šučur |first=Maja |date=16.1.2018 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=11.2.2018 |archive-date=2018-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180117011751/https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223 |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{kategorija v Zbirki|Janez Mejač}} {{sklici}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mejač, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski baletniki]] [[Kategorija:Slovenski koreografi]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 3q9rfhxmeoodmf78xiem3615s72dg4q 6686286 6686285 2026-06-07T00:56:40Z ~2026-32552-67 260877 /* Priznanja in nagrade */ 6686286 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba |name=Janez Mejač |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }}{{Več sklicev}} '''Janez Mejač''' [jánez mejáč], [[Slovenci|slovenski]] [[baletnik]] in [[koreograf]], [[30. maj]] [[1936]], [[Mokronog]]. ==Življenje in delo== [[Slika:Janez Mejač kot Princ 1959.jpg|thumb|left|220px|Janez Mejač leta 1959]] V Ljubljani je končal [[Gimnazija|gimnazijo]] in Srednjo baletno šolo. Bil je član [[Ljubljanska opera|ljubljanskega baleta]] od leta 1954. Sprva je nastopal v baletnem zboru, kasneje pa je postal prvi plesalec baleta. V sezoni 1965/66 je bil baletni solist v ''Stora Theatre'' v [[Göteborg]]u. Izpopolnjeval se je tudi v Franciji ([[Cannes]]). V svoji karieri je oblikoval 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Dvajset let je vodil baletno izobraževanje za mlade v [[Trst]]u, bil je predavatelj za odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sezonah 1981-84 in 1995-98 je bil vodja ljubljanskega baleta. Upokojil se je leta 1987. ==Priznanja in nagrade== [[File:Janez Mejač 2022-10.jpg|thumb|right|Janez Mejač (Mokronog, oktober 2022)]] Naziv vrhunski umetnik mu je tedanje ministrstvo za kulturo podelilo leta 1973, tri leta kasneje (1976) je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za vlogo ''Razuzdanca'' v baletu Razuzdančeva usoda, leta 1979 je na 8. jugoslovanskem baletnem bienalu dobil priznanje za vlogo ''Ženina'' v baletu [[Vrag na vasi]]. [[Slovenski gledališki muzej]] je leta 2005 njegovo umetniško in življenjsko pot predstavil z razstavo in izdajo knjige z naslovom ''Janez Mejač: Danseur noble''. Leta 2026 je ob njegovi 90-letnici izšla Mejačeva avtobiografija ''Od blata do baleta: življenjsko-plesno popotovanje''<ref>{{Navedi splet|title=Od blata do baleta|url=https://janezmejac.si/|website=Janez Mejač|accessdate=2026-06-07|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja 2011 mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije podelilo strokovno nagrado [[Lidija Wisiak|Lidije Wisiakove]], 11. julija 2011 je za vsestranski prispevek k slovenski baletni in gledališki umetnosti dobil Red za zasluge, leta 2018 pa je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223 |title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata |last=Šučur |first=Maja |date=16.1.2018 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=11.2.2018 |archive-date=2018-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180117011751/https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223 |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{kategorija v Zbirki|Janez Mejač}} {{sklici}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mejač, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski baletniki]] [[Kategorija:Slovenski koreografi]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 21yvh690pa2yed8i2rtgspau0y7sgvk Florentinsko slikarstvo 0 452703 6686297 6277422 2026-06-07T04:25:06Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Jacopo Pontormo 004.jpg]] → [[File:Jacopo da Pontormo - Deposizione.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · Artist's name and exact description 6686297 wikitext text/x-wiki [[File:Fra Filippo Lippi - The Adoration in the Forest - Google Art Project.jpg|thumbnail|340px|Filippo Lippi, ''Čaščenje v gozdu'', 1459]] [[File:San Francesco Cimabue.jpg|thumb|340px|Cimabue, ''Marija Svete Trojice'', c. 1285, nekoč v cerkvi Svete Trojice, sedaj v galeriji Uffizi.]] '''Florentinsko slikarstvo''' ali '''Florentinska šola''' se nanaša na umetnike v, iz, ali so vplivali na naturalistični slog razvit v Firencah v 14. stoletju, v glavnem zaradi prizadevanj [[Giotto di Bondone|Giotta]] in v 15. stoletju vodilne šole zahodnega slikarstva. Nekateri izmed najbolj znanih slikarjev zgodnje florentinske šole so [[Fra Angelico]], [[Sandro Botticelli]], [[Filippo Lippi]], družina [[Domenico Ghirlandaio |Ghirlandaio]], [[Masolino da Panicale |Masolino]] in [[Masaccio]]. Firence so bile rojstno mesto [[visoka renesansa|visoke renesanse]], vendar so v zgodnjem 16. stoletju v Rim privabili najpomembnejše umetnike, med njimi tudi [[Michelangelo|Michelangela]] in [[Raffaello Santi|Rafaela]], kjer so bila največja naročila. Delno so temu sledili [[Medičejci]], nekateri so postali kardinali in celo papež. Podoben proces je vplival tudi na poznejše florentinske umetnike. V baročnem obdobju so številni slikarji, ki so delali v Firencah, le redko pomembni. == Pred letom 1400 == [[File:Firenze.Baptistry.ceiling01.JPG|right|thumb|Mozaik stropa v Baptisteriju svetega Janeza v Firencah iz okoli 1225.]] Najzgodnejša značilna [[Toskana|toskanska]] umetnost, ki je nastala v 13. stoletju v [[Pisa|Pisi]] in [[Lucca|Lucci]], je bila osnova za kasnejši razvoj. [[Nicola Pisano]] je kazal svoje razumevanje klasičnih oblik, kot je tudi njegov sin [[Giovanni Pisano]], ki je nove ideje o gotskem kipu vnesel v toskanski umetnostni jezik, ko sta oblikovala figure naturalistično kot še nihče do tedaj. To se je ponovilo pri delu pisanskih slikarjev v 12. in 13. stoletju, predvsem Giunta Pisana, ki je vplival na tiste velikane kot je [[Cimabue]] ter skozi njega [[Giotto]] in zgodnje florentinske umetnike iz 14. stoletja. Najstarejši obsežni florentinski slikovni projekt je mozaik v notranjosti kupole [[Baptisterij svetega Janeza, Firence|krstilnice sv. Janeza]], ki se je začel okoli leta 1225. Čeprav so bili v projekt vključeni umetniki iz Benetk, so toskanski umetniki ustvarili izrazne, živahne prizore, ki so pokazali čustveno vsebino, za razliko od prevladujoče bizantinske tradicije. Coppo di Marcovaldo je odgovoren za osrednjo figuro Kristusa in je prvi umetnik Firenc, vključen v projekt. Kot table ''Marija in otrok'', ki so naslikane za cerkve Servita v [[Siena|Sieni]] in [[Orvieto|Orvietu]], včasih pripisane Coppou, ima Kristusova slika občutek volumna. Podobna dela so bila naročena tudi za firenške cerkve [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]], Santa Trinita in Ognissanti v poznem 13. stoletju in začetku 14. stoletja. Duccioeva tabla iz okoli leta 1285, ''Marija z otrokom na prestolu in šest angelov'' ali ''Rucellaijeva Marija'', za Santa Maria Novella, ki je zdaj v galeriji Ufizi, prikazuje razvoj naturalističnega prostora in oblike in morda ni bila prvotno namenjena kot [[oltarni nastavek]]. Table Marije so bile uporabljene na vrhu [[korna pregrada|kornih pregrad]], kot v baziliki svetega Frančiška Asiškega, ki ima tablo v freski ''Preverjanje stigme'' v ciklu ''Življenje svetega Frančiška''. Cimabuejeva ''Marija iz svete Trojice'' in Ducciova ''Rucellaijeva Marija'' pa ohranita prejšnji stilizem prikazovanja svetlobe na draperiji kot mrežo linij. [[File:Giotto di Bondone 060.jpg|right|thumb|Giottova freska ''Objokovanje svetega Frančiška'' Bardijevi kapele bazilije Santa Croce.]] Giottojev občutek svetlobe je vplival na freske, ki jih je videl med delom v Rimu, v svojih delih narativnega stenskega slikarstva, še posebej tistih, ki jih je naročila družina Bardi, so njegove figure postavljene v naraven prostor in so razsežne in imajo dramatičen izraz. Podoben pristop k svetlobi so uporabljali njegovi sodobniki, kot je Bernardo Daddi, njihovo pozornost za naturalizem pa so spodbudili predmeti, ki so bili naročeni za frančiškanske in dominikanske cerkve v 14. stoletju, v naslednjih stoletjih pa naj bi vplival na florentinske slikarje. Medtem ko so bile nekatere tradicionalne kompozicije, kot so tiste, ki se ukvarjajo z ustanovitelji redov in zgodnjimi svetniki, druge, kot so prizori nedavnih dogodkov, ljudi in krajev, niso imeli nobenega precedensa, ki bi omogočale novosti. V 13. stoletju je prišlo do povečanega povpraševanja po slikarstvu religioznih tabel, še posebej oltarnih nastavkov, čeprav je razlog za to nejasen. Zgodnji toskanski slikarji in rezbarji iz 14. stoletja so ustvarili oltarje, ki so bili bolj kompleksni, iz več delov s kompleksnim oblikovanjem. Naročila tistega časa kažejo, da so stranke pri naročanju umetnika pogosto imele obliko lesa, in razpravljali o verskih figurah, ki jih morajo upodobiti z umetniki. Vsebina pripovednih prizorov na tablah v [[Predela (oltar) |predelah]] se redko omenja v pogodbah in je morda prepuščena zadevnim umetnikom. Florentinske cerkve so naročile številne umetnike iz Siena, da so ustvarili oltarje, kot je Ugolino di Nerio, ki so ga poklicali za obsežno delo za oltar v [[Bazilika Santa Croce, Firence |baziliki Santa Croce]], ki je bil lahko prvi [[poliptih]] na firenškem oltarju. Cehi, ki se zavedajo spodbude, ki so ga prinesli zunanji obrtniki, je umetnikom iz drugih območij olajšalo delo v Firencah. Kiparji so imeli lasten ceh, ki je imel manjši status in 1316 slikarjev je bilo članov vplivne ''Arte dei Medici e Speziali''. Cilj so postali pomembni pokrovitelji umetnosti, od zgodnjega 14. stoletja pa so različni veliki cehi nadzorovali vzdrževanje in izboljšanje posameznih verskih objektov; vsi cehi so sodelovali pri obnovi [[Orsanmichele]]. Naturalizem, ki so ga razvili zgodnji florentinski umetniki, se je zgodil v tretji četrtini 14. stoletja, kar je verjetno posledica [[kuga|kuge]]. Glavna naročila, kot je oltarni nastavek za družino Strozzi (iz približno 1354-57) v Santa Maria Novelli, so zaupali Andrei di Cione, katerega dela in njegovih bratov so bolj ikonična pri obravnavanju figur in imajo prej občutek stisnjenega prostora. == Zgodnja renesansa, po letu 1400 == Firence so ostale najpomembnejši center [[Italijansko renesančno slikarstvo|italijanskega renesančnega slikarstva]]. Prve resnične renesančne podobe v Firencah so od leta 1401, prvo leto stoletja, znane v italijanščini kot ''quattrocento'', sinonim za zgodnjo renesanso; vendar niso slike. Na ta dan je potekal natečaj, da bi našli umetnika, ki bi ustvaril par bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence|krstilnico svetega Janeza]], najstarejšo preostalo cerkev v mestu. Baptisterij je velika osmerokotna stavba v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. Notranjost kupole je okrašena z ogromno mozaično podobo ''Kristusa v slavi'', ki naj bi jo izdelal Coppo di Marcovaldo. Ima tri velike portale, osrednji del pa je bil takrat napolnjen z vrati vrat, ki jih je ustvaril [[Andrea Pisano]] osemdeset let prej. Pisanova vrata so bila razdeljena na 28 četverolistov na predelkih, ki vsebujejo narativne prizore iz ''Življenja Janeza Krstnika''. Tekmovalci, med katerimi je bilo sedem mladih umetnikov, je vsak oblikoval bronasto ploščo podobne oblike in velikosti, ki je predstavljala ''Žrtvovanje Izaka''. Dve plošči sta ohranjeni, [[Lorenzo Ghiberti| Lorenza Ghibertija]] in [[Filippo Brunelleschi |Brunelleschi]]ja. Vsaka plošča kaže nekaj strogo klasicističnih motivov, ki kažejo smer gibanja umetnosti in filozofije v tem času. Ghiberti je v klasičnem slogu ustvarol golo figuro Izaka. Kleči na grobu, okrašenem z [[akant]]ovimi svitki, ki se prav tako umetnost antičnega Rima. V Brunelleschijevem panelu ena od dodatnih figur, ki so vključene v sceno, spominja na dobro znano rimsko bronasto figuro dečka, ki si izdira trn iz noge. Brunelleschijevo ustvarjanje predstavlja izziv v dinamični intenzivnosti. Manj elegantna kot Ghibertijeva, z več človeške drame in bližajoče se tragedije. <ref name=W&M>R.E. Wolf and R. Millen, ''Renaissance and Mannerist Art'', (1968)</ref> Ghiberti je zmagal na natečaju. Njegov prvi sklop vrat je trajal 27 let, nato pa so mu naročili, da naredi druga. V 50-ih letih, ko je Ghiberti delal na njih, so vrata mnogim umetnikom v Firencah zagotovila učilnico. Ker so bila narativna v tematiki in ne samo v spretnostih pri urejanju figurativnih kompozicij, temveč tudi v naraščajočih spretnostih linearne perspektive, so imela vrata velik vpliv na razvoj florentinske slikovne umetnosti. Bila so združujoči dejavnik, vir ponosa in družabnih odnosov tako za mesto kot za njegove umetnike. Michelangelo jih je imenoval ''Vrata Paradiža''. {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = Cappella brancacci, Tentazione di Adamo ed Eva (restaurato), Masolino.jpg | width1 = 150 | alt1 = A fresco showing Adam and Eve tempted by the Devil. Eve holds a piece of fruit while Adam gestures towards it. The figures look slim, youthful and beautiful. Adam is bearded and tanned; Eve is blonde and pretty. | caption1 = <center>Masolino: ''Adam in Eva'' | image2 = Masaccio expulsion-1427 crop.JPG | width2 = 140 | alt2 = A fresco showing Adam and Eve leaving the garden of Eden. Adam's weeps into his hands and Eve throws her head back to wail, while trying to cover her naked body. The style is broadly painted with realistic gestures and emotion. | caption2 = <center>Masaccio: ''Adam in Eva'' }} === Kapela družine Brancacci === {{glavni|Kapela družine Brancacci}} Leta 1426 sta dva umetnika začela slikati fresko cikla ''Življenje svetega Petra'' v kapeli družine Brancacci v cerkvi Carmelite v Firencah. Oba sta imenovala Tommaso in so ju poimenovali [[Masaccio]] in [[Masolino da Panicale |Masolino]]. Več kot kateri koli drugi umetnik, je Masaccio prepoznan po sledenju dela Giotta. Prenašal je prakso slikanja iz narave. Njegove slike dokazujejo razumevanje anatomije, razkrivanja, linearne perspektive, svetlobe in preučevanja draperije. Med njegovimi deli sta figuri ''Adam in Eve, ki sta bila izgnana iz Raja'', naslikani na loku v kapeli, znani po realnem prikazu človeške oblike in človeških čustev. Nasprotno sta nežni in lepi figuri, ki jih je naslikal Masolino na nasprotni strani ''Skušnjava Adama in Eve''. Poslikava kapele družine Brancacci je ostala nepopolna, ko je Masaccio umrl pri 26-ih letih. Delo je kasneje končal [[Filippino Lippi]]. Delo Masaccia je postalo vir navdiha mnogim kasnejšim slikarjem, med njimi [[Leonardo da Vinci|Da Vincija]] in [[Michelangelo|Michelangela]]. <ref name=OC>Ornella Casazza, ''Masaccio and the Brancacci Chapel'', (1990)</ref> === Razvoj linearne perspektive === [[File:Paolo Uccello 043.jpg|thumb|upright=1.50|Paolo Uccello: ''Predstavitev v templju'' prikazuje njegov pogled na perspektivo in svetlobo|alt=Fresco. A scene in muted colours showing the porch of a temple, with a steep flight of steps. The Virgin Mary, as a small child and encouraged by her parents, is walking up the steps towards the High Priest.]] V prvi polovici 15. stoletja je doseganje učinka realnega prostora v sliki z uporabo linearne perspektive bila glavna skrb mnogih slikarjev, pa tudi arhitektov Brunelleschija in [[Leon Battista Alberti|Alberti]]ja, ki sta teoretizirala o tej temi. Znano je, da je Brunelleschi opravil številne skrbne študije trga in osmerokotne krstilnice pred [[Firenška stolnica|Firenško stolnico]] in je mislil, da je pomagal Masacciu pri ustvarjanju njegove znane ''[[Trompe l'oeil |trompe l'oeil]]'' niše okoli ''Svete Trojice'', ki jo je naslikal v [[Bazilika Santa Maria Novella |Santa Maria Novelli]]. Po mnenju Vasarija je bil Paolo Uccello tako obseden s perspektivo, da je pomislil na malo drugega in eksperimentiral z njo v številnih slikah, najbolj znane pa so tri slike bitke pri San Romanu, kjer je uporabljal razbito orožje na terenu in polja na oddaljenih gričih v perspektivi. Piero della Francesca je v 1450-ih letih na slikah, kot je ''Bičanje Kristusa'', pokazal svoje obvladanje linearne perspektive in tudi poznavanje svetlobe. Druga slika obstaja, razgled na mesto neznanega umetnika, morda Piero della Francesca, ki prikazuje vrsto eksperimenta, ki ga je izdelal Brunelleschi. Od takrat naprej je bila linearna perspektiva razumljiva in redno uporabljana, kot je npr. [[Pietro Perugino |Perugino]] v svoji sliki ''Kristus izroča ključe sv. Petru'' v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]. [[File:Piero della Francesca 042 Flagellation.jpg|thumb|left|upright=1.50|[[Piero della Francesca]]: ''[[ičanje Kristusa (Piero della Francesca)|Bičanje Kristusa]]'' prikazuje umetnikovo znanje uporabe perspektive in svetlobe. |alt= Pravokotna tabelna slika. Sestava je razdeljena na dve, notranji in zunanji prizor. Na levi je bleda, svetlo osvetljena figura Jezusa stoječega ob stebru, medtem ko ga človek udarja. Vladar sedi na levi na prestolu. Stavba je antična rimska po slogu. Na desni sta dva bogato oblečena moška in bosonogi mladenič na dvorišču, veliko bližje gledalcu, tako da so videti večji.]] === Razumevanje svetlobe === Giotto je uporabil tonaliteto za ustvarjanje oblike. [[Taddeo Gaddi]] je v svoji nočni sceni v Baroncellijevi kapeli pokazal, kako se lahko svetloba uporabi za ustvarjanje drame. Paolo Uccello, sto let kasneje, je eksperimentiral z dramatičnim učinkom svetlobe na nekaterih svojih skoraj enobarvnih freskah. Veliko jih je izvedel v ''terra verde'' ali 'zeleni zemlji', ko je oživljal svoje kompozicije z dotiki živo redeče. Najbolj znan je njegov konjeniški portret Johna Hawkwooda na steni stolnice v Firencah. Tukaj in na štirih glavah prerokov, ki jih je naslikal okoli notranje ure v stolnici, je uporabil močno kontrastne tone, kar kaže, da je vsaka slika osvetljena z naravnim svetlobnim virom, kot da bi bil vir dejansko okno v stolnici <ref>Annarita Paolieri, ''Paolo Uccello, Domenico Veneziano, Andrea del Castagno'', (1991)</ref>. Piero della Francesca je nadaljeval študijo o svetlobi. V ''Bičanju'' kaže znanje o tem, kako se svetloba sorazmerno razširi iz točke izvora. Na tej sliki sta dva vira svetlobe, en v zgradbi in drug zunaj. Od notranjega izvora, čeprav je svetloba sama nevidna, se njen položaj lahko izračuna z matematično natančnostjo. Leonardo da Vinci je moral prenašati Pierovo delo na svetlobo. <ref>Peter Murray and Pier Luigi Vecchi, Piero della Francesca, (1967)</ref> === Marija === [[File:Angelico, prado.jpg|thumb|Ena od mnogih ''[[Oznanjenje (Fra Angelico, Prado)|Oznanjenje]]'', [[Fra Angelico]], Prado]] Blažena Devica Marija, ki jo je katoliška cerkev po vsem svetu cenila, je bila posebej poudarjena v Firencah, kjer je bila njena čudežna podoba na stebru na koruznem trgu in kjer imata tako stolnica Santa Maria del Fiore kot velika dominikanska cerkev Santa Maria Novella ime v njeno čast. Čudežna slika na koruzem trgu je bila uničena v ognju, vendar je bila v 1330-ih zamenjana z novo Bernarda Daddija, ki je postavljena pod Orcagnov bogato kovan baldahin. Odprto spodnje nadstropje stavbe je bilo zaprto in posvečeno kot [[Orsanmichele]]. Predstavitve Marije in otroka so bile zelo priljubljene umetniške oblike v Firencah. Vse oblike so uporabilib, od majhnih masovno izdelanih terakota plošč do veličastnih oltarnih nastavkov, kot so Cimabue, Giotto in Masaccio. Majhne Marije za dom so bile delo za kruh in maslo večine slikarskih delavnic, ki so jih pogosto izdelovali mlajši člani po mojstrovem modelu. Javne zgradbe in vladne službe so pogosto vsebovale te ali druge verske slike. [[File:Bartolomeo Di Fruosino - Desco da parto (verso) - WGA01342.jpg|thumb|left|Bartolomeo di Fruosino, 1420, tipična hrbtna stran ''desco da parto'', s heraldiko in fantkom]] Med tistimi, ki so v času zgodnje renesanse naslikali pobožno Marijo so Fra Angelico, Fra Filippo Lippi, Verrocchio in Davide Ghirlandaio. Kasneje je bil vodilni dobavitelj Botticelli in njegova delavnica, ki je ustvarila veliko število Marij za cerkve, domove in tudi javne stavbe. Za velikanske domove je uvedel velik okrogli tondo format. Peruginove Marije in svetniki so znani po svoji sladkosti in so ohranjene številne majhne Marije, ki so pripisane Leonardu da Vinciju, kot je ''Madonna Benois''. Tudi Michelangela, ki je bil predvsem kipar, so prepričali, da je naslikal ''Doni Tondo'', medtem ko so Rafaelove med najbolj priljubljenimi in številnimi deli. === Porodni pladenj === Florentinska posebnost je bila okrogel ali dvostranski ''desco del parto'' ali 'porodni pladenj', na katerem je nova mati servirala sladkarije ženskim prijateljicam, ki so jo obiskale ob rojstvu. Preostanek časa se zdi, da so bili obešeni v spalnici. Obe strani sta poslikana, ena s prizori, ki spodbujajo mater med nosečnostjo, ki pogosto kaže golega dojenčka; za gledanje pozitivnih slik so verjeli, da spodbuja porod. === Slikanje in tiskanje === Od sredine stoletja so Firence postale vodilno središče Italije v novi industriji grafičnega oblikovanja, saj so se številni florentinski zlatarji obračali k izdelavi plošč za gravure. Pogosto so kopirali slog slikarjev ali risbe, ki so jih dobili. Botticelli je bil eden prvih, ki je eksperimentiral z risbami za ilustracijo knjig, v njegovem primeru Danteja. Antonio del Pollaiolo je bil zlatar, pa tudi tiskar in vrezal sebe v svoji ''Bitki golega moškega''; po svoji velikosti in prefinjenosti je to italijanski tisk nove ravni in ostaja eden najbolj znanih tiskov renesanse. === Pokroviteljstvo in humanizem === [[File:El nacimiento de Venus, por Sandro Botticelli.jpg|thumb|upright=1.75|Botticelli: ''[[Rojstvo Venere (Botticelli)|Rojstvo Venere]]'' za Medičejce|alt= Velika pravokotna plošča. V sredini, boginja Venus, z njeno debelo zlato lasje, ki se ukrivajo okoli nje, stoji na planoti v veliki školjki. Na levi strani, dva boga vetra jo pihata proti obali, kjer je na desni Flora, duh spomladi, da bi jo ovila v roza haljo, okrašeno s cvetjem. Figure so podolgovate in spokojne. Barve so občutljive. Za označevanje podrobnosti je bilo uporabljeno zlato..]] V Firencah so v poznem 15. stoletju večino umetniških del, tudi tistih, ki so bila narejena kot dekoracija za cerkve, običajno naročili in plačevali zasebni pokrovitelji. Veliko pokroviteljstva je prišlo od družine Medici ali tistih, ki so bili tesno povezani z njimi ali so bili z njimi v drugih odnosih, kot so Sassetti, Ruccellai in Tornabuoni. V 1460-ih je Cosimo de 'Medici določil Marsilio Ficina za svojega rezidenčnega humanističnega filozofa in plačal njegov prevod [[Platon]]a in njegovo poučevanje Platonove filozofije, ki se je osredotočil na človeštvo kot središče naravnega vesolja, na osebni odnos z Bogom in bratsko ali platonsko ljubezen kot najbližje kar bi človek lahko posnemal ali razumel kot ljubezni do Boga. <ref name=HRW>Hugh Ross Williamson, ''Lorenzo the Magnificent'', (1974)</ref> V srednjeveškem obdobju je bilo vse, kar je povezano s klasičnim obdobjem, zaznano kot povezano s paganizmom. V renesansi so se vedno bolj povezovali z razsvetljenjem. Številke klasične mitologije so začele prevzemati novo simbolično vlogo v krščanski umetnosti in še posebej, da je boginja Venera prevzela novo diskretnost. Rodila se je popolnoma oblikovana, z nekakšnim čudežem, ona je bila nova Eva, simbol nedolžne ljubezni ali celo s podaljškom simbol same Device Marije. V tej vlogi vidimo Venero v dveh znamenitih tempera slikah, ki jih je naredil leta 1480 Botticelli za Cosimovega nečaka, Pierfrancesca Medici, ''Primavera'' (Alegorija pomladi) in ''Rojstvo Venere''. <ref>Umberto Baldini, ''Primavera'', (1984)</ref> Medtem je [[Domenico Ghirlandaio]], pazljiv in natančen risar in eden najboljših slikarjev portretov v svoji dobi, izvedel dva cikla fresk za Medičejce v dveh večjih cerkvah v Firencah, Sassettijevo kapelo v Sveti Trojici in kapeli Tornabuonijevih v baziliki Santa Maria Novelli. V teh ciklusih ''Življenje svetega Frančiška'', ''Življenje Device Marije'' in ''Življenje Janeza Krstnika'' je bilo prostora za portrete pokroviteljev. Zahvaljujoč Sassetijevemu pokroviteljstvu je s svojim delodajalcem Lorenzom il Magnificom in Lorenzovimi tremi sinovi z mentorjem, humanistom pesnikom in filozofom Agnolo Polizianom, portretiral samega sebe. V kapeli Tornabuonijevih je še en portret Poliziana, ki ga spremljajo drugi vplivni člani Platonske akademije, vključno z Marcelijem Ficinom. {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = Hugo van der Goes 006.jpg | width1 = 235 | alt1 = Kvadratna plošča. ''Kristusovo rojstvo''. Ruševine stavbe se ponovno uporabi kot hlev. V sredini je Devica Marija z dolgimi rdečimi lasmi in običajnim temno modrim oblačilom, kleči, da časti novega otroka Kristusa, ki leži na senu na tleh. Jožef stoji spredaj levo. V senci so voli in osel. Trije zelo naturalistični pastirji klečijo na desni, medtem ko se zbirajo številni angeli, nekateri v bogatih brokatnih plaščih. V daljavi drugi prizor prikazuje angela, ki pripoveduje novico pastirjem. | caption1 = <center>Hugo van der Goes: ''[[Portinarijev oltar]]'' | image2 = Anbetung der Hirten.jpg | width2 = 200 | alt2 = Kvadratna plošča. Kristusovo rojstvo. Nekateri antični rimski stebri so uporabljeni za podporo hlevske strehe. Kamnita krsta je bila ponovno uporabljena kot korito za krmo. Na levi Devica Marija v rdeči obleki, modrem plašču in tančici kleči, da bi častila Kristusa otroka, ki leži v ospredju. Trije pastirji, vol in osel častijo otroka. Poleg Marije, Jožef gleda, da prihaja dolga povorka, ko se približujejo trije modri možje s spremstvom. | caption2 = <center>Ghirlandaio: ''[[Sassettijev oltar]]'' }} === Flamski vpliv === Od leta 1450, s prihodom flamskega slikarja [[Rogier van der Weyden|Rogierja van der Weydna]] v Italijo in morda prej, so umetniki predstavili medij oljne barve. Medtem ko sta tempera in fresko poskrbela za upodobitev vzorca, prav tako ni predstavljal uspešnega načina realističnega prikazovanja naravnih tekstur. Visoko fleksibilno sredstvo olja, ki je lahko bilo neprozorno ali transparentno ter dovolilo spremembo in dopolnitve dneve kasneje, ko je bilo suho, je italijanskim umetnikom odprlo nov svet možnosti. Leta 1475 je v Firence prišel ogromen oltarni nastavek ''Čaščenje pastirjev''. Po nalogu družine Portinari, ga je naslikal Hugo van der Goes in so ga odpremili iz [[Brugge]]sa in postavili v kapelo svetega Egidija v bolnišnici Santa Maria Nuova. Oltarni nastavek žari z intenzivnimi rdečimi in zelenimi barvami, v nasprotju s sijajnimi črnimi barvnimi oblekami donatorjev Portinari. V ospredju je mirno življenje cvetja v kontrastnih posodah, ena iz [[emajl]]irane [[keramika|keramike]] in druga iz [[steklo|stekla]]. Samo steklena vaza je bila dovolj, da je vzbudila pozornost. Toda najbolj vplivni aspekt [[triptih]]a je bila izjemno naravna in živa kakovost treh pastirjev s ščetinastimi bradami, rokami in izrazi, ki se gibajo od oboževanja do čudenja in nerazumevanja. Domenico Ghirlandaio je takoj razkril svojo različico, s čudovito italijansko Marijo namesto dolgočasne flamske in sebe, ki se je držal teatralno kot eden izmed pastirjev. === Papeška naročila v Rimu === [[File:Entrega de las llaves a San Pedro (Perugino).jpg|thumb|upright=1.75|[[Perugino]]: ''[[Predaja ključev (Perugino)|Kristus izroča Petru ključe]]''|alt=Pravokotna freska. Prizor je podoben Rafaelovi ''Poroka Device'', ki je nad njim, ki temelji na njej. Obstaja podobna mestna in okrogla stavba v perspektivi, s starim rimskim triumfalnim lokom na obeh straneh. V ospredju Jezus daje nebeške ključe sv. Petru, ki kleči. Na desni in levi stojijo drugi učenci in nekateri opazovalci, ki jih odlikujejo renesančna oblačila. Na trgu je veliko več majhnih figur.]] Leta 1477 je [[papež Sikst IV.]] zamenjal zapuščeno staro kapelo v Vatikanu, v kateri so potekali številni papeški obredi. Notranjost nove kapele, imenovane Sikstinska kapela v njegovem času, se zdi, da je bila že od začetka načrtovana serija 16 velikih fresk med pilastri na srednjem nivoju, z vrsto slikanih portretov papežev nad njimi. Leta 1480 je bilo delo naročeno skupini umetnikov iz Firenc: Botticelli, Pietro Perugino, Domenico Ghirlandaio in Cosimo Rosselli. Ta cikel fresk je prikazoval ''Zgodbe o Mojzesovem življenju'' na eni strani kapele in ''Zgodbe o Kristusovem življenju'' na drugi strani s freskami, ki se med seboj dopolnjujejo v temi. ''Jezusovo rojstvo'' in ''Mojzesovo spoznanje'' sta bila na steni za oltarjem, med njima je bil oltarni nastavek ''Marijino vnebovzetje''. Te slike, vse s Perugina, so bile pozneje uničene zaradi Michelangelove ''Poslednje sodbe''. Preostalih 12 slik kaže na virtuoznost, ki so jo dosegli ti umetniki in očitno sodelovanje med posamezniki, ki običajno uporabljajo zelo različne sloge in veščine. Slike so dobile celotno paleto svojih zmožnosti, saj so vključevale veliko število moških, žensk in otrok ter značajev, od vodilnih angelov do besnih faraonov in samega hudiča. Vsaka slika je zahtevala pokrajino. Zaradi lestvice slik, o katerih so se umetniki strinjali, v vsaki sliki pokrajina in nebo prevzameta celotno zgornjo polovico scene. Včasih, kot pri Botticellijevem prizorišču ''Čiščenje gobavca'', v pokrajini potekajo še dodatne majhne pripovedi, v tem primeru ''Kristusova skušnjava''. Peruginova ''Kristus daje ključe sv. Petru'', je izjemna po jasnosti in preprostosti sestave, lepote figurativnega slikarstva, ki vključuje avtoportret med opazovalci in še posebej mesto v perspektivi, ki se sklicuje na Petrovo ministrovanje v Rimu s prisotnostjo dveh triumfalnih lokov in centralno postavljeno osmerokotno stavbo, ki je lahko krščanska krstilnica ali rimski mavzolej. <ref name=Giaco>{{navedi knjigo|first=Massimo|last= Giacometti|title=The Sistine Chapel|year=1986}}</ref> == Visoka renesansa == Firence so bile rojstno mesto visoke renesanse, vendar so v začetku 16. stoletja v Rimu privabili najpomembnejše umetnike, kjer so začeli dobivati največja naročila. Delno so jim sledil Medičejci, nekateri so postali kardinali in celo papež. === Leonardo da Vinci === Leonardo, zaradi obsega njegovih interesov in izrednega talenta, ki ga je kazal na zelo različnih področjih, velja za arhetipskega »renesančnega človeka«. Toda najprej je bil slikar, ki so ga občudovali že tedaj in kot slikar se je zavedal znanja, ki ga je pridobil od vseh njegovih drugih interesov. [[File:Leonardo da Vinci 002.jpg|thumb|left|upright=1.75|Leonardo da Vinci: ''[[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnja večerja]]''|alt= Pravokotna freska, v zelo poškodovanem stanju. Prizor prikazuje mizo v sobi, ki ima tri okna na zadnji strani. V središču sedi Jezus z raztegnjenimi rokami, levo dlan ima navzgor in desno navzdol. Okoli mize so učenci, dvanajst moških različnih starosti. Vsi se obračajo ali so presenečeni nad tem kar je pravkar rekel Jezus. Različne čustvene reakcije in kretnje so prikazane z velikim naturalizmom.]] Leonardo je bil znanstveni opazovalec. Naučil se je gledati stvari. Študiral je in risal cvetove polj, jezera, reke, obliko skal in planin, način, kako se svetloba odbija od listja in izžareva v dragulj. Zlasti je študiral človeško obliko, pri čemer je razkosal trideset ali več človeških trupel iz bolnišnice, da bi razumel mišice in mišice. Več kot katerikoli drugi umetnik je napredoval v študiji »atmosfere«. V svojih slikah, kot so ''[[Mona Liza]]'' in ''Devica v votlini'', je s takšno subtilnostjo uporabil svetlobo in senco, da je postala znana kot Leonardov "[[sfumato]]" ali "dim". Istočasno, ko je gledalca vabil v skrivnostni svet premikajočih se senc, kaotičnih gora in vrtinčastih hudournikov, je Leonardo dosegel stopnjo realizma v izrazu človeških čustev, kot jih je že v preteklosti oblikoval Giotto, ne pa tudi Masacciov ''Adam in Eva''. Leonardova ''Zadnja večerja'', naslikana v refektoriju samostana v Milanu, je postala referenčna vrednost za religiozno pripovedno slikarstvo za naslednjo polovico tisočletja. Mnogi drugi renesančni umetniki so naslikali različice Zadnje večerje, le Leonardova je bila neštetokrat reproducirana v lesu, alabastru, mavcu, litografiji, tapiserijah, kvačkanju in namiznih prtih. Poleg neposrednega vpliva samih del so se Leonardove študije o svetlobi, anatomiji, pokrajini in človeškem izrazu razširile delno s svojo velikodušnostjo do stikov študentov. <ref>Giorgio Vasari, ''Lives of the Artists'', (1568), 1965 edition, trans George Bull, Penguin, {{ISBN|0-14-044164-6}}</ref> === Michelangelo === [[File:Creación de Adám.jpg|thumb|upright=1.75|alt= Pravokotna freska. Bog je ustvarja prvega človeka, ki leži lenobno na tleh, oprt na en komolec in se približa Bogu. Bog, prikazan kot dinamičen starejši človek, stegne svojo roko z neba, da se dotakne Adama in ga napolni z življenjem|Michelangelo: ''[[Stvarjenje Adama]]''.]] Leta 1508 je [[papež Julij II.|papežu Juliju II.]] uspelo pripeljati kiparja Michelangela, da nadaljuje dekorativne sheme Sikstinske kapele. Strop kapele je bil zgrajen tako, da je obstajalo dvanajst nagnjenih [[pendentiv]]ov, ki podpirajo oboke in oblikujejo idealne površine, na katerih naj bi naslikal dvanajst apostolov. Michelangelo je kmalu zasnoval povsem drugačen načrt, ki je bil precej bolj kompleksen tako v oblikovanju kot tudi v [[ikonografija|ikonografiji]]. Obseg dela, ki ga je opravil sam, razen ročne pomoči, je bil titanski in je trajal skoraj pet let. Papežev načrt za apostole je tematsko oblikoval slikovno povezavo med zgodbo Stare in Nove zaveze na stenah in papežev v galeriji portretov. Dvanajst apostolov in njihov vodja Peter kot prvi rimski škof, predstavljajo most. Michelangelova shema je šla nasprotno. Tema Michelangelovega stropa ni Božji veliki načrt za odrešitev človeštva. Tema je o sramoti človeštva. Gre za človeštvo in vero, ki sta potrebovala Jezusa. <ref name=TLT>T.L.Taylor, ''The Vision of Michelangelo'', Sydney University, (1982)</ref> Površno, strop je humanistična konstrukcija. Figure so nadčloveške velikosti in, v primeru Adama, tako lepe, da po mnenju biografa Vasarija resnično izgledajo, kot da je Bog sam oblikoval podobo in me Michelangelo. Ampak kljub lepoti posameznih osebnosti, Michelangelo ni proslavil človeške drže in zagotovo ni predstavil humanističnega ideala platonske ljubezni. Dejstvo je, da so Kristusovi predniki, ki jih je risal okrog zgornjega dela stene, prikazovali vse najslabše vidike družinskih razmerij, pri čemer so prikazovali disfunkcijo v toliko različnih oblikah, kot so družine. Vasari je pohvalil Michelangelovo na videz neskončno moč pri ustvarjanju drže figur. Rafael, ki mu je dal predogled Bramante, potem ko je Michelangelo zavrgel krtačo in se je odpravil v Bologno, je naslikal vsaj dve figuri kot posnemanje Michelangelovih prerokov, eno v cerkvi Sant Agostino in drugo v Vatikanu, ter Michelangelov portret na ''Atenski šoli''. <ref>Gabriel Bartz and Eberhard König, ''Michelangelo'', (1998)</ref><ref>Ludwig Goldschieder, ''Michelangelo'', (1962)</ref> === Rafael === Z Leonardom da Vincijem in Michelangelom je ime Rafael sinonim za visoko renesanso, čeprav je bil mlajši od Michelangela 18 let in Leonarda skoraj 30. Ni mogoče reči, da je zelo napredoval v slikanju kot njegova slavna sodobnika. Njegovo delo je bil vrhunec vseh razvojnih dogodkov visoke renesanse. [[File:Sanzio 01.jpg|thumb|left|upright=1.75|alt=Fresko obokanega prostora, v katerem se v skupinah zbirajo številni ljudje v klasični noši. Na sceni prevladujeta dva filozofa, od katerih je eden Platon, je starejši in ima dolgo belo brado. Drastično kaže na nebesa. Potrta figura v ospredju sedi naslonjena na blok marmorja.|Rafael: ''[[Atenska šola]]'', naročilo papeža Julija II. Za okrasitev suite sedaj znane kot Rafaelove sobe v Vatikanu]] Rafael je imel srečo, da se je rodil kot sin slikarja, zato je bila njegova poklicna pot, za razliko od Michelangela, ki je bil sin manjšega plemstva, odločena vnaprej. Nekaj let po očetovi smrti je delal v umbrijski delavnici pri Peruginu, odličnem slikarju in vrhunskem tehniku. Njegovo prvo podpisano in datirano delo, narejeno pri 21-ih je ''Razkritje Devici'', ki takoj razkriva svoje poreklo v Peruginovem ''Kristusu, ki daje ključe Petru''. <ref>Diana Davies, "Raphael", ''Harrap's Illustrated Dictionary of Art and Artists'', (1990)</ref> Rafael je bil brezskrbni značaj, ki je nesramno pritegnil spretnosti znanih slikarjev, katerih življenjska obdobja so obsegale njegovo. V svojih delih sestavlja posamezne lastnosti številnih različnih slikarjev. Okrogle oblike in svetle barve Perugina, živahne portrete Ghirlandaija, realizem in svetlobo Leonarda in močno risarsko pripravo Michelangela so postale eno v slikah Rafaela. V svojem kratkem življenju je izdelal številne velike oltarne nastavke, impresivno klasično fresco morske nimfe Galateje, izjemne portrete z dvema papežema in med njima znanega pisatelja in medtem ko je Michelangelo slikal strop Sikstinske kapele, serijo fresk na stenah v bližnjih vatikanskih sobah, od katerih je ''Atenska šola'' enkratno pomembna. Ta freska prikazuje srečanje vseh najbolj učenih starodavnih Atencev, zbranih v velikem klasičnem okolju okoli osrednje figure Platona, ki ga je Rafael slavno zasnoval po Leonardo da Vinciju. Figura Heraklita, ki sedi z velikim kamnitim kamnom, je portret Michelangela in se nanaša na njegovo sliko preroka Jeremije v Sikstinski kapeli. Njegov portret je na desni, poleg učitelja Perugina. Toda glavni vir Rafaelove popularnosti niso bila njegova glavna dela, ampak njegova majhna florentinska slika ''Marije in Kristusa otroka''. Znova in znova je naslikal isto okroglolično svetlolaso žensko in njenega naslednika debeluškastega otroka, najbolj znana pa sta bila ''La Belle Jardinière'' (Mariija v lepem vrtu), zdaj v Louvru. Njegovo večje delo, Sikstinska Madona, ki se uporablja kot oblikovanje za nešteto vitražnih oken, je v 21. stoletju prišla do ikonične podobe dveh majhnih kerubov, ki sta se reproducirala na vsem od papirnatih namiznih prtičkov do dežnikov. <ref>David Thompson, ''Raphael, the Life and Legacy'', (1983)</ref><ref>Jean-Pierre Cuzin, ''Raphael, his Life and Works'', (1985)</ref> == Zgodnji manierizem == [[File:Jacopo da Pontormo - Deposizione.jpg|thumb|230px|Jacopo Pontormo, ''Pokop'', 1528; Santa Felicità, Firence]] Zgodnji [[manierizem|manieristi]] v Firencah, še posebej študenti [[Andrea del Sarto |Andrea del Sarta]], kot so [[Pontormo |Jacopo da Pontormo]] in [[Rosso Fiorentino]], so opazni po podolgovatih oblikah, negotovem uravnoteženju pozicije, zrušeno perspektivo, iracionalnih nastavitvah in gledališko osvetlitvijo. Kot vodja prve Fontainebleauske šole je bil Rosso Fiorentino glavna sila pri uvedbi renesančnega sloga v Francijo. [[Parmigianino]] (Correggiov študent) in [[Giulio Romano]] (Rafaelov glavni pomočnik) sta se gibala v podobno stiliziranih estetskih smernicah v Rimu. Ti umetniki so zoreli pod vplivom visoke renesanse, njihov slog pa je bil označen kot odziv na ali pretirano podaljšanje. Namesto da so neposredno preučevali naravo, so mlajši umetniki začeli študirati helenistično kiparstvo in slike mojstrov preteklosti. Zato je ta slog pogosto označen kot »protiklasični« [16], vendar se je takrat štel za naravno napredovanje iz visoke renesanse. Najzgodnejša eksperimentalna faza manierizma, znana po svojih »protiklasičnih« oblikah, je trajala do leta 1540 ali 1550. [17] Marcia B. Hall, profesorica umetnostne zgodovine na Univerzi Temple, v svoji knjigi ''Po Rafaelu'' ugotavlja, da je njegova prezgodnja smrt označila začetek manierizma v Rimu. == Pozni manierizem == [[Bronzino]] (umrl 1572), Pontormov učenec, je bil večinoma dvorni portretist na Medičejskem dvoru, v nekoliko frigidnem formalnem manierističnem slogu. V isti generaciji se Giorgia Vasarija (umrl 1574) veliko bolje spominja kot avtorja knjige ''Življenja najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov'', ki je imela velik in dolgotrajen učinek za ugled florentinske šole. Ampak on je bil vodilni slikar zgodovinskega slikarstva na Medičejskem dvoru, čeprav za njegovo delo zdaj na splošno velja, da je stremel po vplivu, ki ga je imelo Michelangelovo delo in ga mu ni uspelo doseči. To je postalo splošna napaka v Florentinskem slikarstvu desetletja po letu 1530, saj so številni slikarji poskušali posnemati velikane visoke renesanse. == Barok == [[File:Judith with the Head of Holofernes by Cristofano Allori.jpg|right|thumb|300px|Cristofano Allori, ''Judita z glavo Holoferna'', 1613, Royal Collection]] V [[barok]]u Firence v Italiji niso bile več zelo pomembno središče slikarstva, a vseeno pomembno. Vodilni umetniki, rojeni v mestu, in ki so za razliko od drugih tam preživeli velik del svoje kariere, so Cristofano Allori, Matteo Rosselli, Francesco Furini in Carlo Dolci. [[Pietro da Cortona]] se je rodil v Velikem vojvodstvu Toskana in je veliko delal v mestu. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * "Florence Art life and organization", ''The Oxford Companion to Western Art''. Ed. Hugh Brigstocke. Oxford University Press, 2001. {{ISBN|0-19-866203-3}}. *{{navedi knjigo |author=John Pope-Hennessy & Kanter, Laurence B.| title= ''The Robert Lehman Collection I, Italian Paintings'' | location=New York, Princeton | publisher=The Metropolitan Museum of Art in association with Princeton University Press | year=1987| isbn=0870994794 | url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/190122/rec/1}} (see index) ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Florentine school}} [[Kategorija:Italijanska umetnost]] [[Kategorija:Italijanska renesansa|*]] [[Kategorija:14. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:15. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:16. stoletje v Italiji]] nmwxkx54xep3j868y3k4e696jumyq5c Tomaž Grušovnik 0 459422 6686002 6525302 2026-06-06T12:26:16Z The eksistencial part of cosmos 260537 Dodajanje in urejanje informacij (posodobitev, informacije smo aktualizirali) 6686002 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} <big>'''Tomaž Grušovnik''' (rojen leta 1982 v [[Maribor|Mariboru]]) je slovenski filozof, univerzitetni profesor in raziskovalec. Deluje na področjih filozofije vzgoje in izobraževanja, [[Okoljska etika|okoljske etike]], [[Etika živali|etike živali]], pragmatizma, [[Epistemologija|epistemologije]] in raziskovanja pojava hotene nevednosti. Največji vpliv na njegovo razmišljanje sta imela pozni [[Ludwig Wittgenstein]] in Stanley Cavell.</big> <big>Od leta 2025 opravlja funkcijo dekana [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoške fakultete]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]].</big> '''<big>Izobraževanje</big>''' <big>Grušovnik je obiskoval Osnovno šolo bratov Greifov (danes Osnovna šola Duplek), nato je šolanje nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in pozneje na programu mednarodne mature [[II. gimnazija Maribor|Druge gimnazije Maribor.]]</big> <big>Po končanem srednješolskem izobraževanju se je vpisal na študij filozofije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Leta 2006 je diplomiral s področja filozofije psihologije poznega Ludwiga Wittgensteina pod mentorstvom [[Borut Cerkovnik|Boruta Cerkovnika]]. Za diplomsko delo je prejel fakultetno [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].</big> <big>Podiplomski študij je nadaljeval na istem oddelku pod mentorstvom [[Dean Komel|Deana Komela]] in [[Lenart Škof|Lenarta Škofa]]. Leta 2013 je doktoriral z disertacijo ''Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije''.</big> <big>Leta 2009 se je kot Fulbrightov štipendist raziskovalno izpopolnjeval na Univerzi v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Leta 2010 je bil štipendist Norveškega finančnega mehanizma na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu, kjer je leta 2011 deloval tudi kot gostujoči predavatelj.</big> <big>Kot gostujoči predavatelj je predaval na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]] (2020/21 in 2022), Univerzi v Tampereju (2022), Univerzi v Haifi (2023), Univerzi v Namibiji (2024) in na Šoli za družbene vede v Bhopalu v Indiji (2025).</big> '''<big>Delovanje</big>''' <big>Grušovnik je od leta 2007 zaposlen kot visokošolski učitelj na Univerzi na Primorskem. Več let je poučeval na Oddelku za filozofijo [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]], na Inštitutu za filozofske študije iste univerze pa je deloval od njegove ustanovitve do leta 2016.</big> <big>Po letu 2012 je nadaljeval pedagoško in raziskovalno delo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF). Za svoje pedagoško delo je leta 2017 prejel Svečano listino za mladega visokošolskega učitelja, ki mu jo je podelila UP PEF.</big> <big>V preteklih letih je sodeloval tudi z [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], sodeluje pa tudi z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru.]]</big> <big>Med letoma 2018 in 2020 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. V preteklosti je bil tudi glavni urednik znanstvene revije ''Anthropos: revija za filozofijo in psihologijo''. Vodil je Center za umetnost na UP PEF ter opravljal funkcijo prodekana za mednarodno sodelovanje in umetnost. Leta 2020 je postal predsednik Državne predmetne komisije za filozofijo na splošni maturi.</big> <big>Trenutno deluje na UP PEF kot redni profesor in višji znanstveni sodelavec, kjer poučuje različne predmete s področij filozofije, humanistike ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2025 je prevzel funkcijo dekana Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.</big> == <big>Ustvarjalni opis</big> == <big>Napisal je številne znanstvene članke in poglavja v strokovnih publikacijah ter pripravil nekaj prevodov, denimo zbirka Ludwiga Wittgensteina ''Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju'' ter esej [[Henry David Thoreau|Henryja Davida Thoreauja]] ''Državljanska nepokorščina''.</big> <big>V sklopu literarnega ustvarjanja deluje predvsem z revijama ''Idiot'' in ''Literatura''. Nastopil je na številnih mednarodnih konferencah in predavanjih v Avstraliji, Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Njegove najbolj poznane knjige so ''Odtenki zelene'', ''Etika živali'', ''Moralke, Midva ne bova rešila sveta in Hotena nevednost''.</big> '''''<big>Odtenki zelene</big>''''' <big>Grušovnikova prva [[Monografska publikacija|monografija]] ''Odtenki zelene'' (2011) obravnava vprašanja okoljske etike in humanistične vidike okoljskih problemov. Avtor v delu razpravlja o moralnem statusu nečloveških subjektov ter o vlogi vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju odnosa do okolja. Za monografijo je leta 2012 prejel nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev.</big> '''''<big>Etika živali</big>''''' <big>Monografija ''Etika živali'' ''(2016)'' osvetljuje človekovo moralno odgovornost do živali, kar je označeno s pojmom šibka različica etike živali, navaja pa tudi argumente za sprejetje t.i. močne različice etike živali, ki zagovarja idejo, da so tudi nekatere živali sposobne moralnega delovanja. V njej je poleg filozofske analize, ki je okrepljena z naravoslovnimi, zgodovinskimi, psihološkimi in drugimi znanstvenimi dognanji, mogoče razbrati tudi kritiko sodobne družbe, skozi razpravo o etiki sodobnih praks v odnosu do živali.</big> '''''<big>Moralke</big>''''' <big>''Moralke (2017)'' je esejistična knjižica, sestavljena iz šestih esejev, katerih vsebina zadeva področja [[Etika|etike]], pravic živali, znanosti in filozofije.</big> <big>Posamezni teksti, ki so prvoosebna razmišljanja, prepletena s filozofskimi raziskavami, literarnimi fragmenti in nedavnimi dognanji znanosti, nagovarjajo različne teme (npr. etika živali, družbene spremembe, iskanje smisla, racionalizacije) in med seboj ne prehajajo sklenjeno, temveč si sledijo po načelu asociacije.</big> '''''<big>Hotena nevednost</big>''''' <big>''Hotena nevednost (2020)'' je filozofska monografija, v kateri Grušovnik obravnava pojav zavestnega izogibanja vednosti. Raziskuje razloge, zakaj posamezniki ali družba včasih namenoma ne želijo vedeti določenih dejstev, zlasti kadar bi jim to znanje prineslo moralno odgovornost ali zahtevalo spremembo ravnanja. V knjigi analizira psihološke, družbene in etične vidike tega pojava ter pokaže, kako je hotena nevednost povezana z vprašanji odgovornosti, moralnega odločanja in delovanja v sodobni družbi.</big> <big>'''''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot'''''</big> <big>''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot (2022)'' je esejistična knjiga, v kateri Grušovnik obravnava pojav [[Teorija zarote|teorij zarot]] v sodobni družbi. Delo analizira razloge za širjenje zarotniških razlag, pri čemer poudarja vlogo nezaupanja v institucije, potrebe po razlagi kompleksnih družbenih pojavov ter iskanja gotovosti v negotovem svetu. Grušovnik teorije zarot razume kot obliko mišljenja, ki združuje dvom in prepričanost ter ne izhaja zgolj iz nevednosti, temveč tudi iz psiholoških in družbenih dejavnikov.</big> == <big>Priznanja in nagrade</big> == <big>Leta 2021 in 2026 je prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti.</big> <big>Leta 2022 je bil nominiran za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] za zbirko esejev ''Midva ne bova rešila sveta''.</big> <big>Leta 2024 je prejel [[Zoisovo priznanje]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali. Komisija je posebej izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pojasnjuje in osvetljuje neodzivnost javnosti ob okoljskih izzivih, s katerimi se sooča sodobna družba.</big> <big>Istega leta je na 1. Festivalu humanistike Odprti horizonti prejel nagrado Heureka, ki se po izboru občinstva podeljuje za prispevek k razvoju in promociji humanistike.</big> ==Izbrana bibliografija== '''<big>Monografije</big>''' * Etika živali : o čezvrstni gostoljubnosti. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2016. 235 str. ISBN 978-961-6964-64-7. * GRUŠOVNIK, Tomaž, ROŽAC-DAROVEC, Vida (odgovorni urednik). Odtenki zelene : humanistične perspektive okoljske problematike, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2011. 85 str. ISBN 978-961-6732-26-0. * Moralke, (Zbirka Žepna šerpa, 21). Ljubljana: Lud Šerpa, 2017. 99 str., ilustr. ISBN 978-961-6699-56-3. * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Hotena nevednost''. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 279 str., ilustr. Slovenska filozofska misel, 19. <nowiki>ISBN 978-961-213-332-0</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 34070019] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Argumenti na krožniku : [(esej)]''. Ljubljana: LUD Šerpa, 2025. 95 str. Zbirka Klasična Šerpa, 93. <nowiki>ISBN 978-961-7199-20-8</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 227548931] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Okoljski pojmovnik za mlade''. 1. izd. Maribor: Aristej, 2025. 149 str., ilustr. Zbirka Pojmovniki, knj. 16. <nowiki>ISBN 978-961-220-148-7</nowiki>. [COBISS.SI-ID 232982275] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Midva ne bova rešila sveta! : eseji o teorijah zarot''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. 159 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-6496-8</nowiki>. [COBISS.SI-ID 98731523], nagrada: L. 2022 nominacija za Rožančevo nagrado * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Karantenozofija : razmišljanja o pandemiji''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 55 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-5948-3</nowiki>. [COBISS.SI-ID 13283075] * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2022). ''Besede na strehi brez črk v roki: [(proza, esej)]'' (Let. 74, str. 130). LUD Šerpa. ISBN: 978-961-6699-93-8. * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2021). ''Osnove okoljske etike'' (str. 46). Pedagoški inštitut; Urad za UNESCO. <nowiki>http://www.danfilozofije.net/wp-content/uploads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdf</nowiki> ===Izvirni znanstveni članki=== * Moralna vzgoja, hipokrizija in samoprevara. Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, ISSN 1581-6036. [Tiskana izd.], 2017, letn. 28, št. 1/2, str. 59-71. * Interpretacije Thoreaujeve "Državljanske nepokorščine". Literatura, ISSN 0353-5622, jul.-avg. 2015, letn. 27, št. 289/290, str. 126-148. * Nepripoznanje trpljenja živali : eksistencialni razlogi. V: ŠKOF, Lenart (ur.), KOŠIR, Tina (ur.), BJELICA, Maja (ur.). Trpljenje, (Poligrafi, ISSN 1318-8828, letn. 20 (2015), št. 79-80). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 2015, letn. 20, št. 79/80, str. 187-206, 231, 238. * Nekaj misli o subverzivnosti. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2014, letn. 50, št. 11/12, str. 20-31. * Cavell, skepticizem in samovzgoja. Phainomena : glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani, ISSN 1318-3362, nov. 2014, letn. 23, št. 90/91, str. 117-136. * Okoljsko zanikanje : usoda Stockmannovega odkritja. Časopis za kritiko znanosti, ISSN 0351-4285, 2013, letn. 40 [i. e. 41], št. 251, str. 168-174, 224-225, 233. * Filozofija danes. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2008, letn. 44, št. 11/12, str. 7-46. * GRUŠOVNIK, Tomaž, BLAZNIK, Maja. Artificial intelligence, robotics, and animal slaughter : the embodiment of necropolitical dystopia. ''Journal of animal ethics''. Fall 2024, vol. 14, no. 2, str. 186-200. ISSN 2156-5414. <nowiki>https://muse.jhu.edu/pub/34/article/944823/pdf</nowiki>. [COBISS.SI-ID 218003715], [SNIP, Scopus] * Strpnost do nestrpnosti kot bežanje pred moralno odgovornostjo. ''Dialogi''. 2023, letn. 59, št. 5/6, str. 44-55. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 158274563] * GRUŠOVNIK, Tomaž, LIPONIK, Vesna. Animal ethics and aesthetics revisited : distant proximity. ''JAHR : europski časopis za bioetiku''. 2023, vol. 14, no. 1, str. 87-103. ISSN 1848-7874. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/ojs/index.php/jahr/article/view/27807/14279</nowiki>, DOI: 10.21860/j.14.1.5. [COBISS.SI-ID 177420291], [SNIP, Scopus] * Moralne intervencije v naravo : bi res morali vse mesojede plenilce neboleče ubiti?. ''Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved''. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 49-59. ISSN 0587-5161. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 44783875] * Čemu filozofija?. ''Dialogi''. 2019, letn. 55, št. 3/4, str. 99-114. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 1541256388] * Knowledge avoidance – consistency, taxonomy, and etiology. ''Synthesis philosophica''. Spletna izd. 2025, vol. 40, no. 1, str. [115]-138, ilustr. ISSN 1848-2317. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/en/clanak/480257</nowiki>, Repozitorij Univerze na Primorskem - RUP, DOI: 10.21464/sp40107. [COBISS.SI-ID 239412227], [Odprti dostop, SNIP, WoS, Scopus], projekt: P6-0144-2022 Perspektive sodobne filozofije: med epistemologijo, etiko in politično filozofijo; financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije === Strokovni članki === * Podobe zastiranja podobe. ''Razpotja : revija humanistov Goriške''. pomlad 2021, letn. 12, št. 43, str. 4-7, ilustr. ISSN 2232-2582. [COBISS.SI-ID 64480259] * Literatura med progresivizmom in perfekcionizmom : (fiktokritika). ''Literatura''. jan.-feb. 2018, letn. 30, št. 319/320, str. 172-184. ISSN 0353-5622. [COBISS.SI-ID 1540240836] * Tatijeva napaka. ''Ekran : revija za film in televizijo''. [Tiskana izd.]. sep.-okt.-nov. 2017, letn. 54, str. 73-75, ilustr. ISSN 0013-3302. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 1735947] ===Doktorska disertacija=== *Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije : doktorska disertacija. Ljubljana: [T. Grušovnik], 2013. 160 str. ===Umetniški sestavki=== * Gledam z očmi kamere, poslušam z ušesi mokrofona. Kino!, ISSN 1854-9357. [Tiskana izd.], 2018, št. 34/35, str. 68-73. * Samodejnost : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 58-63. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990404] * Smisel konca/konec smisla : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 183-191. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990660] == Viri in litereatura == * Bešter, V. 2018. Tomaž Grušovnik: Moralke. [Citirano 31. 12. 2018]. Dostopno na naslovu: http://koridor-ku.si/literatura/tomaz-grusovnik-moralke/ * Grušovnik, T. Etika živali: O čezvrstni gostoljubnosti. 2016. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. Moralke. 2017. Ljubljana: Lud Šerpa. * Grušovnik, T. Odtenki zelene: Humanistične perspektive okoljske problematike. 2011. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost'' (Slovenska filozofska misel, let. 19). Slovenska matica. * Grušovnik, T. (2022). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. Mladinska knjiga. * Mladinska knjiga. (n. d.). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. EMKA.si. https://emka.si/products/midva-ne-bova-resila-sveta-subvencija-1 * Tomaž Grušovnik. 2018. LUD literatura. [Citirano 28. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: http://www.ludliteratura.si/avtor/tomaz-grusovnik/ * Republika Slovenija. (2024, 28. november). ''Podeljene najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti''. GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2024-11-28-podeljene-najvisje-drzavne-nagrade-in-priznanja-na-podrocju-znanosti/ *Univerza na Primorskem. (n. d.). ''Dr. Suzana Todorović in dr. Tomaž Grušovnik prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju''. https://www.upr.si/si/univerza/medijski-center/novice-in-obvestila/dr-suzana-todorovic-in-dr-tomaz-grusovnik-prejela-priznanje-prometej-znanosti-za-odlicnost-v-komunic *Konferenca Učilnica. (n. d.). ''Izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik''. https://konferenca.ucilnica.eu/izr-prof-dr-tomaz-grusovnik/ *Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost''. Slovenska matica. (Let. 19, str. 279). COBISS Plus. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ *COBISS. (n. d.). ''CRIS: Tomaž Grušovnik – raziskovalni profil''. https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/31612 *RTV Slovenija. (n. d.). ''Podobe znanja – arhiv oddaje''. https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/175080065 *Republika Slovenija. (2022, 27. september). ''Podelitev Rožančeve nagrade za leto 2022''. GOV.SI. https://www.gov.si/dogodki/2022-09-27-podelitev-rozanceve-nagrade-za-leto-2022/ *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2024). ''Prejemnik nagrade Heureka: dr. Tomaž Grušovnik''. https://www.pef.upr.si/sl/novice/2024031400395694/prejemnik-nagrade-heureka-dr-tomaz-grusovnik *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2025). ''Inavguracijsko predavanje prof. dr. Tomaža Grušovnika''. https://www.pef.upr.si/sl/koledar-dogodkov/2025040115453933/inavguracijsko-predavanje-prof-dr-tomaza-grusovnika ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grušovnik, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Grušovnik, Tomaž]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Grušovnik, Tomaž]] no1j3qobtj55yg3re6r5gc5c1c824p4 6686004 6686002 2026-06-06T12:28:43Z The eksistencial part of cosmos 260537 6686004 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} <big>'''Tomaž Grušovnik''' (rojen leta 1982 v [[Maribor|Mariboru]]) je slovenski filozof, univerzitetni profesor in raziskovalec. Deluje na področjih filozofije vzgoje in izobraževanja, [[Okoljska etika|okoljske etike]], [[Etika živali|etike živali]], pragmatizma, [[Epistemologija|epistemologije]] in raziskovanja pojava hotene nevednosti. Največji vpliv na njegovo razmišljanje sta imela pozni [[Ludwig Wittgenstein]] in Stanley Cavell.</big> <big>Od leta 2025 opravlja funkcijo dekana [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoške fakultete]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]].</big> == Življenjepis == '''<big>Izobraževanje</big>''' <big>Grušovnik je obiskoval Osnovno šolo bratov Greifov (danes Osnovna šola Duplek), nato je šolanje nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in pozneje na programu mednarodne mature [[II. gimnazija Maribor|Druge gimnazije Maribor.]]</big> <big>Po končanem srednješolskem izobraževanju se je vpisal na študij filozofije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Leta 2006 je diplomiral s področja filozofije psihologije poznega Ludwiga Wittgensteina pod mentorstvom [[Borut Cerkovnik|Boruta Cerkovnika]]. Za diplomsko delo je prejel fakultetno [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].</big> <big>Podiplomski študij je nadaljeval na istem oddelku pod mentorstvom [[Dean Komel|Deana Komela]] in [[Lenart Škof|Lenarta Škofa]]. Leta 2013 je doktoriral z disertacijo ''Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije''.</big> <big>Leta 2009 se je kot Fulbrightov štipendist raziskovalno izpopolnjeval na Univerzi v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Leta 2010 je bil štipendist Norveškega finančnega mehanizma na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu, kjer je leta 2011 deloval tudi kot gostujoči predavatelj.</big> <big>Kot gostujoči predavatelj je predaval na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]] (2020/21 in 2022), Univerzi v Tampereju (2022), Univerzi v Haifi (2023), Univerzi v Namibiji (2024) in na Šoli za družbene vede v Bhopalu v Indiji (2025).</big> '''<big>Delovanje</big>''' <big>Grušovnik je od leta 2007 zaposlen kot visokošolski učitelj na Univerzi na Primorskem. Več let je poučeval na Oddelku za filozofijo [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]], na Inštitutu za filozofske študije iste univerze pa je deloval od njegove ustanovitve do leta 2016.</big> <big>Po letu 2012 je nadaljeval pedagoško in raziskovalno delo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF). Za svoje pedagoško delo je leta 2017 prejel Svečano listino za mladega visokošolskega učitelja, ki mu jo je podelila UP PEF.</big> <big>V preteklih letih je sodeloval tudi z [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], sodeluje pa tudi z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru.]]</big> <big>Med letoma 2018 in 2020 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. V preteklosti je bil tudi glavni urednik znanstvene revije ''Anthropos: revija za filozofijo in psihologijo''. Vodil je Center za umetnost na UP PEF ter opravljal funkcijo prodekana za mednarodno sodelovanje in umetnost. Leta 2020 je postal predsednik Državne predmetne komisije za filozofijo na splošni maturi.</big> <big>Trenutno deluje na UP PEF kot redni profesor in višji znanstveni sodelavec, kjer poučuje različne predmete s področij filozofije, humanistike ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2025 je prevzel funkcijo dekana Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.</big> == <big>Ustvarjalni opis</big> == <big>Napisal je številne znanstvene članke in poglavja v strokovnih publikacijah ter pripravil nekaj prevodov, denimo zbirka Ludwiga Wittgensteina ''Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju'' ter esej [[Henry David Thoreau|Henryja Davida Thoreauja]] ''Državljanska nepokorščina''.</big> <big>V sklopu literarnega ustvarjanja deluje predvsem z revijama ''Idiot'' in ''Literatura''. Nastopil je na številnih mednarodnih konferencah in predavanjih v Avstraliji, Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Njegove najbolj poznane knjige so ''Odtenki zelene'', ''Etika živali'', ''Moralke, Midva ne bova rešila sveta in Hotena nevednost''.</big> '''''<big>Odtenki zelene</big>''''' <big>Grušovnikova prva [[Monografska publikacija|monografija]] ''Odtenki zelene'' (2011) obravnava vprašanja okoljske etike in humanistične vidike okoljskih problemov. Avtor v delu razpravlja o moralnem statusu nečloveških subjektov ter o vlogi vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju odnosa do okolja. Za monografijo je leta 2012 prejel nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev.</big> '''''<big>Etika živali</big>''''' <big>Monografija ''Etika živali'' ''(2016)'' osvetljuje človekovo moralno odgovornost do živali, kar je označeno s pojmom šibka različica etike živali, navaja pa tudi argumente za sprejetje t.i. močne različice etike živali, ki zagovarja idejo, da so tudi nekatere živali sposobne moralnega delovanja. V njej je poleg filozofske analize, ki je okrepljena z naravoslovnimi, zgodovinskimi, psihološkimi in drugimi znanstvenimi dognanji, mogoče razbrati tudi kritiko sodobne družbe, skozi razpravo o etiki sodobnih praks v odnosu do živali.</big> '''''<big>Moralke</big>''''' <big>''Moralke (2017)'' je esejistična knjižica, sestavljena iz šestih esejev, katerih vsebina zadeva področja [[Etika|etike]], pravic živali, znanosti in filozofije.</big> <big>Posamezni teksti, ki so prvoosebna razmišljanja, prepletena s filozofskimi raziskavami, literarnimi fragmenti in nedavnimi dognanji znanosti, nagovarjajo različne teme (npr. etika živali, družbene spremembe, iskanje smisla, racionalizacije) in med seboj ne prehajajo sklenjeno, temveč si sledijo po načelu asociacije.</big> '''''<big>Hotena nevednost</big>''''' <big>''Hotena nevednost (2020)'' je filozofska monografija, v kateri Grušovnik obravnava pojav zavestnega izogibanja vednosti. Raziskuje razloge, zakaj posamezniki ali družba včasih namenoma ne želijo vedeti določenih dejstev, zlasti kadar bi jim to znanje prineslo moralno odgovornost ali zahtevalo spremembo ravnanja. V knjigi analizira psihološke, družbene in etične vidike tega pojava ter pokaže, kako je hotena nevednost povezana z vprašanji odgovornosti, moralnega odločanja in delovanja v sodobni družbi.</big> <big>'''''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot'''''</big> <big>''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot (2022)'' je esejistična knjiga, v kateri Grušovnik obravnava pojav [[Teorija zarote|teorij zarot]] v sodobni družbi. Delo analizira razloge za širjenje zarotniških razlag, pri čemer poudarja vlogo nezaupanja v institucije, potrebe po razlagi kompleksnih družbenih pojavov ter iskanja gotovosti v negotovem svetu. Grušovnik teorije zarot razume kot obliko mišljenja, ki združuje dvom in prepričanost ter ne izhaja zgolj iz nevednosti, temveč tudi iz psiholoških in družbenih dejavnikov.</big> == <big>Priznanja in nagrade</big> == <big>Leta 2021 in 2026 je prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti.</big> <big>Leta 2022 je bil nominiran za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] za zbirko esejev ''Midva ne bova rešila sveta''.</big> <big>Leta 2024 je prejel [[Zoisovo priznanje]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali. Komisija je posebej izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pojasnjuje in osvetljuje neodzivnost javnosti ob okoljskih izzivih, s katerimi se sooča sodobna družba.</big> <big>Istega leta je na 1. Festivalu humanistike Odprti horizonti prejel nagrado Heureka, ki se po izboru občinstva podeljuje za prispevek k razvoju in promociji humanistike.</big> ==Izbrana bibliografija== '''<big>Monografije</big>''' * Etika živali : o čezvrstni gostoljubnosti. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2016. 235 str. ISBN 978-961-6964-64-7. * GRUŠOVNIK, Tomaž, ROŽAC-DAROVEC, Vida (odgovorni urednik). Odtenki zelene : humanistične perspektive okoljske problematike, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2011. 85 str. ISBN 978-961-6732-26-0. * Moralke, (Zbirka Žepna šerpa, 21). Ljubljana: Lud Šerpa, 2017. 99 str., ilustr. ISBN 978-961-6699-56-3. * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Hotena nevednost''. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 279 str., ilustr. Slovenska filozofska misel, 19. <nowiki>ISBN 978-961-213-332-0</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 34070019] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Argumenti na krožniku : [(esej)]''. Ljubljana: LUD Šerpa, 2025. 95 str. Zbirka Klasična Šerpa, 93. <nowiki>ISBN 978-961-7199-20-8</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 227548931] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Okoljski pojmovnik za mlade''. 1. izd. Maribor: Aristej, 2025. 149 str., ilustr. Zbirka Pojmovniki, knj. 16. <nowiki>ISBN 978-961-220-148-7</nowiki>. [COBISS.SI-ID 232982275] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Midva ne bova rešila sveta! : eseji o teorijah zarot''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. 159 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-6496-8</nowiki>. [COBISS.SI-ID 98731523], nagrada: L. 2022 nominacija za Rožančevo nagrado * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Karantenozofija : razmišljanja o pandemiji''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 55 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-5948-3</nowiki>. [COBISS.SI-ID 13283075] * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2022). ''Besede na strehi brez črk v roki: [(proza, esej)]'' (Let. 74, str. 130). LUD Šerpa. ISBN: 978-961-6699-93-8. * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2021). ''Osnove okoljske etike'' (str. 46). Pedagoški inštitut; Urad za UNESCO. <nowiki>http://www.danfilozofije.net/wp-content/uploads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdf</nowiki> ===Izvirni znanstveni članki=== * Moralna vzgoja, hipokrizija in samoprevara. Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, ISSN 1581-6036. [Tiskana izd.], 2017, letn. 28, št. 1/2, str. 59-71. * Interpretacije Thoreaujeve "Državljanske nepokorščine". Literatura, ISSN 0353-5622, jul.-avg. 2015, letn. 27, št. 289/290, str. 126-148. * Nepripoznanje trpljenja živali : eksistencialni razlogi. V: ŠKOF, Lenart (ur.), KOŠIR, Tina (ur.), BJELICA, Maja (ur.). Trpljenje, (Poligrafi, ISSN 1318-8828, letn. 20 (2015), št. 79-80). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 2015, letn. 20, št. 79/80, str. 187-206, 231, 238. * Nekaj misli o subverzivnosti. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2014, letn. 50, št. 11/12, str. 20-31. * Cavell, skepticizem in samovzgoja. Phainomena : glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani, ISSN 1318-3362, nov. 2014, letn. 23, št. 90/91, str. 117-136. * Okoljsko zanikanje : usoda Stockmannovega odkritja. Časopis za kritiko znanosti, ISSN 0351-4285, 2013, letn. 40 [i. e. 41], št. 251, str. 168-174, 224-225, 233. * Filozofija danes. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2008, letn. 44, št. 11/12, str. 7-46. * GRUŠOVNIK, Tomaž, BLAZNIK, Maja. Artificial intelligence, robotics, and animal slaughter : the embodiment of necropolitical dystopia. ''Journal of animal ethics''. Fall 2024, vol. 14, no. 2, str. 186-200. ISSN 2156-5414. <nowiki>https://muse.jhu.edu/pub/34/article/944823/pdf</nowiki>. [COBISS.SI-ID 218003715], [SNIP, Scopus] * Strpnost do nestrpnosti kot bežanje pred moralno odgovornostjo. ''Dialogi''. 2023, letn. 59, št. 5/6, str. 44-55. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 158274563] * GRUŠOVNIK, Tomaž, LIPONIK, Vesna. Animal ethics and aesthetics revisited : distant proximity. ''JAHR : europski časopis za bioetiku''. 2023, vol. 14, no. 1, str. 87-103. ISSN 1848-7874. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/ojs/index.php/jahr/article/view/27807/14279</nowiki>, DOI: 10.21860/j.14.1.5. [COBISS.SI-ID 177420291], [SNIP, Scopus] * Moralne intervencije v naravo : bi res morali vse mesojede plenilce neboleče ubiti?. ''Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved''. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 49-59. ISSN 0587-5161. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 44783875] * Čemu filozofija?. ''Dialogi''. 2019, letn. 55, št. 3/4, str. 99-114. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 1541256388] * Knowledge avoidance – consistency, taxonomy, and etiology. ''Synthesis philosophica''. Spletna izd. 2025, vol. 40, no. 1, str. [115]-138, ilustr. ISSN 1848-2317. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/en/clanak/480257</nowiki>, Repozitorij Univerze na Primorskem - RUP, DOI: 10.21464/sp40107. [COBISS.SI-ID 239412227], [Odprti dostop, SNIP, WoS, Scopus], projekt: P6-0144-2022 Perspektive sodobne filozofije: med epistemologijo, etiko in politično filozofijo; financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije === Strokovni članki === * Podobe zastiranja podobe. ''Razpotja : revija humanistov Goriške''. pomlad 2021, letn. 12, št. 43, str. 4-7, ilustr. ISSN 2232-2582. [COBISS.SI-ID 64480259] * Literatura med progresivizmom in perfekcionizmom : (fiktokritika). ''Literatura''. jan.-feb. 2018, letn. 30, št. 319/320, str. 172-184. ISSN 0353-5622. [COBISS.SI-ID 1540240836] * Tatijeva napaka. ''Ekran : revija za film in televizijo''. [Tiskana izd.]. sep.-okt.-nov. 2017, letn. 54, str. 73-75, ilustr. ISSN 0013-3302. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 1735947] ===Doktorska disertacija=== *Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije : doktorska disertacija. Ljubljana: [T. Grušovnik], 2013. 160 str. ===Umetniški sestavki=== * Gledam z očmi kamere, poslušam z ušesi mokrofona. Kino!, ISSN 1854-9357. [Tiskana izd.], 2018, št. 34/35, str. 68-73. * Samodejnost : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 58-63. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990404] * Smisel konca/konec smisla : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 183-191. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990660] == Viri in litereatura == * Bešter, V. 2018. Tomaž Grušovnik: Moralke. [Citirano 31. 12. 2018]. Dostopno na naslovu: http://koridor-ku.si/literatura/tomaz-grusovnik-moralke/ * Grušovnik, T. Etika živali: O čezvrstni gostoljubnosti. 2016. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. Moralke. 2017. Ljubljana: Lud Šerpa. * Grušovnik, T. Odtenki zelene: Humanistične perspektive okoljske problematike. 2011. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost'' (Slovenska filozofska misel, let. 19). Slovenska matica. * Grušovnik, T. (2022). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. Mladinska knjiga. * Mladinska knjiga. (n. d.). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. EMKA.si. https://emka.si/products/midva-ne-bova-resila-sveta-subvencija-1 * Tomaž Grušovnik. 2018. LUD literatura. [Citirano 28. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: http://www.ludliteratura.si/avtor/tomaz-grusovnik/ * Republika Slovenija. (2024, 28. november). ''Podeljene najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti''. GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2024-11-28-podeljene-najvisje-drzavne-nagrade-in-priznanja-na-podrocju-znanosti/ *Univerza na Primorskem. (n. d.). ''Dr. Suzana Todorović in dr. Tomaž Grušovnik prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju''. https://www.upr.si/si/univerza/medijski-center/novice-in-obvestila/dr-suzana-todorovic-in-dr-tomaz-grusovnik-prejela-priznanje-prometej-znanosti-za-odlicnost-v-komunic *Konferenca Učilnica. (n. d.). ''Izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik''. https://konferenca.ucilnica.eu/izr-prof-dr-tomaz-grusovnik/ *Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost''. Slovenska matica. (Let. 19, str. 279). COBISS Plus. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ *COBISS. (n. d.). ''CRIS: Tomaž Grušovnik – raziskovalni profil''. https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/31612 *RTV Slovenija. (n. d.). ''Podobe znanja – arhiv oddaje''. https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/175080065 *Republika Slovenija. (2022, 27. september). ''Podelitev Rožančeve nagrade za leto 2022''. GOV.SI. https://www.gov.si/dogodki/2022-09-27-podelitev-rozanceve-nagrade-za-leto-2022/ *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2024). ''Prejemnik nagrade Heureka: dr. Tomaž Grušovnik''. https://www.pef.upr.si/sl/novice/2024031400395694/prejemnik-nagrade-heureka-dr-tomaz-grusovnik *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2025). ''Inavguracijsko predavanje prof. dr. Tomaža Grušovnika''. https://www.pef.upr.si/sl/koledar-dogodkov/2025040115453933/inavguracijsko-predavanje-prof-dr-tomaza-grusovnika ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grušovnik, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Grušovnik, Tomaž]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Grušovnik, Tomaž]] p704wcfk6xrhtcm8cyvbv4a9mi65gms 6686005 6686004 2026-06-06T12:29:17Z The eksistencial part of cosmos 260537 /* Življenjepis */ 6686005 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} <big>'''Tomaž Grušovnik''' (rojen leta 1982 v [[Maribor|Mariboru]]) je slovenski filozof, univerzitetni profesor in raziskovalec. Deluje na področjih filozofije vzgoje in izobraževanja, [[Okoljska etika|okoljske etike]], [[Etika živali|etike živali]], pragmatizma, [[Epistemologija|epistemologije]] in raziskovanja pojava hotene nevednosti. Največji vpliv na njegovo razmišljanje sta imela pozni [[Ludwig Wittgenstein]] in Stanley Cavell.</big> <big>Od leta 2025 opravlja funkcijo dekana [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoške fakultete]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]].</big> == <big>Življenjepis</big> == '''<big>Izobraževanje</big>''' <big>Grušovnik je obiskoval Osnovno šolo bratov Greifov (danes Osnovna šola Duplek), nato je šolanje nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in pozneje na programu mednarodne mature [[II. gimnazija Maribor|Druge gimnazije Maribor.]]</big> <big>Po končanem srednješolskem izobraževanju se je vpisal na študij filozofije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Leta 2006 je diplomiral s področja filozofije psihologije poznega Ludwiga Wittgensteina pod mentorstvom [[Borut Cerkovnik|Boruta Cerkovnika]]. Za diplomsko delo je prejel fakultetno [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].</big> <big>Podiplomski študij je nadaljeval na istem oddelku pod mentorstvom [[Dean Komel|Deana Komela]] in [[Lenart Škof|Lenarta Škofa]]. Leta 2013 je doktoriral z disertacijo ''Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije''.</big> <big>Leta 2009 se je kot Fulbrightov štipendist raziskovalno izpopolnjeval na Univerzi v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Leta 2010 je bil štipendist Norveškega finančnega mehanizma na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu, kjer je leta 2011 deloval tudi kot gostujoči predavatelj.</big> <big>Kot gostujoči predavatelj je predaval na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]] (2020/21 in 2022), Univerzi v Tampereju (2022), Univerzi v Haifi (2023), Univerzi v Namibiji (2024) in na Šoli za družbene vede v Bhopalu v Indiji (2025).</big> '''<big>Delovanje</big>''' <big>Grušovnik je od leta 2007 zaposlen kot visokošolski učitelj na Univerzi na Primorskem. Več let je poučeval na Oddelku za filozofijo [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]], na Inštitutu za filozofske študije iste univerze pa je deloval od njegove ustanovitve do leta 2016.</big> <big>Po letu 2012 je nadaljeval pedagoško in raziskovalno delo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF). Za svoje pedagoško delo je leta 2017 prejel Svečano listino za mladega visokošolskega učitelja, ki mu jo je podelila UP PEF.</big> <big>V preteklih letih je sodeloval tudi z [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], sodeluje pa tudi z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru.]]</big> <big>Med letoma 2018 in 2020 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. V preteklosti je bil tudi glavni urednik znanstvene revije ''Anthropos: revija za filozofijo in psihologijo''. Vodil je Center za umetnost na UP PEF ter opravljal funkcijo prodekana za mednarodno sodelovanje in umetnost. Leta 2020 je postal predsednik Državne predmetne komisije za filozofijo na splošni maturi.</big> <big>Trenutno deluje na UP PEF kot redni profesor in višji znanstveni sodelavec, kjer poučuje različne predmete s področij filozofije, humanistike ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2025 je prevzel funkcijo dekana Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.</big> == <big>Ustvarjalni opis</big> == <big>Napisal je številne znanstvene članke in poglavja v strokovnih publikacijah ter pripravil nekaj prevodov, denimo zbirka Ludwiga Wittgensteina ''Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju'' ter esej [[Henry David Thoreau|Henryja Davida Thoreauja]] ''Državljanska nepokorščina''.</big> <big>V sklopu literarnega ustvarjanja deluje predvsem z revijama ''Idiot'' in ''Literatura''. Nastopil je na številnih mednarodnih konferencah in predavanjih v Avstraliji, Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Njegove najbolj poznane knjige so ''Odtenki zelene'', ''Etika živali'', ''Moralke, Midva ne bova rešila sveta in Hotena nevednost''.</big> '''''<big>Odtenki zelene</big>''''' <big>Grušovnikova prva [[Monografska publikacija|monografija]] ''Odtenki zelene'' (2011) obravnava vprašanja okoljske etike in humanistične vidike okoljskih problemov. Avtor v delu razpravlja o moralnem statusu nečloveških subjektov ter o vlogi vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju odnosa do okolja. Za monografijo je leta 2012 prejel nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev.</big> '''''<big>Etika živali</big>''''' <big>Monografija ''Etika živali'' ''(2016)'' osvetljuje človekovo moralno odgovornost do živali, kar je označeno s pojmom šibka različica etike živali, navaja pa tudi argumente za sprejetje t.i. močne različice etike živali, ki zagovarja idejo, da so tudi nekatere živali sposobne moralnega delovanja. V njej je poleg filozofske analize, ki je okrepljena z naravoslovnimi, zgodovinskimi, psihološkimi in drugimi znanstvenimi dognanji, mogoče razbrati tudi kritiko sodobne družbe, skozi razpravo o etiki sodobnih praks v odnosu do živali.</big> '''''<big>Moralke</big>''''' <big>''Moralke (2017)'' je esejistična knjižica, sestavljena iz šestih esejev, katerih vsebina zadeva področja [[Etika|etike]], pravic živali, znanosti in filozofije.</big> <big>Posamezni teksti, ki so prvoosebna razmišljanja, prepletena s filozofskimi raziskavami, literarnimi fragmenti in nedavnimi dognanji znanosti, nagovarjajo različne teme (npr. etika živali, družbene spremembe, iskanje smisla, racionalizacije) in med seboj ne prehajajo sklenjeno, temveč si sledijo po načelu asociacije.</big> '''''<big>Hotena nevednost</big>''''' <big>''Hotena nevednost (2020)'' je filozofska monografija, v kateri Grušovnik obravnava pojav zavestnega izogibanja vednosti. Raziskuje razloge, zakaj posamezniki ali družba včasih namenoma ne želijo vedeti določenih dejstev, zlasti kadar bi jim to znanje prineslo moralno odgovornost ali zahtevalo spremembo ravnanja. V knjigi analizira psihološke, družbene in etične vidike tega pojava ter pokaže, kako je hotena nevednost povezana z vprašanji odgovornosti, moralnega odločanja in delovanja v sodobni družbi.</big> <big>'''''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot'''''</big> <big>''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot (2022)'' je esejistična knjiga, v kateri Grušovnik obravnava pojav [[Teorija zarote|teorij zarot]] v sodobni družbi. Delo analizira razloge za širjenje zarotniških razlag, pri čemer poudarja vlogo nezaupanja v institucije, potrebe po razlagi kompleksnih družbenih pojavov ter iskanja gotovosti v negotovem svetu. Grušovnik teorije zarot razume kot obliko mišljenja, ki združuje dvom in prepričanost ter ne izhaja zgolj iz nevednosti, temveč tudi iz psiholoških in družbenih dejavnikov.</big> == <big>Priznanja in nagrade</big> == <big>Leta 2021 in 2026 je prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti.</big> <big>Leta 2022 je bil nominiran za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] za zbirko esejev ''Midva ne bova rešila sveta''.</big> <big>Leta 2024 je prejel [[Zoisovo priznanje]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali. Komisija je posebej izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pojasnjuje in osvetljuje neodzivnost javnosti ob okoljskih izzivih, s katerimi se sooča sodobna družba.</big> <big>Istega leta je na 1. Festivalu humanistike Odprti horizonti prejel nagrado Heureka, ki se po izboru občinstva podeljuje za prispevek k razvoju in promociji humanistike.</big> ==Izbrana bibliografija== '''<big>Monografije</big>''' * Etika živali : o čezvrstni gostoljubnosti. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2016. 235 str. ISBN 978-961-6964-64-7. * GRUŠOVNIK, Tomaž, ROŽAC-DAROVEC, Vida (odgovorni urednik). Odtenki zelene : humanistične perspektive okoljske problematike, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2011. 85 str. ISBN 978-961-6732-26-0. * Moralke, (Zbirka Žepna šerpa, 21). Ljubljana: Lud Šerpa, 2017. 99 str., ilustr. ISBN 978-961-6699-56-3. * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Hotena nevednost''. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 279 str., ilustr. Slovenska filozofska misel, 19. <nowiki>ISBN 978-961-213-332-0</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 34070019] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Argumenti na krožniku : [(esej)]''. Ljubljana: LUD Šerpa, 2025. 95 str. Zbirka Klasična Šerpa, 93. <nowiki>ISBN 978-961-7199-20-8</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 227548931] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Okoljski pojmovnik za mlade''. 1. izd. Maribor: Aristej, 2025. 149 str., ilustr. Zbirka Pojmovniki, knj. 16. <nowiki>ISBN 978-961-220-148-7</nowiki>. [COBISS.SI-ID 232982275] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Midva ne bova rešila sveta! : eseji o teorijah zarot''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. 159 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-6496-8</nowiki>. [COBISS.SI-ID 98731523], nagrada: L. 2022 nominacija za Rožančevo nagrado * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Karantenozofija : razmišljanja o pandemiji''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 55 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-5948-3</nowiki>. [COBISS.SI-ID 13283075] * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2022). ''Besede na strehi brez črk v roki: [(proza, esej)]'' (Let. 74, str. 130). LUD Šerpa. ISBN: 978-961-6699-93-8. * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2021). ''Osnove okoljske etike'' (str. 46). Pedagoški inštitut; Urad za UNESCO. <nowiki>http://www.danfilozofije.net/wp-content/uploads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdf</nowiki> ===Izvirni znanstveni članki=== * Moralna vzgoja, hipokrizija in samoprevara. Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, ISSN 1581-6036. [Tiskana izd.], 2017, letn. 28, št. 1/2, str. 59-71. * Interpretacije Thoreaujeve "Državljanske nepokorščine". Literatura, ISSN 0353-5622, jul.-avg. 2015, letn. 27, št. 289/290, str. 126-148. * Nepripoznanje trpljenja živali : eksistencialni razlogi. V: ŠKOF, Lenart (ur.), KOŠIR, Tina (ur.), BJELICA, Maja (ur.). Trpljenje, (Poligrafi, ISSN 1318-8828, letn. 20 (2015), št. 79-80). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 2015, letn. 20, št. 79/80, str. 187-206, 231, 238. * Nekaj misli o subverzivnosti. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2014, letn. 50, št. 11/12, str. 20-31. * Cavell, skepticizem in samovzgoja. Phainomena : glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani, ISSN 1318-3362, nov. 2014, letn. 23, št. 90/91, str. 117-136. * Okoljsko zanikanje : usoda Stockmannovega odkritja. Časopis za kritiko znanosti, ISSN 0351-4285, 2013, letn. 40 [i. e. 41], št. 251, str. 168-174, 224-225, 233. * Filozofija danes. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2008, letn. 44, št. 11/12, str. 7-46. * GRUŠOVNIK, Tomaž, BLAZNIK, Maja. Artificial intelligence, robotics, and animal slaughter : the embodiment of necropolitical dystopia. ''Journal of animal ethics''. Fall 2024, vol. 14, no. 2, str. 186-200. ISSN 2156-5414. <nowiki>https://muse.jhu.edu/pub/34/article/944823/pdf</nowiki>. [COBISS.SI-ID 218003715], [SNIP, Scopus] * Strpnost do nestrpnosti kot bežanje pred moralno odgovornostjo. ''Dialogi''. 2023, letn. 59, št. 5/6, str. 44-55. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 158274563] * GRUŠOVNIK, Tomaž, LIPONIK, Vesna. Animal ethics and aesthetics revisited : distant proximity. ''JAHR : europski časopis za bioetiku''. 2023, vol. 14, no. 1, str. 87-103. ISSN 1848-7874. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/ojs/index.php/jahr/article/view/27807/14279</nowiki>, DOI: 10.21860/j.14.1.5. [COBISS.SI-ID 177420291], [SNIP, Scopus] * Moralne intervencije v naravo : bi res morali vse mesojede plenilce neboleče ubiti?. ''Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved''. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 49-59. ISSN 0587-5161. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 44783875] * Čemu filozofija?. ''Dialogi''. 2019, letn. 55, št. 3/4, str. 99-114. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 1541256388] * Knowledge avoidance – consistency, taxonomy, and etiology. ''Synthesis philosophica''. Spletna izd. 2025, vol. 40, no. 1, str. [115]-138, ilustr. ISSN 1848-2317. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/en/clanak/480257</nowiki>, Repozitorij Univerze na Primorskem - RUP, DOI: 10.21464/sp40107. [COBISS.SI-ID 239412227], [Odprti dostop, SNIP, WoS, Scopus], projekt: P6-0144-2022 Perspektive sodobne filozofije: med epistemologijo, etiko in politično filozofijo; financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije === Strokovni članki === * Podobe zastiranja podobe. ''Razpotja : revija humanistov Goriške''. pomlad 2021, letn. 12, št. 43, str. 4-7, ilustr. ISSN 2232-2582. [COBISS.SI-ID 64480259] * Literatura med progresivizmom in perfekcionizmom : (fiktokritika). ''Literatura''. jan.-feb. 2018, letn. 30, št. 319/320, str. 172-184. ISSN 0353-5622. [COBISS.SI-ID 1540240836] * Tatijeva napaka. ''Ekran : revija za film in televizijo''. [Tiskana izd.]. sep.-okt.-nov. 2017, letn. 54, str. 73-75, ilustr. ISSN 0013-3302. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 1735947] ===Doktorska disertacija=== *Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije : doktorska disertacija. Ljubljana: [T. Grušovnik], 2013. 160 str. ===Umetniški sestavki=== * Gledam z očmi kamere, poslušam z ušesi mokrofona. Kino!, ISSN 1854-9357. [Tiskana izd.], 2018, št. 34/35, str. 68-73. * Samodejnost : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 58-63. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990404] * Smisel konca/konec smisla : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 183-191. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990660] == Viri in litereatura == * Bešter, V. 2018. Tomaž Grušovnik: Moralke. [Citirano 31. 12. 2018]. Dostopno na naslovu: http://koridor-ku.si/literatura/tomaz-grusovnik-moralke/ * Grušovnik, T. Etika živali: O čezvrstni gostoljubnosti. 2016. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. Moralke. 2017. Ljubljana: Lud Šerpa. * Grušovnik, T. Odtenki zelene: Humanistične perspektive okoljske problematike. 2011. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost'' (Slovenska filozofska misel, let. 19). Slovenska matica. * Grušovnik, T. (2022). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. Mladinska knjiga. * Mladinska knjiga. (n. d.). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. EMKA.si. https://emka.si/products/midva-ne-bova-resila-sveta-subvencija-1 * Tomaž Grušovnik. 2018. LUD literatura. [Citirano 28. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: http://www.ludliteratura.si/avtor/tomaz-grusovnik/ * Republika Slovenija. (2024, 28. november). ''Podeljene najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti''. GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2024-11-28-podeljene-najvisje-drzavne-nagrade-in-priznanja-na-podrocju-znanosti/ *Univerza na Primorskem. (n. d.). ''Dr. Suzana Todorović in dr. Tomaž Grušovnik prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju''. https://www.upr.si/si/univerza/medijski-center/novice-in-obvestila/dr-suzana-todorovic-in-dr-tomaz-grusovnik-prejela-priznanje-prometej-znanosti-za-odlicnost-v-komunic *Konferenca Učilnica. (n. d.). ''Izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik''. https://konferenca.ucilnica.eu/izr-prof-dr-tomaz-grusovnik/ *Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost''. Slovenska matica. (Let. 19, str. 279). COBISS Plus. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ *COBISS. (n. d.). ''CRIS: Tomaž Grušovnik – raziskovalni profil''. https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/31612 *RTV Slovenija. (n. d.). ''Podobe znanja – arhiv oddaje''. https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/175080065 *Republika Slovenija. (2022, 27. september). ''Podelitev Rožančeve nagrade za leto 2022''. GOV.SI. https://www.gov.si/dogodki/2022-09-27-podelitev-rozanceve-nagrade-za-leto-2022/ *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2024). ''Prejemnik nagrade Heureka: dr. Tomaž Grušovnik''. https://www.pef.upr.si/sl/novice/2024031400395694/prejemnik-nagrade-heureka-dr-tomaz-grusovnik *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2025). ''Inavguracijsko predavanje prof. dr. Tomaža Grušovnika''. https://www.pef.upr.si/sl/koledar-dogodkov/2025040115453933/inavguracijsko-predavanje-prof-dr-tomaza-grusovnika ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grušovnik, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Grušovnik, Tomaž]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Grušovnik, Tomaž]] hdjclsrj6z5ekd49ihm2i98q7y3o81b 6686006 6686005 2026-06-06T12:29:46Z The eksistencial part of cosmos 260537 /* Izbrana bibliografija */ 6686006 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} <big>'''Tomaž Grušovnik''' (rojen leta 1982 v [[Maribor|Mariboru]]) je slovenski filozof, univerzitetni profesor in raziskovalec. Deluje na področjih filozofije vzgoje in izobraževanja, [[Okoljska etika|okoljske etike]], [[Etika živali|etike živali]], pragmatizma, [[Epistemologija|epistemologije]] in raziskovanja pojava hotene nevednosti. Največji vpliv na njegovo razmišljanje sta imela pozni [[Ludwig Wittgenstein]] in Stanley Cavell.</big> <big>Od leta 2025 opravlja funkcijo dekana [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoške fakultete]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]].</big> == <big>Življenjepis</big> == '''<big>Izobraževanje</big>''' <big>Grušovnik je obiskoval Osnovno šolo bratov Greifov (danes Osnovna šola Duplek), nato je šolanje nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in pozneje na programu mednarodne mature [[II. gimnazija Maribor|Druge gimnazije Maribor.]]</big> <big>Po končanem srednješolskem izobraževanju se je vpisal na študij filozofije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Leta 2006 je diplomiral s področja filozofije psihologije poznega Ludwiga Wittgensteina pod mentorstvom [[Borut Cerkovnik|Boruta Cerkovnika]]. Za diplomsko delo je prejel fakultetno [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].</big> <big>Podiplomski študij je nadaljeval na istem oddelku pod mentorstvom [[Dean Komel|Deana Komela]] in [[Lenart Škof|Lenarta Škofa]]. Leta 2013 je doktoriral z disertacijo ''Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije''.</big> <big>Leta 2009 se je kot Fulbrightov štipendist raziskovalno izpopolnjeval na Univerzi v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Leta 2010 je bil štipendist Norveškega finančnega mehanizma na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu, kjer je leta 2011 deloval tudi kot gostujoči predavatelj.</big> <big>Kot gostujoči predavatelj je predaval na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]] (2020/21 in 2022), Univerzi v Tampereju (2022), Univerzi v Haifi (2023), Univerzi v Namibiji (2024) in na Šoli za družbene vede v Bhopalu v Indiji (2025).</big> '''<big>Delovanje</big>''' <big>Grušovnik je od leta 2007 zaposlen kot visokošolski učitelj na Univerzi na Primorskem. Več let je poučeval na Oddelku za filozofijo [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]], na Inštitutu za filozofske študije iste univerze pa je deloval od njegove ustanovitve do leta 2016.</big> <big>Po letu 2012 je nadaljeval pedagoško in raziskovalno delo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF). Za svoje pedagoško delo je leta 2017 prejel Svečano listino za mladega visokošolskega učitelja, ki mu jo je podelila UP PEF.</big> <big>V preteklih letih je sodeloval tudi z [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], sodeluje pa tudi z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru.]]</big> <big>Med letoma 2018 in 2020 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. V preteklosti je bil tudi glavni urednik znanstvene revije ''Anthropos: revija za filozofijo in psihologijo''. Vodil je Center za umetnost na UP PEF ter opravljal funkcijo prodekana za mednarodno sodelovanje in umetnost. Leta 2020 je postal predsednik Državne predmetne komisije za filozofijo na splošni maturi.</big> <big>Trenutno deluje na UP PEF kot redni profesor in višji znanstveni sodelavec, kjer poučuje različne predmete s področij filozofije, humanistike ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2025 je prevzel funkcijo dekana Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.</big> == <big>Ustvarjalni opis</big> == <big>Napisal je številne znanstvene članke in poglavja v strokovnih publikacijah ter pripravil nekaj prevodov, denimo zbirka Ludwiga Wittgensteina ''Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju'' ter esej [[Henry David Thoreau|Henryja Davida Thoreauja]] ''Državljanska nepokorščina''.</big> <big>V sklopu literarnega ustvarjanja deluje predvsem z revijama ''Idiot'' in ''Literatura''. Nastopil je na številnih mednarodnih konferencah in predavanjih v Avstraliji, Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Njegove najbolj poznane knjige so ''Odtenki zelene'', ''Etika živali'', ''Moralke, Midva ne bova rešila sveta in Hotena nevednost''.</big> '''''<big>Odtenki zelene</big>''''' <big>Grušovnikova prva [[Monografska publikacija|monografija]] ''Odtenki zelene'' (2011) obravnava vprašanja okoljske etike in humanistične vidike okoljskih problemov. Avtor v delu razpravlja o moralnem statusu nečloveških subjektov ter o vlogi vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju odnosa do okolja. Za monografijo je leta 2012 prejel nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev.</big> '''''<big>Etika živali</big>''''' <big>Monografija ''Etika živali'' ''(2016)'' osvetljuje človekovo moralno odgovornost do živali, kar je označeno s pojmom šibka različica etike živali, navaja pa tudi argumente za sprejetje t.i. močne različice etike živali, ki zagovarja idejo, da so tudi nekatere živali sposobne moralnega delovanja. V njej je poleg filozofske analize, ki je okrepljena z naravoslovnimi, zgodovinskimi, psihološkimi in drugimi znanstvenimi dognanji, mogoče razbrati tudi kritiko sodobne družbe, skozi razpravo o etiki sodobnih praks v odnosu do živali.</big> '''''<big>Moralke</big>''''' <big>''Moralke (2017)'' je esejistična knjižica, sestavljena iz šestih esejev, katerih vsebina zadeva področja [[Etika|etike]], pravic živali, znanosti in filozofije.</big> <big>Posamezni teksti, ki so prvoosebna razmišljanja, prepletena s filozofskimi raziskavami, literarnimi fragmenti in nedavnimi dognanji znanosti, nagovarjajo različne teme (npr. etika živali, družbene spremembe, iskanje smisla, racionalizacije) in med seboj ne prehajajo sklenjeno, temveč si sledijo po načelu asociacije.</big> '''''<big>Hotena nevednost</big>''''' <big>''Hotena nevednost (2020)'' je filozofska monografija, v kateri Grušovnik obravnava pojav zavestnega izogibanja vednosti. Raziskuje razloge, zakaj posamezniki ali družba včasih namenoma ne želijo vedeti določenih dejstev, zlasti kadar bi jim to znanje prineslo moralno odgovornost ali zahtevalo spremembo ravnanja. V knjigi analizira psihološke, družbene in etične vidike tega pojava ter pokaže, kako je hotena nevednost povezana z vprašanji odgovornosti, moralnega odločanja in delovanja v sodobni družbi.</big> <big>'''''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot'''''</big> <big>''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot (2022)'' je esejistična knjiga, v kateri Grušovnik obravnava pojav [[Teorija zarote|teorij zarot]] v sodobni družbi. Delo analizira razloge za širjenje zarotniških razlag, pri čemer poudarja vlogo nezaupanja v institucije, potrebe po razlagi kompleksnih družbenih pojavov ter iskanja gotovosti v negotovem svetu. Grušovnik teorije zarot razume kot obliko mišljenja, ki združuje dvom in prepričanost ter ne izhaja zgolj iz nevednosti, temveč tudi iz psiholoških in družbenih dejavnikov.</big> == <big>Priznanja in nagrade</big> == <big>Leta 2021 in 2026 je prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti.</big> <big>Leta 2022 je bil nominiran za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] za zbirko esejev ''Midva ne bova rešila sveta''.</big> <big>Leta 2024 je prejel [[Zoisovo priznanje]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali. Komisija je posebej izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pojasnjuje in osvetljuje neodzivnost javnosti ob okoljskih izzivih, s katerimi se sooča sodobna družba.</big> <big>Istega leta je na 1. Festivalu humanistike Odprti horizonti prejel nagrado Heureka, ki se po izboru občinstva podeljuje za prispevek k razvoju in promociji humanistike.</big> ==<big>Izbrana bibliografija</big>== '''<big>Monografije</big>''' * Etika živali : o čezvrstni gostoljubnosti. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2016. 235 str. ISBN 978-961-6964-64-7. * GRUŠOVNIK, Tomaž, ROŽAC-DAROVEC, Vida (odgovorni urednik). Odtenki zelene : humanistične perspektive okoljske problematike, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2011. 85 str. ISBN 978-961-6732-26-0. * Moralke, (Zbirka Žepna šerpa, 21). Ljubljana: Lud Šerpa, 2017. 99 str., ilustr. ISBN 978-961-6699-56-3. * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Hotena nevednost''. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 279 str., ilustr. Slovenska filozofska misel, 19. <nowiki>ISBN 978-961-213-332-0</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 34070019] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Argumenti na krožniku : [(esej)]''. Ljubljana: LUD Šerpa, 2025. 95 str. Zbirka Klasična Šerpa, 93. <nowiki>ISBN 978-961-7199-20-8</nowiki>. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 227548931] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Okoljski pojmovnik za mlade''. 1. izd. Maribor: Aristej, 2025. 149 str., ilustr. Zbirka Pojmovniki, knj. 16. <nowiki>ISBN 978-961-220-148-7</nowiki>. [COBISS.SI-ID 232982275] * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Midva ne bova rešila sveta! : eseji o teorijah zarot''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. 159 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-6496-8</nowiki>. [COBISS.SI-ID 98731523], nagrada: L. 2022 nominacija za Rožančevo nagrado * GRUŠOVNIK, Tomaž. ''Karantenozofija : razmišljanja o pandemiji''. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 55 str. Zbirka Ergo. <nowiki>ISBN 978-961-01-5948-3</nowiki>. [COBISS.SI-ID 13283075] * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2022). ''Besede na strehi brez črk v roki: [(proza, esej)]'' (Let. 74, str. 130). LUD Šerpa. ISBN: 978-961-6699-93-8. * GRUŠOVNIK, Tomaž. (2021). ''Osnove okoljske etike'' (str. 46). Pedagoški inštitut; Urad za UNESCO. <nowiki>http://www.danfilozofije.net/wp-content/uploads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdf</nowiki> ===Izvirni znanstveni članki=== * Moralna vzgoja, hipokrizija in samoprevara. Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, ISSN 1581-6036. [Tiskana izd.], 2017, letn. 28, št. 1/2, str. 59-71. * Interpretacije Thoreaujeve "Državljanske nepokorščine". Literatura, ISSN 0353-5622, jul.-avg. 2015, letn. 27, št. 289/290, str. 126-148. * Nepripoznanje trpljenja živali : eksistencialni razlogi. V: ŠKOF, Lenart (ur.), KOŠIR, Tina (ur.), BJELICA, Maja (ur.). Trpljenje, (Poligrafi, ISSN 1318-8828, letn. 20 (2015), št. 79-80). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 2015, letn. 20, št. 79/80, str. 187-206, 231, 238. * Nekaj misli o subverzivnosti. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2014, letn. 50, št. 11/12, str. 20-31. * Cavell, skepticizem in samovzgoja. Phainomena : glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani, ISSN 1318-3362, nov. 2014, letn. 23, št. 90/91, str. 117-136. * Okoljsko zanikanje : usoda Stockmannovega odkritja. Časopis za kritiko znanosti, ISSN 0351-4285, 2013, letn. 40 [i. e. 41], št. 251, str. 168-174, 224-225, 233. * Filozofija danes. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2008, letn. 44, št. 11/12, str. 7-46. * GRUŠOVNIK, Tomaž, BLAZNIK, Maja. Artificial intelligence, robotics, and animal slaughter : the embodiment of necropolitical dystopia. ''Journal of animal ethics''. Fall 2024, vol. 14, no. 2, str. 186-200. ISSN 2156-5414. <nowiki>https://muse.jhu.edu/pub/34/article/944823/pdf</nowiki>. [COBISS.SI-ID 218003715], [SNIP, Scopus] * Strpnost do nestrpnosti kot bežanje pred moralno odgovornostjo. ''Dialogi''. 2023, letn. 59, št. 5/6, str. 44-55. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 158274563] * GRUŠOVNIK, Tomaž, LIPONIK, Vesna. Animal ethics and aesthetics revisited : distant proximity. ''JAHR : europski časopis za bioetiku''. 2023, vol. 14, no. 1, str. 87-103. ISSN 1848-7874. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/ojs/index.php/jahr/article/view/27807/14279</nowiki>, DOI: 10.21860/j.14.1.5. [COBISS.SI-ID 177420291], [SNIP, Scopus] * Moralne intervencije v naravo : bi res morali vse mesojede plenilce neboleče ubiti?. ''Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved''. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 49-59. ISSN 0587-5161. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 44783875] * Čemu filozofija?. ''Dialogi''. 2019, letn. 55, št. 3/4, str. 99-114. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 1541256388] * Knowledge avoidance – consistency, taxonomy, and etiology. ''Synthesis philosophica''. Spletna izd. 2025, vol. 40, no. 1, str. [115]-138, ilustr. ISSN 1848-2317. <nowiki>https://hrcak.srce.hr/en/clanak/480257</nowiki>, Repozitorij Univerze na Primorskem - RUP, DOI: 10.21464/sp40107. [COBISS.SI-ID 239412227], [Odprti dostop, SNIP, WoS, Scopus], projekt: P6-0144-2022 Perspektive sodobne filozofije: med epistemologijo, etiko in politično filozofijo; financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije === Strokovni članki === * Podobe zastiranja podobe. ''Razpotja : revija humanistov Goriške''. pomlad 2021, letn. 12, št. 43, str. 4-7, ilustr. ISSN 2232-2582. [COBISS.SI-ID 64480259] * Literatura med progresivizmom in perfekcionizmom : (fiktokritika). ''Literatura''. jan.-feb. 2018, letn. 30, št. 319/320, str. 172-184. ISSN 0353-5622. [COBISS.SI-ID 1540240836] * Tatijeva napaka. ''Ekran : revija za film in televizijo''. [Tiskana izd.]. sep.-okt.-nov. 2017, letn. 54, str. 73-75, ilustr. ISSN 0013-3302. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 1735947] ===Doktorska disertacija=== *Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije : doktorska disertacija. Ljubljana: [T. Grušovnik], 2013. 160 str. ===Umetniški sestavki=== * Gledam z očmi kamere, poslušam z ušesi mokrofona. Kino!, ISSN 1854-9357. [Tiskana izd.], 2018, št. 34/35, str. 68-73. * Samodejnost : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 58-63. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990404] * Smisel konca/konec smisla : (fiktokritika). ''Kino!''. [Tiskana izd.]. 2018, št. 36, str. 183-191. ISSN 1854-9357. [COBISS.SI-ID 1540990660] == Viri in litereatura == * Bešter, V. 2018. Tomaž Grušovnik: Moralke. [Citirano 31. 12. 2018]. Dostopno na naslovu: http://koridor-ku.si/literatura/tomaz-grusovnik-moralke/ * Grušovnik, T. Etika živali: O čezvrstni gostoljubnosti. 2016. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. Moralke. 2017. Ljubljana: Lud Šerpa. * Grušovnik, T. Odtenki zelene: Humanistične perspektive okoljske problematike. 2011. Koper: Univerzitetna založba Annales. * Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost'' (Slovenska filozofska misel, let. 19). Slovenska matica. * Grušovnik, T. (2022). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. Mladinska knjiga. * Mladinska knjiga. (n. d.). ''Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot''. EMKA.si. https://emka.si/products/midva-ne-bova-resila-sveta-subvencija-1 * Tomaž Grušovnik. 2018. LUD literatura. [Citirano 28. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: http://www.ludliteratura.si/avtor/tomaz-grusovnik/ * Republika Slovenija. (2024, 28. november). ''Podeljene najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti''. GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2024-11-28-podeljene-najvisje-drzavne-nagrade-in-priznanja-na-podrocju-znanosti/ *Univerza na Primorskem. (n. d.). ''Dr. Suzana Todorović in dr. Tomaž Grušovnik prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju''. https://www.upr.si/si/univerza/medijski-center/novice-in-obvestila/dr-suzana-todorovic-in-dr-tomaz-grusovnik-prejela-priznanje-prometej-znanosti-za-odlicnost-v-komunic *Konferenca Učilnica. (n. d.). ''Izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik''. https://konferenca.ucilnica.eu/izr-prof-dr-tomaz-grusovnik/ *Grušovnik, T. (2020). ''Hotena nevednost''. Slovenska matica. (Let. 19, str. 279). COBISS Plus. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ *COBISS. (n. d.). ''CRIS: Tomaž Grušovnik – raziskovalni profil''. https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/31612 *RTV Slovenija. (n. d.). ''Podobe znanja – arhiv oddaje''. https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/175080065 *Republika Slovenija. (2022, 27. september). ''Podelitev Rožančeve nagrade za leto 2022''. GOV.SI. https://www.gov.si/dogodki/2022-09-27-podelitev-rozanceve-nagrade-za-leto-2022/ *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2024). ''Prejemnik nagrade Heureka: dr. Tomaž Grušovnik''. https://www.pef.upr.si/sl/novice/2024031400395694/prejemnik-nagrade-heureka-dr-tomaz-grusovnik *Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2025). ''Inavguracijsko predavanje prof. dr. Tomaža Grušovnika''. https://www.pef.upr.si/sl/koledar-dogodkov/2025040115453933/inavguracijsko-predavanje-prof-dr-tomaza-grusovnika ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grušovnik, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Grušovnik, Tomaž]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Grušovnik, Tomaž]] e3modk0n42xnpv663hkk7e7jxggs3as Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije 0 462170 6686283 5147008 2026-06-07T00:07:37Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije]] 6686283 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije]] nu1e29z2euawbt3lovzex2stfbhdec1 Roman Vodeb 0 465041 6686281 6672698 2026-06-06T23:23:05Z MaksiKavsek 244409 /* Odnos do povojnih pobojev in Jožeta Dežmana */ dodal predelen opis, posvečen predvsem pov. pob. in ne prepucavanju med D. in V., ki je dovolj odmeven; ok. 9700 ogledov https://www.youtube.com/watch?v=rB-XmB5i4dU, ok. 6500 ogledov https://www.youtube.com/watch?v=-53P7ieLV-0 6686281 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Roman Vodeb|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2|party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj me vedno izžvižgajo - FokusPokus|url=https://fokuspokus.si/zakaj-me-vedno-izzvizgajo-10078950#:~:text=Desnica%20me%20je%20v%20teh,mo%C5%A1kih%20lahko%20fatalno%20zaznamuje%20dru%C5%BEbo|website=fokuspokus.si|accessdate=2026-05-07|last=Vodeb|first=Roman}}</ref>}} '''Roman Vodeb''', [[Slovenci|slovenski]] [[Kineziologija|kineziolog]], [[sociolog]], politični komentator, [[publicist]], [[športnik]], [[trener]], ljubiteljski [[psihoanalitik]] in ljubiteljski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[13. avgust]] [[1963]], [[Trbovlje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]].<ref name=":0">"Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri". str. 12. ''Delo'' (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YPB23Q4R}}</ref> Nekaj časa je kot psiholog sodeloval z [[Alpsko smučanje|alpsko smučarko]] [[Ilka Štuhec|Ilko Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko|url=https://www.dnevnik.si/1042759071|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=10. januar 2017|publisher=|last=Šemrov|first=Uroš|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328014057/https://www.dnevnik.si/1042759071|url-status=dead}}</ref> V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do [[Feminizem|feminizma]]<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«|url=https://www.dnevnik.si/1042734275|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=22. april 2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308163802/https://www.dnevnik.si/1042734275|url-status=dead}}</ref> in odraščanja otrok pri samskih ali [[Homoseksualnost|istospolno usmerjenih]] starših.<ref>Vodeb, Roman. "Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice." ''Vzgoja'' (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAQRVAO5}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=PREDSTAVITEV|url=https://roman-vodeb.si/predstavitev/|website=roman-vodeb.si|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|date=|publisher=}}</ref><ref>"Gimnastika za vse". str. 29. ''Zasavc''. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQ5X9C75}}</ref> == Življenje in delo == === Mladost === Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je [[Srednja Pedagoška gimnazija|Srednjo Pedagoško gimnazijo]] (Ledina) v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/novice/sport/sanjal-je-o-golu-v-velenju|title=Sanjal je o golu v Velenju|date=4. avgust 2017|accessdate=3. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":1" /> V mladosti je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na [[Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani|Fakulteto za telesno kulturo]] (šport). V mladinskih kategorijah je na [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolvent profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu [[Partizan Trbovlje]], kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.<ref name=":0" /> Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) [[Tina Trugar|Tino Trugar]] tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: ''Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih''. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]] (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge ''Šport skozi psihoanalizo'' na ISH niso pustili zagovarjati.{{Cn}} === Publikacije === Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: ''Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999)'', ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti ''Šport skozi psihoanalizo'' (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) ''Subjekt v ideologiji (športa)'' (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje ''Interpretacija športa'' (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je ''O spolu'' (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) ''(2011)''. ''Prvi spol'' (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] in privabil protestnike.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme|url=https://www.dnevnik.si/1042915467|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=29. november 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413190724/https://www.dnevnik.si/1042915467|url-status=dead}}</ref> === Sedanje delo === Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 je bil zaposlen kot sekretar [[Zveza športnih društev Trbovlje|Zveze športnih društev Trbovlje]], od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja [[Zavod za šport Trbovlje|Zavoda za šport Trbovlje]]. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa deluje kot osebni svetovalec (ljubiteljski [[Psihoterapija|psihoterapevt]]), [[publicist]], [[blogar]], kritično-(psiho)analitični mislec in politični komentator. Odmevne so tudi njegove oddaje na TV3 (''[[Faktor (oddaja)|Faktor]]'') in njegove kolumne za ''Fokuspokus''.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Roman Vodeb - objave|url=https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|website=www.fokuspokus.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813084544/https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|url-status=dead}}</ref> Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami ''(»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu«'' …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije). Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske od septembra 2018 deluje kot stalni komentator na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.<ref name=":3" /> Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb|url=https://publishwall.si/roman.vodeb|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodeb je v letu 2012 in 2015 ostro nasprotoval zakonskem predlogu o družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7097/vodeb-zakonik-otrokom-krati-pravice.htm|title=Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“|date=2012-03-10|accessdate=2025-10-14|website=radio.ognjisce.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/8784/E-soocenje__Vodeb_in_Zelko_o_druzinskem_zakoniku_-_za_ali_proti?|title=E-soočenje: Vodeb in Zelko o družinskem zakoniku - za ali proti?|date=2012-03-21|accessdate=2025-10-14|website=pomurec.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://24kul.si/roman-vodeb-levicarji-za-pravice-otrok-do-oceta-in-mame|title=Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in mame|date=2015-11-29|accessdate=2025-10-14|website=24kul.si}}</ref><ref>{{cite web|first=Vida|last=Petrovčič|first2=Aleš|last2=Primc|first3=Jernej|last3=Tašner Vatovec|title=Soočenje o referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-in-druzinskih-razmerjih/174376405|date=10. 12. 2015|accessdate=2025-11-16}}</ref> === Zasebno življenje === Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, in je oče dveh sinov. Vodeb ljubiteljsko ustvarja tudi kot [[risar]], predvsem portretni. === Odnos do žensk === Je tudi avtor nekaj zapisov na družbenih omrežjih o ženskah, ki so v javnosti vzbudili precej odmevov. Najbolj znana zadnja primera sta zapis o novo izvoljeni Predsednici slovenskega parlamenta [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]], ki ga je objavil na omrežju [[Twitter]]; zapisal je: "''Rdeči štikli so simbol (in znanilec) ženske želje po "organu", ki ženski manjka na telesu"'', in zapis o tedanji ministrici za notranje zadeve [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in sicer: "''Blondinka na čelu policistov'' … ''To pa je presežek!".''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/od-allstark-do-rdecih-salonarjev/|title=Od allstark do rdečih salonarjev|date=26.5.2022|accessdate=7.9.2022|website=Delo (časopis)}}</ref> === Odnos do povojnih pobojev in Jožeta Dežmana === Vodeb je v javnih nastopih in zapisih, pri katerih se je skliceval na psihoanalitične koncepte, komentiral tudi razprave o [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnih pobojih]] [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|na Slovenskem]] in njihovo obravnavo v sodobnem javnem prostoru. Po njegovih navedbah tematiziranje pobojev presega zgolj zgodovinopisni okvir ter deluje tudi kot del širših političnih razprav v družbi.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del|url=https://romanvodeb.si/qpost/23875/Nekaj-psihoanalize-povojnih-pobojev-I-del|website=romanvodeb.si|accessdate=2026-04-01|last=Vodeb|first=Roman}}</ref> V enem od nastopov je izjavil, da jih sam ne bi tematiziral. To stališče je utemeljil s svojim svetovalnim delom, pri čemer je poudaril, da poglabljanje v konfliktne (zgodovinske) teme ne prispeva k zmanjševanju medosebnih napetosti. Po njegovem mnenju razprave o vojni in povezanih dogodkih prispevajo k vzdrževanju političnih delitev v sodobni družbi.<ref name=":4">{{Citat|title=FAKTOR #214: ŠE PREMALO SMO JIH (mag. Roman VODEB, Tino MAMIĆ)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-53P7ieLV-0|date=2018-12-11|accessdate=2026-06-06|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Opozoril je, da so bili v vojnih in tik-povojnih časih porušeni moralni normativi in, da se je zato potrebno izogniti moraliziranju.<ref name=":4" /> Izrazil je stališče, da je sprava mogoča na drugačen način, ki ne temelji na ponovnem obravnavanju dogodkov iz vojnega obdobja.<ref name=":2" /> V tem okviru je delovanje [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], osrednjega raziskovalca pobojev v Sloveniji, interpretiral kot del teh sodobnih razprav o zgodovinskem spominu, pri čemer je uporabljal psihoanalitično terminologijo, kot sta nezavedno in simptomatsko ponavljanje.<ref name=":2" /> V enem od javnih nastopov je sklenil, da se pravzaprav »''terapira''«.<ref name=":5">{{Citat|title=SLEDI KORAKOV: 2 KAVARNIŠKI VEČER, DR. JOŽE DEŽMAN, čas 1:07:35-1:13:00, 1:35:45-1:36:10|url=https://www.youtube.com/watch?v=rB-XmB5i4dU|date=2019-04-04|accessdate=2026-04-01|last=Gošte|first=Igor}}</ref> V nekaterih javnih nastopih je za opis po njegovem mnenju pretirane osredotočenosti na to tematiko uporabil tudi provokativno-metaforična izraza »''mešanje dreka''«<ref name=":5" /> in »[[Nekrofilija|''nekrofilija'']]«.<ref name=":2" /><ref name=":4" /> Po njegovem mnenju naj bi pogrevanje tem povojnih pobojev v političnem prostoru prispevalo k slabšim političnim rezultatom desnosredinskih strank, vključno s [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name=":5" /> Dežman je Vodebove ocene zavrnil ter mu očital pomanjkanje strokovnega znanja, mdr. glede pokopnih protokolov za vojne žrtve, ki jih določajo mednarodne konvencije.<ref name=":5" /> Zanikal je očitek, da bi se »''terapiral''«, in njegove izjave označil za »''strašno sramotne''«.<ref name=":5" /> Junija 2021 je Vodeba umestil med zanikovalce komunističnih zločinov (»''psihoanalitske norosti g. Vodeba''«), kamor po njegovem sodijo še nekateri zgodovinarji.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, čas 31:25-31:45|url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI|date=2021-06-14|accessdate=2026-04-01|last=Berlec|first=Metod}}</ref> == Športni dosežki == Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v [[Prilep|Prilepu]], 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_49_L.pdf "Bronasta kolajna za Karmen Gasar"]. str. 8. ''Gorenjski Glas.'' 30. junij 1981. l. 34., št. 49</ref> Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta. == Gledališče == Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah: *''Razočarana gospodinja pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/249443/liza-kurtz-potrebujes-razocarana-gospodinja|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=30. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> * ''Najstnica pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev|url=https://nova24tv.si/kolumna/nova-kolumna-romana-vodeba-varuh-pravic-gledalcev-in-poslusalcev/|date=2016-12-11|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Ajde miška, to mi deli!'' (2015)<ref>{{Navedi splet|title=-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)|url=https://www.noreponudbe.si/kuponcek/1374/monotragikomedijo-ajde-miska-to-mi-deli-z-romanom-vodebom-v-casino-kongo|website=NorePonudbe.si|accessdate=2020-11-03|language=sl|date=2015|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Lepotica in psihoanalitična zver'' (2014)<ref>{{Navedi splet|title=povejnaprej|url=https://www.vecer.com/navaden/201403056007813-6007813|website=www.vecer.com|date=2014-03-04|accessdate=2020-11-03|language=sl-si}}</ref> *''Seks, Freud in jaz'' (2012)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.trbovlje.si/dogodki_in_prireditve/monotragikomedija-seks-freud-in-jaz/275|title=Monotragikomedija seks, freud in jaz|date=2012|accessdate=3. november 2020|website=trbovlje.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == === Strokovni članki === * "Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50 * "Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45 * "Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40 === Knjige === * ''Razočarane gospodinje pri seksologu.'' Brežice: Barter, 2025 * ''Prvi spol - ali: penis in ženska želja''. Ljubljana : Zimske urice, 2019 * ''Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje''. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije "Zimske urice", 2011 * ''O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah)''. Trbovlje : ROVOSS, 2011 * ''Interpretacija športa''. Trbovlje : Fit, 2005 * ''Subjekt v ideologiji (športa)''. Trbovlje : Fit, 2002 * ''Šport skozi psihoanalizo''. Trbovlje : Fit, 2001 * ''Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država)''. Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://publishwall.si/roman.vodeb Blog] na PublishWall *[https://www.youtube.com/channel/UCWfatG10QuQpAoSYHDPQUdQ Profil] na YouTube *[https://roman-vodeb.si/ Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodeb, Roman}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Blogerji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]] [[Kategorija:Slovenski kineziologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 87bfc2k37ii2ceqpca7wa0zayr8xm68 6686282 6686281 2026-06-06T23:42:24Z MaksiKavsek 244409 pp 6686282 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Roman Vodeb|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2|party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj me vedno izžvižgajo - FokusPokus|url=https://fokuspokus.si/zakaj-me-vedno-izzvizgajo-10078950#:~:text=Desnica%20me%20je%20v%20teh,mo%C5%A1kih%20lahko%20fatalno%20zaznamuje%20dru%C5%BEbo|website=fokuspokus.si|accessdate=2026-05-07|last=Vodeb|first=Roman}}</ref>}} '''Roman Vodeb''', [[Slovenci|slovenski]] [[Kineziologija|kineziolog]], [[sociolog]], politični komentator, [[publicist]], [[športnik]], [[trener]], ljubiteljski [[psihoanalitik]] in ljubiteljski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[13. avgust]] [[1963]], [[Trbovlje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]].<ref name=":0">"Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri". str. 12. ''Delo'' (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YPB23Q4R}}</ref> Nekaj časa je kot psiholog sodeloval z [[Alpsko smučanje|alpsko smučarko]] [[Ilka Štuhec|Ilko Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko|url=https://www.dnevnik.si/1042759071|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=10. januar 2017|publisher=|last=Šemrov|first=Uroš|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328014057/https://www.dnevnik.si/1042759071|url-status=dead}}</ref> V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do [[Feminizem|feminizma]]<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«|url=https://www.dnevnik.si/1042734275|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=22. april 2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308163802/https://www.dnevnik.si/1042734275|url-status=dead}}</ref> in odraščanja otrok pri samskih ali [[Homoseksualnost|istospolno usmerjenih]] starših.<ref>Vodeb, Roman. "Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice." ''Vzgoja'' (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAQRVAO5}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=PREDSTAVITEV|url=https://roman-vodeb.si/predstavitev/|website=roman-vodeb.si|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|date=|publisher=}}</ref><ref>"Gimnastika za vse". str. 29. ''Zasavc''. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQ5X9C75}}</ref> == Življenje in delo == === Mladost === Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je [[Srednja Pedagoška gimnazija|Srednjo Pedagoško gimnazijo]] (Ledina) v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/novice/sport/sanjal-je-o-golu-v-velenju|title=Sanjal je o golu v Velenju|date=4. avgust 2017|accessdate=3. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":1" /> V mladosti je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na [[Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani|Fakulteto za telesno kulturo]] (šport). V mladinskih kategorijah je na [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolvent profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu [[Partizan Trbovlje]], kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.<ref name=":0" /> Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) [[Tina Trugar|Tino Trugar]] tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: ''Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih''. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]] (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge ''Šport skozi psihoanalizo'' na ISH niso pustili zagovarjati.{{Cn}} === Publikacije === Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: ''Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999)'', ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti ''Šport skozi psihoanalizo'' (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) ''Subjekt v ideologiji (športa)'' (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje ''Interpretacija športa'' (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je ''O spolu'' (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) ''(2011)''. ''Prvi spol'' (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] in privabil protestnike.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme|url=https://www.dnevnik.si/1042915467|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=29. november 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413190724/https://www.dnevnik.si/1042915467|url-status=dead}}</ref> === Sedanje delo === Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 je bil zaposlen kot sekretar [[Zveza športnih društev Trbovlje|Zveze športnih društev Trbovlje]], od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja [[Zavod za šport Trbovlje|Zavoda za šport Trbovlje]]. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa deluje kot osebni svetovalec (ljubiteljski [[Psihoterapija|psihoterapevt]]), [[publicist]], [[blogar]], kritično-(psiho)analitični mislec in politični komentator. Odmevne so tudi njegove oddaje na TV3 (''[[Faktor (oddaja)|Faktor]]'') in njegove kolumne za ''Fokuspokus''.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Roman Vodeb - objave|url=https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|website=www.fokuspokus.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813084544/https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|url-status=dead}}</ref> Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami ''(»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu«'' …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije). Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske od septembra 2018 deluje kot stalni komentator na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.<ref name=":3" /> Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb|url=https://publishwall.si/roman.vodeb|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodeb je v letu 2012 in 2015 ostro nasprotoval zakonskem predlogu o družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7097/vodeb-zakonik-otrokom-krati-pravice.htm|title=Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“|date=2012-03-10|accessdate=2025-10-14|website=radio.ognjisce.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/8784/E-soocenje__Vodeb_in_Zelko_o_druzinskem_zakoniku_-_za_ali_proti?|title=E-soočenje: Vodeb in Zelko o družinskem zakoniku - za ali proti?|date=2012-03-21|accessdate=2025-10-14|website=pomurec.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://24kul.si/roman-vodeb-levicarji-za-pravice-otrok-do-oceta-in-mame|title=Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in mame|date=2015-11-29|accessdate=2025-10-14|website=24kul.si}}</ref><ref>{{cite web|first=Vida|last=Petrovčič|first2=Aleš|last2=Primc|first3=Jernej|last3=Tašner Vatovec|title=Soočenje o referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-in-druzinskih-razmerjih/174376405|date=10. 12. 2015|accessdate=2025-11-16}}</ref> === Zasebno življenje === Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, in je oče dveh sinov. Vodeb ljubiteljsko ustvarja tudi kot [[risar]], predvsem portretni. === Odnos do žensk === Je tudi avtor nekaj zapisov na družbenih omrežjih o ženskah, ki so v javnosti vzbudili precej odmevov. Najbolj znana zadnja primera sta zapis o novo izvoljeni Predsednici slovenskega parlamenta [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]], ki ga je objavil na omrežju [[Twitter]]; zapisal je: "''Rdeči štikli so simbol (in znanilec) ženske želje po "organu", ki ženski manjka na telesu"'', in zapis o tedanji ministrici za notranje zadeve [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in sicer: "''Blondinka na čelu policistov'' … ''To pa je presežek!".''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/od-allstark-do-rdecih-salonarjev/|title=Od allstark do rdečih salonarjev|date=26.5.2022|accessdate=7.9.2022|website=Delo (časopis)}}</ref> === Odnos do povojnih pobojev in Jožeta Dežmana === Vodeb je v javnih nastopih in zapisih, pri katerih se je skliceval na psihoanalitične koncepte, komentiral tudi razprave o [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnih pobojih]] [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|na Slovenskem]] in njihovo obravnavo v sodobnem javnem prostoru. Po njegovih navedbah tematiziranje pobojev presega zgolj zgodovinopisni okvir ter deluje tudi kot del širših političnih razprav v družbi.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del|url=https://romanvodeb.si/qpost/23875/Nekaj-psihoanalize-povojnih-pobojev-I-del|website=romanvodeb.si|accessdate=2026-04-01|last=Vodeb|first=Roman}}</ref> V enem od nastopov je izjavil, da jih sam ne bi tematiziral. To stališče je utemeljil s svojim svetovalnim delom, pri čemer je poudaril, da poglabljanje v konfliktne (zgodovinske) teme ne prispeva k zmanjševanju medosebnih napetosti. Po njegovem mnenju razprave o vojni in povezanih dogodkih prispevajo k vzdrževanju političnih delitev v sodobni družbi.<ref name=":4">{{Citat|title=FAKTOR #214: ŠE PREMALO SMO JIH (mag. Roman VODEB, Tino MAMIĆ)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-53P7ieLV-0|date=2018-12-11|accessdate=2026-06-06|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Opozoril je, da so bili v vojnih in tik-povojnih časih porušeni moralni normativi in, da se je zato potrebno izogniti moraliziranju.<ref name=":4" /> Izrazil je stališče, da je sprava mogoča na drugačen način, ki ne temelji na ponovnem obravnavanju dogodkov iz vojnega obdobja.<ref name=":2" /> V tem okviru je delovanje [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], osrednjega raziskovalca pobojev v Sloveniji, interpretiral kot del teh sodobnih razprav o zgodovinskem spominu, pri čemer je uporabljal psihoanalitično terminologijo, kot sta nezavedno in simptomatsko ponavljanje.<ref name=":2" /> V enem od javnih nastopov je sklenil, da se pravzaprav »''terapira''« in, da »''predeluje družinsko travmo''«.<ref name=":5">{{Citat|title=SLEDI KORAKOV: 2 KAVARNIŠKI VEČER, DR. JOŽE DEŽMAN, čas 1:07:35-1:13:00, 1:35:45-1:36:10|url=https://www.youtube.com/watch?v=rB-XmB5i4dU|date=2019-04-04|accessdate=2026-04-01|last=Gošte|first=Igor}}</ref><ref name=":6">{{Citat|title=Predavanje vojakom (27.3.2026), čas 36:55-37:30|url=https://www.youtube.com/watch?v=6lS1ATMQm9A|date=2026-03-28|accessdate=2026-04-01|last=Vodeb|first=Roman}}</ref> V nekaterih javnih nastopih je za opis po njegovem mnenju pretirane osredotočenosti na to tematiko uporabil tudi provokativno-metaforična izraza »''mešanje dreka''«<ref name=":5" /> in »[[Nekrofilija|''nekrofilija'']]«.<ref name=":2" /><ref name=":4" /><ref name=":6" /> Po njegovem mnenju naj bi pogrevanje tem povojnih pobojev v političnem prostoru prispevalo k slabšim političnim rezultatom desnosredinskih strank, vključno s [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name=":5" /> Dežman je Vodebove ocene zavrnil ter mu očital pomanjkanje strokovnega znanja, mdr. glede pokopnih protokolov za vojne žrtve, ki jih določajo mednarodne konvencije.<ref name=":5" /> Zanikal je očitek, da bi se »''terapiral''«, in njegove izjave označil za »''strašno sramotne''«.<ref name=":5" /> Junija 2021 je Vodeba umestil med zanikovalce komunističnih zločinov (»''psihoanalitske norosti g. Vodeba''«), kamor po njegovem sodijo še nekateri zgodovinarji.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, čas 31:25-31:45|url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI|date=2021-06-14|accessdate=2026-04-01|last=Berlec|first=Metod}}</ref> == Športni dosežki == Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v [[Prilep|Prilepu]], 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_49_L.pdf "Bronasta kolajna za Karmen Gasar"]. str. 8. ''Gorenjski Glas.'' 30. junij 1981. l. 34., št. 49</ref> Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta. == Gledališče == Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah: *''Razočarana gospodinja pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/249443/liza-kurtz-potrebujes-razocarana-gospodinja|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=30. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> * ''Najstnica pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev|url=https://nova24tv.si/kolumna/nova-kolumna-romana-vodeba-varuh-pravic-gledalcev-in-poslusalcev/|date=2016-12-11|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Ajde miška, to mi deli!'' (2015)<ref>{{Navedi splet|title=-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)|url=https://www.noreponudbe.si/kuponcek/1374/monotragikomedijo-ajde-miska-to-mi-deli-z-romanom-vodebom-v-casino-kongo|website=NorePonudbe.si|accessdate=2020-11-03|language=sl|date=2015|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Lepotica in psihoanalitična zver'' (2014)<ref>{{Navedi splet|title=povejnaprej|url=https://www.vecer.com/navaden/201403056007813-6007813|website=www.vecer.com|date=2014-03-04|accessdate=2020-11-03|language=sl-si}}</ref> *''Seks, Freud in jaz'' (2012)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.trbovlje.si/dogodki_in_prireditve/monotragikomedija-seks-freud-in-jaz/275|title=Monotragikomedija seks, freud in jaz|date=2012|accessdate=3. november 2020|website=trbovlje.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == === Strokovni članki === * "Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50 * "Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45 * "Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40 === Knjige === * ''Razočarane gospodinje pri seksologu.'' Brežice: Barter, 2025 * ''Prvi spol - ali: penis in ženska želja''. Ljubljana : Zimske urice, 2019 * ''Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje''. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije "Zimske urice", 2011 * ''O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah)''. Trbovlje : ROVOSS, 2011 * ''Interpretacija športa''. Trbovlje : Fit, 2005 * ''Subjekt v ideologiji (športa)''. Trbovlje : Fit, 2002 * ''Šport skozi psihoanalizo''. Trbovlje : Fit, 2001 * ''Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država)''. Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://publishwall.si/roman.vodeb Blog] na PublishWall *[https://www.youtube.com/channel/UCWfatG10QuQpAoSYHDPQUdQ Profil] na YouTube *[https://roman-vodeb.si/ Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodeb, Roman}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Blogerji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]] [[Kategorija:Slovenski kineziologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] hx7au369u4fhyg5juc8hjufhqqrd21r 6686324 6686282 2026-06-07T06:19:06Z Yerpo 8417 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6686281|6686281]] do [[Special:Diff/6686282|6686282]] - izvirno raziskovanje 6686324 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Roman Vodeb|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2|party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj me vedno izžvižgajo - FokusPokus|url=https://fokuspokus.si/zakaj-me-vedno-izzvizgajo-10078950#:~:text=Desnica%20me%20je%20v%20teh,mo%C5%A1kih%20lahko%20fatalno%20zaznamuje%20dru%C5%BEbo|website=fokuspokus.si|accessdate=2026-05-07|last=Vodeb|first=Roman}}</ref>}} '''Roman Vodeb''', [[Slovenci|slovenski]] [[Kineziologija|kineziolog]], [[sociolog]], politični komentator, [[publicist]], [[športnik]], [[trener]], ljubiteljski [[psihoanalitik]] in ljubiteljski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[13. avgust]] [[1963]], [[Trbovlje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]].<ref name=":0">"Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri". str. 12. ''Delo'' (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YPB23Q4R}}</ref> Nekaj časa je kot psiholog sodeloval z [[Alpsko smučanje|alpsko smučarko]] [[Ilka Štuhec|Ilko Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko|url=https://www.dnevnik.si/1042759071|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=10. januar 2017|publisher=|last=Šemrov|first=Uroš|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328014057/https://www.dnevnik.si/1042759071|url-status=dead}}</ref> V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do [[Feminizem|feminizma]]<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«|url=https://www.dnevnik.si/1042734275|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=22. april 2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308163802/https://www.dnevnik.si/1042734275|url-status=dead}}</ref> in odraščanja otrok pri samskih ali [[Homoseksualnost|istospolno usmerjenih]] starših.<ref>Vodeb, Roman. "Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice." ''Vzgoja'' (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAQRVAO5}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=PREDSTAVITEV|url=https://roman-vodeb.si/predstavitev/|website=roman-vodeb.si|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|date=|publisher=}}</ref><ref>"Gimnastika za vse". str. 29. ''Zasavc''. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQ5X9C75}}</ref> == Življenje in delo == === Mladost === Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je [[Srednja Pedagoška gimnazija|Srednjo Pedagoško gimnazijo]] (Ledina) v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/novice/sport/sanjal-je-o-golu-v-velenju|title=Sanjal je o golu v Velenju|date=4. avgust 2017|accessdate=3. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":1" /> V mladosti je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na [[Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani|Fakulteto za telesno kulturo]] (šport). V mladinskih kategorijah je na [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolvent profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu [[Partizan Trbovlje]], kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.<ref name=":0" /> Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) [[Tina Trugar|Tino Trugar]] tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: ''Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih''. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]] (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge ''Šport skozi psihoanalizo'' na ISH niso pustili zagovarjati.{{Cn}} === Publikacije === Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: ''Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999)'', ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti ''Šport skozi psihoanalizo'' (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) ''Subjekt v ideologiji (športa)'' (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje ''Interpretacija športa'' (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je ''O spolu'' (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) ''(2011)''. ''Prvi spol'' (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] in privabil protestnike.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme|url=https://www.dnevnik.si/1042915467|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=29. november 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413190724/https://www.dnevnik.si/1042915467|url-status=dead}}</ref> === Sedanje delo === Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 je bil zaposlen kot sekretar [[Zveza športnih društev Trbovlje|Zveze športnih društev Trbovlje]], od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja [[Zavod za šport Trbovlje|Zavoda za šport Trbovlje]]. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa deluje kot osebni svetovalec (ljubiteljski [[Psihoterapija|psihoterapevt]]), [[publicist]], [[blogar]], kritično-(psiho)analitični mislec in politični komentator. Odmevne so tudi njegove oddaje na TV3 (''[[Faktor (oddaja)|Faktor]]'') in njegove kolumne za ''Fokuspokus''.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Roman Vodeb - objave|url=https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|website=www.fokuspokus.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813084544/https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|url-status=dead}}</ref> Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami ''(»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu«'' …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije). Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske od septembra 2018 deluje kot stalni komentator na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.<ref name=":3" /> Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb|url=https://publishwall.si/roman.vodeb|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodeb je v letu 2012 in 2015 ostro nasprotoval zakonskem predlogu o družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7097/vodeb-zakonik-otrokom-krati-pravice.htm|title=Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“|date=2012-03-10|accessdate=2025-10-14|website=radio.ognjisce.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/8784/E-soocenje__Vodeb_in_Zelko_o_druzinskem_zakoniku_-_za_ali_proti?|title=E-soočenje: Vodeb in Zelko o družinskem zakoniku - za ali proti?|date=2012-03-21|accessdate=2025-10-14|website=pomurec.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://24kul.si/roman-vodeb-levicarji-za-pravice-otrok-do-oceta-in-mame|title=Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in mame|date=2015-11-29|accessdate=2025-10-14|website=24kul.si}}</ref><ref>{{cite web|first=Vida|last=Petrovčič|first2=Aleš|last2=Primc|first3=Jernej|last3=Tašner Vatovec|title=Soočenje o referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-in-druzinskih-razmerjih/174376405|date=10. 12. 2015|accessdate=2025-11-16}}</ref> === Zasebno življenje === Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, in je oče dveh sinov. Vodeb ljubiteljsko ustvarja tudi kot [[risar]], predvsem portretni. === Odnos do žensk === Roman Vodeb tudi avtor nekaj zapisov na družbenih omrežjih o ženskah, ki so v javnosti vzbudili precej odmevov. Najbolj znana zadnja primera sta zapis o novo izvoljeni Predsednici slovenskega parlamenta [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]], ki ga je objavil na omrežju [[Twitter]]; zapisal je: "''Rdeči štikli so simbol (in znanilec) ženske želje po "organu", ki ženski manjka na telesu"'', in zapis o tedanji ministrici za notranje zadeve [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in sicer: "''Blondinka na čelu policistov'' … ''To pa je presežek!".''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/od-allstark-do-rdecih-salonarjev/|title=Od allstark do rdečih salonarjev|date=26.5.2022|accessdate=7.9.2022|website=Delo (časopis)}}</ref> == Športni dosežki == Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v [[Prilep|Prilepu]], 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_49_L.pdf "Bronasta kolajna za Karmen Gasar"]. str. 8. ''Gorenjski Glas.'' 30. junij 1981. l. 34., št. 49</ref> Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta. == Gledališče == Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah: *''Razočarana gospodinja pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/249443/liza-kurtz-potrebujes-razocarana-gospodinja|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=30. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> * ''Najstnica pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev|url=https://nova24tv.si/kolumna/nova-kolumna-romana-vodeba-varuh-pravic-gledalcev-in-poslusalcev/|date=2016-12-11|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Ajde miška, to mi deli!'' (2015)<ref>{{Navedi splet|title=-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)|url=https://www.noreponudbe.si/kuponcek/1374/monotragikomedijo-ajde-miska-to-mi-deli-z-romanom-vodebom-v-casino-kongo|website=NorePonudbe.si|accessdate=2020-11-03|language=sl|date=2015|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Lepotica in psihoanalitična zver'' (2014)<ref>{{Navedi splet|title=povejnaprej|url=https://www.vecer.com/navaden/201403056007813-6007813|website=www.vecer.com|date=2014-03-04|accessdate=2020-11-03|language=sl-si}}</ref> *''Seks, Freud in jaz'' (2012)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.trbovlje.si/dogodki_in_prireditve/monotragikomedija-seks-freud-in-jaz/275|title=Monotragikomedija seks, freud in jaz|date=2012|accessdate=3. november 2020|website=trbovlje.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == === Strokovni članki === * "Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50 * "Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45 * "Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40 === Knjige === * ''Razočarane gospodinje pri seksologu.'' Brežice: Barter, 2025 * ''Prvi spol - ali: penis in ženska želja''. Ljubljana : Zimske urice, 2019 * ''Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje''. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije "Zimske urice", 2011 * ''O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah)''. Trbovlje : ROVOSS, 2011 * ''Interpretacija športa''. Trbovlje : Fit, 2005 * ''Subjekt v ideologiji (športa)''. Trbovlje : Fit, 2002 * ''Šport skozi psihoanalizo''. Trbovlje : Fit, 2001 * ''Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država)''. Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://publishwall.si/roman.vodeb Blog] na PublishWall *[https://www.youtube.com/channel/UCWfatG10QuQpAoSYHDPQUdQ Profil] na YouTube *[https://roman-vodeb.si/ Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodeb, Roman}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Blogerji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]] [[Kategorija:Slovenski kineziologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 2rk4bcddezoj2cgglz2e63dn2cputdl 6686376 6686324 2026-06-07T09:45:15Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6686324|6686324]] uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) ni izvirno raziskovanje, ker sem predstavil njegovo mnenje; odstavek sem dodal zato, ker je bila ena prvih potez nove koalicije ponovna vzpost. spomina na žrtve ... slog sem omilil saj sta tako D. kot V. znana po provokativnih izjavah ... doc. dr. Jernej prosim ne išči izgovorov za nevključitev teksta; lahko pa popraviš slo, vendar ne vsebine, saj povsem drži 6686376 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Roman Vodeb|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2|party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj me vedno izžvižgajo - FokusPokus|url=https://fokuspokus.si/zakaj-me-vedno-izzvizgajo-10078950#:~:text=Desnica%20me%20je%20v%20teh,mo%C5%A1kih%20lahko%20fatalno%20zaznamuje%20dru%C5%BEbo|website=fokuspokus.si|accessdate=2026-05-07|last=Vodeb|first=Roman}}</ref>}} '''Roman Vodeb''', [[Slovenci|slovenski]] [[Kineziologija|kineziolog]], [[sociolog]], politični komentator, [[publicist]], [[športnik]], [[trener]], ljubiteljski [[psihoanalitik]] in ljubiteljski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[13. avgust]] [[1963]], [[Trbovlje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]].<ref name=":0">"Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri". str. 12. ''Delo'' (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YPB23Q4R}}</ref> Nekaj časa je kot psiholog sodeloval z [[Alpsko smučanje|alpsko smučarko]] [[Ilka Štuhec|Ilko Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko|url=https://www.dnevnik.si/1042759071|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=10. januar 2017|publisher=|last=Šemrov|first=Uroš|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328014057/https://www.dnevnik.si/1042759071|url-status=dead}}</ref> V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do [[Feminizem|feminizma]]<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«|url=https://www.dnevnik.si/1042734275|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=22. april 2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308163802/https://www.dnevnik.si/1042734275|url-status=dead}}</ref> in odraščanja otrok pri samskih ali [[Homoseksualnost|istospolno usmerjenih]] starših.<ref>Vodeb, Roman. "Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice." ''Vzgoja'' (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAQRVAO5}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=PREDSTAVITEV|url=https://roman-vodeb.si/predstavitev/|website=roman-vodeb.si|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|date=|publisher=}}</ref><ref>"Gimnastika za vse". str. 29. ''Zasavc''. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQ5X9C75}}</ref> == Življenje in delo == === Mladost === Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je [[Srednja Pedagoška gimnazija|Srednjo Pedagoško gimnazijo]] (Ledina) v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/novice/sport/sanjal-je-o-golu-v-velenju|title=Sanjal je o golu v Velenju|date=4. avgust 2017|accessdate=3. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":1" /> V mladosti je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na [[Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani|Fakulteto za telesno kulturo]] (šport). V mladinskih kategorijah je na [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolvent profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu [[Partizan Trbovlje]], kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.<ref name=":0" /> Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) [[Tina Trugar|Tino Trugar]] tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: ''Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih''. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]] (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge ''Šport skozi psihoanalizo'' na ISH niso pustili zagovarjati.{{Cn}} === Publikacije === Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: ''Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999)'', ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti ''Šport skozi psihoanalizo'' (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) ''Subjekt v ideologiji (športa)'' (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje ''Interpretacija športa'' (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je ''O spolu'' (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) ''(2011)''. ''Prvi spol'' (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] in privabil protestnike.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme|url=https://www.dnevnik.si/1042915467|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=29. november 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413190724/https://www.dnevnik.si/1042915467|url-status=dead}}</ref> === Sedanje delo === Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 je bil zaposlen kot sekretar [[Zveza športnih društev Trbovlje|Zveze športnih društev Trbovlje]], od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja [[Zavod za šport Trbovlje|Zavoda za šport Trbovlje]]. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa deluje kot osebni svetovalec (ljubiteljski [[Psihoterapija|psihoterapevt]]), [[publicist]], [[blogar]], kritično-(psiho)analitični mislec in politični komentator. Odmevne so tudi njegove oddaje na TV3 (''[[Faktor (oddaja)|Faktor]]'') in njegove kolumne za ''Fokuspokus''.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Roman Vodeb - objave|url=https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|website=www.fokuspokus.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813084544/https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|url-status=dead}}</ref> Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami ''(»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu«'' …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije). Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske od septembra 2018 deluje kot stalni komentator na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.<ref name=":3" /> Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb|url=https://publishwall.si/roman.vodeb|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodeb je v letu 2012 in 2015 ostro nasprotoval zakonskem predlogu o družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7097/vodeb-zakonik-otrokom-krati-pravice.htm|title=Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“|date=2012-03-10|accessdate=2025-10-14|website=radio.ognjisce.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/8784/E-soocenje__Vodeb_in_Zelko_o_druzinskem_zakoniku_-_za_ali_proti?|title=E-soočenje: Vodeb in Zelko o družinskem zakoniku - za ali proti?|date=2012-03-21|accessdate=2025-10-14|website=pomurec.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://24kul.si/roman-vodeb-levicarji-za-pravice-otrok-do-oceta-in-mame|title=Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in mame|date=2015-11-29|accessdate=2025-10-14|website=24kul.si}}</ref><ref>{{cite web|first=Vida|last=Petrovčič|first2=Aleš|last2=Primc|first3=Jernej|last3=Tašner Vatovec|title=Soočenje o referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-in-druzinskih-razmerjih/174376405|date=10. 12. 2015|accessdate=2025-11-16}}</ref> === Zasebno življenje === Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, in je oče dveh sinov. Vodeb ljubiteljsko ustvarja tudi kot [[risar]], predvsem portretni. === Odnos do žensk === Je tudi avtor nekaj zapisov na družbenih omrežjih o ženskah, ki so v javnosti vzbudili precej odmevov. Najbolj znana zadnja primera sta zapis o novo izvoljeni Predsednici slovenskega parlamenta [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]], ki ga je objavil na omrežju [[Twitter]]; zapisal je: "''Rdeči štikli so simbol (in znanilec) ženske želje po "organu", ki ženski manjka na telesu"'', in zapis o tedanji ministrici za notranje zadeve [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in sicer: "''Blondinka na čelu policistov'' … ''To pa je presežek!".''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/od-allstark-do-rdecih-salonarjev/|title=Od allstark do rdečih salonarjev|date=26.5.2022|accessdate=7.9.2022|website=Delo (časopis)}}</ref> === Odnos do povojnih pobojev in Jožeta Dežmana === Vodeb je v javnih nastopih in zapisih, pri katerih se je skliceval na psihoanalitične koncepte, komentiral tudi razprave o [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnih pobojih]] [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|na Slovenskem]] in njihovo obravnavo v sodobnem javnem prostoru. Po njegovih navedbah tematiziranje pobojev presega zgolj zgodovinopisni okvir ter deluje tudi kot del širših političnih razprav v družbi.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del|url=https://romanvodeb.si/qpost/23875/Nekaj-psihoanalize-povojnih-pobojev-I-del|website=romanvodeb.si|accessdate=2026-04-01|last=Vodeb|first=Roman}}</ref> V enem od nastopov je izjavil, da jih sam ne bi tematiziral. To stališče je utemeljil s svojim svetovalnim delom, pri čemer je poudaril, da poglabljanje v konfliktne (zgodovinske) teme ne prispeva k zmanjševanju medosebnih napetosti. Po njegovem mnenju razprave o vojni in povezanih dogodkih prispevajo k vzdrževanju političnih delitev v sodobni družbi.<ref name=":4">{{Citat|title=FAKTOR #214: ŠE PREMALO SMO JIH (mag. Roman VODEB, Tino MAMIĆ)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-53P7ieLV-0|date=2018-12-11|accessdate=2026-06-06|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Opozoril je, da so bili v vojnih in tik-povojnih časih porušeni moralni normativi in, da se je zato potrebno izogniti moraliziranju.<ref name=":4" /> Izrazil je stališče, da je sprava mogoča na drugačen način, ki ne temelji na ponovnem obravnavanju dogodkov iz vojnega obdobja.<ref name=":2" /> V tem okviru je delovanje [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], osrednjega raziskovalca pobojev v Sloveniji, interpretiral kot del teh sodobnih razprav o zgodovinskem spominu, pri čemer je uporabljal psihoanalitično terminologijo, kot sta nezavedno in simptomatsko ponavljanje.<ref name=":2" /> V enem od javnih nastopov je sklenil, da se pravzaprav »''terapira''« in, da »''predeluje družinsko travmo''«.<ref name=":5">{{Citat|title=SLEDI KORAKOV: 2 KAVARNIŠKI VEČER, DR. JOŽE DEŽMAN, čas 1:07:35-1:13:00, 1:35:45-1:36:10|url=https://www.youtube.com/watch?v=rB-XmB5i4dU|date=2019-04-04|accessdate=2026-04-01|last=Gošte|first=Igor}}</ref><ref name=":6">{{Citat|title=Predavanje vojakom (27.3.2026), čas 36:55-37:30|url=https://www.youtube.com/watch?v=6lS1ATMQm9A|date=2026-03-28|accessdate=2026-04-01|last=Vodeb|first=Roman}}</ref> V nekaterih javnih nastopih je za opis po njegovem mnenju pretirane osredotočenosti na to tematiko uporabil tudi provokativno-metaforična izraza »''mešanje dreka''«<ref name=":5" /> in »[[Nekrofilija|''nekrofilija'']]«.<ref name=":2" /><ref name=":4" /><ref name=":6" /> Po njegovem mnenju naj bi pogrevanje tem povojnih pobojev v političnem prostoru prispevalo k slabšim političnim rezultatom desnosredinskih strank, vključno s [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name=":5" /> Dežman je Vodebove ocene zavrnil ter mu očital pomanjkanje strokovnega znanja, mdr. glede pokopnih protokolov za vojne žrtve, ki jih določajo mednarodne konvencije.<ref name=":5" /> Zanikal je očitek, da bi se »''terapiral''«, in njegove izjave označil za »''strašno sramotne''«.<ref name=":5" /> Junija 2021 je Vodeba umestil med zanikovalce komunističnih zločinov (»''psihoanalitske norosti g. Vodeba''«), kamor po njegovem sodijo še nekateri zgodovinarji.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, čas 31:25-31:45|url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI|date=2021-06-14|accessdate=2026-04-01|last=Berlec|first=Metod}}</ref> == Športni dosežki == Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v [[Prilep|Prilepu]], 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_49_L.pdf "Bronasta kolajna za Karmen Gasar"]. str. 8. ''Gorenjski Glas.'' 30. junij 1981. l. 34., št. 49</ref> Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta. == Gledališče == Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah: *''Razočarana gospodinja pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/249443/liza-kurtz-potrebujes-razocarana-gospodinja|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=30. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> * ''Najstnica pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev|url=https://nova24tv.si/kolumna/nova-kolumna-romana-vodeba-varuh-pravic-gledalcev-in-poslusalcev/|date=2016-12-11|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Ajde miška, to mi deli!'' (2015)<ref>{{Navedi splet|title=-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)|url=https://www.noreponudbe.si/kuponcek/1374/monotragikomedijo-ajde-miska-to-mi-deli-z-romanom-vodebom-v-casino-kongo|website=NorePonudbe.si|accessdate=2020-11-03|language=sl|date=2015|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Lepotica in psihoanalitična zver'' (2014)<ref>{{Navedi splet|title=povejnaprej|url=https://www.vecer.com/navaden/201403056007813-6007813|website=www.vecer.com|date=2014-03-04|accessdate=2020-11-03|language=sl-si}}</ref> *''Seks, Freud in jaz'' (2012)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.trbovlje.si/dogodki_in_prireditve/monotragikomedija-seks-freud-in-jaz/275|title=Monotragikomedija seks, freud in jaz|date=2012|accessdate=3. november 2020|website=trbovlje.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == === Strokovni članki === * "Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50 * "Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45 * "Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40 === Knjige === * ''Razočarane gospodinje pri seksologu.'' Brežice: Barter, 2025 * ''Prvi spol - ali: penis in ženska želja''. Ljubljana : Zimske urice, 2019 * ''Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje''. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije "Zimske urice", 2011 * ''O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah)''. Trbovlje : ROVOSS, 2011 * ''Interpretacija športa''. Trbovlje : Fit, 2005 * ''Subjekt v ideologiji (športa)''. Trbovlje : Fit, 2002 * ''Šport skozi psihoanalizo''. Trbovlje : Fit, 2001 * ''Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država)''. Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://publishwall.si/roman.vodeb Blog] na PublishWall *[https://www.youtube.com/channel/UCWfatG10QuQpAoSYHDPQUdQ Profil] na YouTube *[https://roman-vodeb.si/ Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodeb, Roman}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Blogerji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]] [[Kategorija:Slovenski kineziologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] hx7au369u4fhyg5juc8hjufhqqrd21r Aras (reka) 0 468593 6686289 6277961 2026-06-07T01:28:20Z ~2026-32552-67 260877 6686289 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Aras | image = Jolfa-Aras2.jpg | image_caption = Reka Aras, Avtonomna republika Nahičevan, Azerbajdžan na desni in Iran na levi. | map = Arasrivermap4.jpg | map_size = | map_alt = | map_caption = Reka Aras izvira na karti v povodju reke Kura | source1_location = provinca Erzurum, Turčija | mouth_location = reka Kura v Sabirabadu | subdivision_type1 = država | subdivision_name1 = [[Turčija]], [[Armenija]], [[Iran]], [[Azerbajdžan]] | length = 1072 km | basin_size = 102.000 km2 | discharge1_avg = 285 m3/s | source1_elevation = | mouth_elevation = }} '''Aras''' ali '''Araks''' (''Araxes'') je [[reka]], ki izvira v [[Turčija|Turčiji]] in nato teče vzdolž meje med Turčijo in [[Armenija|Armenijo]], med Turčijo in območjem [[Nahičevan]] v [[Azerbajdžan]]u, med [[Iran]]om in Azerbajdžanom in Armenijo ter na koncu skozi Azerbajdžan do reke [[Kura (reka)|Kure]]. Idmaka južno stran gorovja Mali Kavkaz in se nato pridruži Kuri, ki odmaka severno stran gorovja Mali Kavkaz. Njena skupna dolžina je 1072 kilometrov in pokriva površino 102.000 kvadratnih kilometrov. Reka Aras je ena največjih rek na [[Kavkaz]]u. == Ime == V klasični antiki je bila reka Grkom znana kot '''Arakses''' ({{jezik-el|Ἀράξης}}). Sodobno armensko ime je ''Araks'' ({{jezik-hy|Արաքս}}). Zgodovinsko je bil znan tudi kot ''Yeraskh'' (staro armensko: Երասխ), njegovo staro gruzijsko ime pa je ''Rakhsi'' ({{jezik-ka|რახსი}}). V azerbajdžanščini je ime reke ''Araz''. V perzijščini in kurdščini je njeno ime ارس (''Aras''), v turščini pa ''Aras''. == Opis == Aras izvira blizu Erzuruma v Turčiji in se sreča z reko Akhurian jugovzhodno od Digorja. Od Digorja teče vzdolž zaprte turško-armenske meje, nato pa blizu koridorja, ki povezuje Turčijo z azerbajdžansko [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan]]. Nato se nadaljuje vzdolž iransko-armenske in iransko-azerbajdžanske meje. <ref name=IE>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/araxes-river|title=Araxes River|publisher=Encyclopædia Iranica|accessdate=3 May 2018}}</ref> Zangmar, Sariso, reka Ghotour, reka Hajilar, Kalibar, reka Ilghena, reka Darreh in reka Balha so glavni južni pritoki Arasa. V Turčiji reka Ghareso priteče s severa, reke Akhurija, Metsamor, Hrazdan, Azat, Vedi, Arpa, Vorotan, Voghdji in Meghri pa se pridružijo z armenske (severne) strani. Reka Khačin, reka Okhči, reka Kuri in Kandlan pritečejo v reko z azerbajdžanske (severne) strani. == Zgodovina == [[File:Aras River in Persian (IRAN) Empire 1747 map.JPG|thumb|260px|Reka Arasv Perzijskem cesarstvu na karti iz leta 1747.]] V armenski tradiciji je reka dobila ime po Arastu, vnuku legendarnega armenskega patriarha [[Hajk Veliki|Hajka]]. Ime je bilo kasneje helenizirano v Araxes in se je uporabljalo za kulturo Kura-Araxes, prazgodovinsko ljudstvo, ki je cvetela v dolinah Kura in Aras. Reko omenja [[Vergilij]] v zadnjem poglavju ''Eneide VIII'' kot 'jezna na most', saj so Rimljani zgradili most čeznjo, tako da je bila s tem osvojena. Reka Aras je bila povezana z biblijskima rekama Gihon in Pišon. Robert H. Hewsen je Aras opisal kot edino 'pravo reko' Armenije in kot 'mati Araxes', simbol ponosa armenskega ljudstva. <ref>{{navedi knjigo|title=The Armenian People From Ancient to Modern Times. Volume I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century|date=1997|publisher=St. Martin's Press|isbn=0-312-10169-4|location=New York|page=7|last1=Hewsen|first1=Robert|authorlink1= |editor1-last=Hovannisian|editor1-first=Richard G.|editor1-link= |url=https://archive.org/details/armenianpeoplefr00rich_0}}</ref> Po legendi, ki jo je v starih časih navedel [[Strabon]], reka Araxes v Armeniji ni imela izliva v [[Kaspijsko jezero]], ampak se je razširila po ravnicah in ustvarila jezero brez izliva. <ref>{{navedi splet|url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0198:book=11:chapter=14&highlight=plains|title=Strabo, Geography, Book 11, chapter 14|last=|first=|date=|website=www.perseus.tufts.edu|access-date=2018-01-15}}</ref> V islamskih časih je Araxes postala v arabskem jeziku znana kot al-Rass (da je ne bi mešali s sodobnim mestom Ar Rass), v perzo-turškem kontekstu pa kot Aras. V sodobni zgodovini je Aras dobil pomen kot geografska politična meja. Reka je bila po pogojih Gulistanske in Turkmenčajske pogodbe izbrana za mejno mejo med [[Rusko cesarstvo|Ruskim cesarstvom]] in [[Kadžari|Kadžarskim]] Iranom, saj je bila slednja prisiljena, da svoja kavkaška ozemlja odstopi Rusiji <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728&dq=russo+persian+war+1804-1813&hl=nl&sa=X&ei=QnOXVJXpCcz7UPevhPAK&ved=0CCcQ6AEwAQ#v=onepage&q=russo%20persian%20war%201804-1813&f=false|title=Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond ...|accessdate=23 April 2015}}</ref>. Zaradi teh sprememb meje v 19. stoletju ena sodobna, neprimerna shema, reko Aras označuje kot črto kontinentalne razmejitve med Evropo in Azijo <ref>[https://www.britannica.com/place/Caucasus Caucasus]</ref>. Iran in Sovjetska zveza sta v 20. stoletju zgradila ''jez Aras'' na reki Aras na območju Poldašt in ustvarila jezero Aras. ''Jez Meghri'' se gradi v bližini armenskega mesta Meghri.<ref>{{navedi splet|title=News: Meghry Power Plant Kicks off |date=17 November 2012 |publisher=Iran Water & Power Resources Development Co. |url=http://en.iwpco.ir/Lists/News/DispForm.aspx?ID=151 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313020814/http://en.iwpco.ir/Lists/News/DispForm.aspx?ID=151 |archivedate=13 March 2016 }}</ref> == Dolina reke Aras == Leta 2006 je v dolini Aras v vasi Yukarı Çıyrıklı v okrožju Tuzluca v provinci Iğdır, Turčija, ustanovilo turško nevladno organizacijo za varstvo narave KuzeyDoğa Society. Je ena izmed dveh turških postaj za obročkanje ptic, ki ostanejo aktivne celo leto. Med letoma 2006 in 2015 je bilo na tej postaji opaženih več kot 65.000 ptic 198 vrst in obročkanih je bilo 258 vrst ptic. Petindvajset odstotkov od 471 vrst ptic, ki jih najdemo v Turčiji, je zabeleženih na tem mokrišču, zaradi česar je Turčija najpomembnejše mokrišče za ptice. Število obročkanih in opaženih 258 vrst ptic obsega 85 odstotkov od 303 vrst ptic v provinci Iğdır. Med aktivnostmi obročkanja ptic v letu 2012 so opazili sedem novih vrst ptic, vključno z [[ujede|ujedo]] [[Šikra|Šikro]] (''Accipiter badius''), ki je bila nova v turški avifauni. Profesor biologije z univerze v Utah, Çağan Şekercioğlu, predsednik društva KuzeyDoğa, je apeliral na ministrstvo za gozdarstvo in vodno gospodarstvo, naj opusti projekt jezu Tuzluca, ki bi uničil močvirje, v katerem živijo divje ptice v dolini reke Aras. Ministrstvo je leta 2013 podelilo najvišjo stopnjo stanja ohranjenosti (zaščiteno območje narave).<ref>[https://web.archive.org/web/20140714145416/http://www.akdenizgazete.com/turkiye/aras-nehrindeki-kuslara-abdden-el-uzatti-h12401.html ARAS NEHRİ'NDEKİ KUŞLARA ABD'DEN EL UZATTI]</ref> == Galerija == <gallery> File:Aras-02.jpg|Aras vstopi v okrožje Poldašt. File:Aras Nehri.jpg| Aras izstopi iz Iğdırja. File:Aras River, Turkey-Armenia-Iran Border Region.JPG|Slika Arasa iz vesolja. File:Araz River.jpg|Aras blizu Jolfe, Iran. File:Aras River with Nagorno Karabakh-Azerbaijan at Right - Iran at Left - Iranian Azerbaijan - Iran (7421349614).jpg|Aras z Iranom levo in Gorskim Karabahom / Azerbajdžanom desno. File:Aras river at Nurduz 04.jpg | Aras pri Nurduzu, meja med Iranom in Armenijo </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Aras River}} * {{navedi splet|title=Aras River|work=Encyclopædia Britannica|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/32145/Aras-River.}} {{coord|40.0184|N|48.4535|E|source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke v Turčiji]] [[Kategorija:Reke v Armeniji]] [[Kategorija:Reke v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Reke v Iranu]] [[Kategorija:Državni simboli Armenije]] {{normativna kontrola}} t58se2c3lsr3m0es63lyyqrrm0d5f1g 6686398 6686289 2026-06-07T11:12:13Z Ljuba24b 92351 jezik 6686398 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Aras | image = Jolfa-Aras2.jpg | image_caption = Reka Aras, Avtonomna republika Nahičevan, Azerbajdžan na desni in Iran na levi. | map = Arasrivermap4.jpg | map_size = | map_alt = | map_caption = Reka Aras izvira na karti v povodju reke Kura | source1_location = provinca Erzurum, Turčija | mouth_location = reka Kura v Sabirabadu | subdivision_type1 = država | subdivision_name1 = [[Turčija]], [[Armenija]], [[Iran]], [[Azerbajdžan]] | length = 1072 km | basin_size = 102.000 km2 | discharge1_avg = 285 m3/s | source1_elevation = | mouth_elevation = }} '''Aras''' ({{langx|az|Araz}}, {{langx|fa|ارس|Aras}}, {{langx|hy|Արաքս|Araks}}, kurdsko ''Erez'', urartsko Muna,<ref>Ralf-Bernhard Wartke: ''Urartu, das Reich am Ararat'' (= ''Kulturgeschichte der antiken Welt.'' Band 59). Mainz, Zabern 1993, S. 60.</ref> {{langx|el|Araxes}}, {{langx|tr|Aras Nehri}}) je [[reka]], ki izvira v [[Turčija|Turčiji]] in nato teče vzdolž meje med Turčijo in [[Armenija|Armenijo]], med Turčijo in območjem [[Nahičevan]] v [[Azerbajdžan]]u, med [[Iran]]om in Azerbajdžanom in Armenijo ter na koncu skozi Azerbajdžan do reke [[Kura (reka)|Kure]]. Idmaka južno stran gorovja Mali Kavkaz in se nato pridruži Kuri, ki odmaka severno stran gorovja Mali Kavkaz. Njena skupna dolžina je 1072 kilometrov in pokriva površino 102.000 kvadratnih kilometrov. Reka Aras je ena največjih rek na [[Kavkaz]]u. == Ime == V klasični antiki je bila reka Grkom znana kot '''Arakses''' ({{jezik-el|Ἀράξης}}). Sodobno armensko ime je ''Araks'' ({{jezik-hy|Արաքս}}). Zgodovinsko je bil znan tudi kot ''Yeraskh'' (staro armensko: Երասխ), njegovo staro gruzijsko ime pa je ''Rakhsi'' ({{jezik-ka|რახსი}}). V azerbajdžanščini je ime reke ''Araz''. V perzijščini in kurdščini je njeno ime ارس (''Aras''), v turščini pa ''Aras''. == Opis == Aras izvira blizu Erzuruma v Turčiji in se sreča z reko Akhurian jugovzhodno od Digorja. Od Digorja teče vzdolž zaprte turško-armenske meje, nato pa blizu koridorja, ki povezuje Turčijo z azerbajdžansko [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan]]. Nato se nadaljuje vzdolž iransko-armenske in iransko-azerbajdžanske meje. <ref name=IE>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/araxes-river|title=Araxes River|publisher=Encyclopædia Iranica|accessdate=3 May 2018}}</ref> Zangmar, Sariso, reka Ghotour, reka Hajilar, Kalibar, reka Ilghena, reka Darreh in reka Balha so glavni južni pritoki Arasa. V Turčiji reka Ghareso priteče s severa, reke Akhurija, Metsamor, Hrazdan, Azat, Vedi, Arpa, Vorotan, Voghdji in Meghri pa se pridružijo z armenske (severne) strani. Reka Khačin, reka Okhči, reka Kuri in Kandlan pritečejo v reko z azerbajdžanske (severne) strani. == Zgodovina == [[File:Aras River in Persian (IRAN) Empire 1747 map.JPG|thumb|260px|Reka Arasv Perzijskem cesarstvu na karti iz leta 1747.]] V armenski tradiciji je reka dobila ime po Arastu, vnuku legendarnega armenskega patriarha [[Hajk Veliki|Hajka]]. Ime je bilo kasneje helenizirano v Araxes in se je uporabljalo za kulturo Kura-Araxes, prazgodovinsko ljudstvo, ki je cvetela v dolinah Kura in Aras. Reko omenja [[Vergilij]] v zadnjem poglavju ''Eneide VIII'' kot 'jezna na most', saj so Rimljani zgradili most čeznjo, tako da je bila s tem osvojena. Reka Aras je bila povezana z biblijskima rekama Gihon in Pišon. Robert H. Hewsen je Aras opisal kot edino 'pravo reko' Armenije in kot 'mati Araxes', simbol ponosa armenskega ljudstva. <ref>{{navedi knjigo|title=The Armenian People From Ancient to Modern Times. Volume I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century|date=1997|publisher=St. Martin's Press|isbn=0-312-10169-4|location=New York|page=7|last1=Hewsen|first1=Robert|authorlink1= |editor1-last=Hovannisian|editor1-first=Richard G.|editor1-link= |url=https://archive.org/details/armenianpeoplefr00rich_0}}</ref> Po legendi, ki jo je v starih časih navedel [[Strabon]], reka Araxes v Armeniji ni imela izliva v [[Kaspijsko jezero]], ampak se je razširila po ravnicah in ustvarila jezero brez izliva. <ref>{{navedi splet|url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0198:book=11:chapter=14&highlight=plains|title=Strabo, Geography, Book 11, chapter 14|last=|first=|date=|website=www.perseus.tufts.edu|access-date=2018-01-15}}</ref> V islamskih časih je Araxes postala v arabskem jeziku znana kot al-Rass (da je ne bi mešali s sodobnim mestom Ar Rass), v perzo-turškem kontekstu pa kot Aras. V sodobni zgodovini je Aras dobil pomen kot geografska politična meja. Reka je bila po pogojih Gulistanske in Turkmenčajske pogodbe izbrana za mejno mejo med [[Rusko cesarstvo|Ruskim cesarstvom]] in [[Kadžari|Kadžarskim]] Iranom, saj je bila slednja prisiljena, da svoja kavkaška ozemlja odstopi Rusiji <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728&dq=russo+persian+war+1804-1813&hl=nl&sa=X&ei=QnOXVJXpCcz7UPevhPAK&ved=0CCcQ6AEwAQ#v=onepage&q=russo%20persian%20war%201804-1813&f=false|title=Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond ...|accessdate=23 April 2015}}</ref>. Zaradi teh sprememb meje v 19. stoletju ena sodobna, neprimerna shema, reko Aras označuje kot črto kontinentalne razmejitve med Evropo in Azijo <ref>[https://www.britannica.com/place/Caucasus Caucasus]</ref>. Iran in Sovjetska zveza sta v 20. stoletju zgradila ''jez Aras'' na reki Aras na območju Poldašt in ustvarila jezero Aras. ''Jez Meghri'' se gradi v bližini armenskega mesta Meghri.<ref>{{navedi splet|title=News: Meghry Power Plant Kicks off |date=17 November 2012 |publisher=Iran Water & Power Resources Development Co. |url=http://en.iwpco.ir/Lists/News/DispForm.aspx?ID=151 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313020814/http://en.iwpco.ir/Lists/News/DispForm.aspx?ID=151 |archivedate=13 March 2016 }}</ref> == Dolina reke Aras == Leta 2006 je v dolini Aras v vasi Yukarı Çıyrıklı v okrožju Tuzluca v provinci Iğdır, Turčija, ustanovilo turško nevladno organizacijo za varstvo narave KuzeyDoğa Society. Je ena izmed dveh turških postaj za obročkanje ptic, ki ostanejo aktivne celo leto. Med letoma 2006 in 2015 je bilo na tej postaji opaženih več kot 65.000 ptic 198 vrst in obročkanih je bilo 258 vrst ptic. Petindvajset odstotkov od 471 vrst ptic, ki jih najdemo v Turčiji, je zabeleženih na tem mokrišču, zaradi česar je Turčija najpomembnejše mokrišče za ptice. Število obročkanih in opaženih 258 vrst ptic obsega 85 odstotkov od 303 vrst ptic v provinci Iğdır. Med aktivnostmi obročkanja ptic v letu 2012 so opazili sedem novih vrst ptic, vključno z [[ujede|ujedo]] [[Šikra|Šikro]] (''Accipiter badius''), ki je bila nova v turški avifauni. Profesor biologije z univerze v Utah, Çağan Şekercioğlu, predsednik društva KuzeyDoğa, je apeliral na ministrstvo za gozdarstvo in vodno gospodarstvo, naj opusti projekt jezu Tuzluca, ki bi uničil močvirje, v katerem živijo divje ptice v dolini reke Aras. Ministrstvo je leta 2013 podelilo najvišjo stopnjo stanja ohranjenosti (zaščiteno območje narave).<ref>[https://web.archive.org/web/20140714145416/http://www.akdenizgazete.com/turkiye/aras-nehrindeki-kuslara-abdden-el-uzatti-h12401.html ARAS NEHRİ'NDEKİ KUŞLARA ABD'DEN EL UZATTI]</ref> == Galerija == <gallery> File:Aras-02.jpg|Aras vstopi v okrožje Poldašt. File:Aras Nehri.jpg| Aras izstopi iz Iğdırja. File:Aras River, Turkey-Armenia-Iran Border Region.JPG|Slika Arasa iz vesolja. File:Araz River.jpg|Aras blizu Jolfe, Iran. File:Aras River with Nagorno Karabakh-Azerbaijan at Right - Iran at Left - Iranian Azerbaijan - Iran (7421349614).jpg|Aras z Iranom levo in Gorskim Karabahom / Azerbajdžanom desno. File:Aras river at Nurduz 04.jpg | Aras pri Nurduzu, meja med Iranom in Armenijo </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Aras River}} * {{navedi splet|title=Aras River|work=Encyclopædia Britannica|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/32145/Aras-River.}} {{coord|40.0184|N|48.4535|E|source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke v Turčiji]] [[Kategorija:Reke v Armeniji]] [[Kategorija:Reke v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Reke v Iranu]] [[Kategorija:Državni simboli Armenije]] {{normativna kontrola}} 11kl8cfspdqic2dxoadm88nu4issd3a David Amaro 0 469985 6686280 6636531 2026-06-06T22:43:05Z ~2026-33716-78 261254 /* Diskografija */ 6686280 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = David Amaro | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = person | native_name = | native_name_lang = | birth_name = David Dekić | alias = David Grom | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Bled]], Slovenija | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 2005/2006–2013 (kot David Grom), 2019–danes (kot David Amaro) | label = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''David Amaro''' (pravo ime: '''David Dekić'''), pevec, skladatelj in besedilopisec bosanskega porekla, * 3. avgust 1993, [[Jesenice]], [[Slovenija]].<ref name="gg">{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080826/C/308269990/po-novem-david-grom|title=Po novem David Grom |accessdate=19. 12. 2019 |date=26. 8. 2008 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> == Življenje v Sloveniji, 2005–2013 == David Amaro, rojen kot David Dekić, je svoje otroštvo preživel na Gorenjskem, na [[Bled]]u, in ravno na Gorenjskem je začel s svojimi prvimi glasbenimi koraki. Njegov prvi vidnejši nastop je bil na pevskem tekmovanju [[Prvi glas Gorenjske#Prvi glasek Gorenjske|Prvi glasek Gorenjske]] 2005 pri dvanajstih letih. Takrat je pristal na tretjem mestu po glasovanju občinstva v dvorani.<ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20051028_L.pdf|title=Prvi glasek Gorenjske |accessdate=13. 12. 2019 |date=28. 10. 2005 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20051102_L.pdf |title=PRVI GLASEK GORENJSKE JE LANA |accessdate=13. 12. 2019 |date=2. 11. 2005 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> Istega leta je postal del televizijske oddaje Veseli mikrofon na TV Paprika (ki jo je vodila [[Tanja Žagar]]), kjer je na koncu pristal na drugem mestu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/199842 |title=Finale Veselega mikrofona |accessdate=13. 12. 2019 |date=8. 9. 2006 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213183934/https://www.dnevnik.si/199842 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/220441 |title=Pevec rosnih let |accessdate=13. 12. 2019 |date=29. 12. 2006 |format= |work=Dnevnik }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V oddaji ga je opazil Miki Šarac, njegov poznejši menedžer in producent, z založbe Gong Records, ki mu je ponudila sodelovanje. Z založbo Gong je sodeloval 7 let ter pod imenom David Grom izdal tri videospote za pesmi »Ta ljubezen« (2006), »Veš, da mislim nate« (2009) in »Za vedno« (2011). Leta 2011 je izdal tudi album z naslovom ''Veš, da mislim nate''. V sedmih letih delovanja kot David Grom se je udeležil tudi različnih festivalov, tako slovenskih kot mednarodnih: * s pesmijo »Ta ljubezen« je leta 2006 zmagal na otroškem festivalu FeNS * s pesmijo »Prvič« je leta 2007 zmagal na mednarodnem Laktaškem festivalu v BiH (prva nagrada otroške žirije in druga nagrada strokovne komisije), 2008 pa je z njo slavil na festivalu Zlata nutka na Poljskem<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom-ves-da-mislim-nate.html|title=David Grom: Veš, da mislim nate |accessdate=19. 12. 2019 |date=5. 8. 2019 |format= |work= }}</ref> * s pesmijo »Ne prosi me« je bil leta 2008 na najstniškem FeNS-u tretji<ref name="gg"/><ref>{{navedi splet |url= http://festivalfens.si/13-fens-2008/|title=13. FeNS 2008 |accessdate=20. 12. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> * s pesmijo »Veš, da mislim nate« je leta 2009 zmagal na najstniškem festivalu FeNS * s pesmijo »Sakaj me« makedonskega avtorja Grigorja Koprova, ki jo je zapel v makedonščini, se je leta 2009 uvrstil v finale festivala Ohridski trubaduri<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/album-david-grom-ves-da-mislim-nate/ |title=album: DAVID GROM – VEŠ, DA MISLIM NATE |accessdate=13. 12. 2019 |date=24. 11. 2011 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213144303/https://www.zarolaj.si/album-david-grom-ves-da-mislim-nate/ |url-status=dead }}</ref> * s pesmijo »Za vedno« je leta 2012 zastopal Slovenijo na festivalu Slavianski Bazaar v Belorusiji in zasedel 7. mesto<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=mn8KUjKBqSs|title=David Grom in Belarus 2012 |accessdate=13. 12. 2019 |date=1. 7. 2013 |format= |work= }}</ref> * s pesmijo »Lepa si moja« Grigorja Koprova je leta 2012 na festivalu Zlaten kesten v Petriču v Bolgariji osvojil prvo nagrado občinstva in žirije<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/david-grom-uspel-z-eroticno-balado-783 |title=David Grom uspel z erotično balado |accessdate=13. 12. 2019 |date=24. 10. 2012 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213183954/http://www.evrovizija.com/david-grom-uspel-z-eroticno-balado-783 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/slovenski-pevec-zmagal-na-festivalu-v-bolgariji.html|title=Slovenski pevec zmagal na festivalu v Bolgariji |accessdate=20. 12. 2019 |date=26. 9. 2012 |format= |work= }}</ref> * leta 2012 je nastopil tudi na Makfestu v Štipu s pesmijo »Vinovna za se«, ki jo je prav tako napisal Grigor Koprov in ki jo je zapel v makedonščini<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=VdXOaNTqtzU|title=David Grom - Vinovna za se (Makfest 2012) |accessdate=13. 12. 2019 |date=26. 10. 2012 |format= |work= }}</ref> V tem obdobju (ko je nastopal kot David Grom) je kot gost redno nastopal na koncertih Tanje Žagar, ki je bila tudi avtorica besedil večine njegovih pesmi. Preizkusil se je tudi na gledaliških odrih: dve leti je igral vlogo Friedricha, enega izmed von Trappovih otrok, v muzikalu [[Moje pesmi, moje sanje]], ki ga je oder na postavilo Prešernovo gledališče Kranj.<ref>http://zagorje.si/prireditev_tisk.aspx?oznaka=501582{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avdicijo za to vlogo je uspešno opravil tudi zahvaljujoč šolnini za šolo muzikala, ki jo je prejel od Mojce Horvat in [[Simona Vodopivec|Simone Vodopivec]]. ==Selitev v Manchester in sprememba umetniškega imena== Dekić je sprva, dokler je bil pod okriljem založbe Gong Records oz. do selitve v Veliko Britanijo pri 19 letih nastopal pod imenom David Grom (ime je zaščiteno pod založbo, zato ga ni mogel več uporabljati). Novo umetniško ime – David Amaro – si je nadel po istoimenskem filtru na Instagramu; želel si je, da bi bilo ime bolj "mednarodno zveneče", da bi ga Angleži lažje izgovarjali.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenec-je-navdih-za-umetnisko-ime-dobil-na-instagramu.html|title=Slovenec je navdih za umetniško ime dobil na Instagramu |accessdate=19. 12. 2019 |date=13. 7. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje v Veliki Britaniji== V času življenja v Manchestru je David svojo samostojno pot dal na stranski tir in se posvetil vokalnemu izobraževanju, nastopanju kot backvokalist ter petju v gospel zboru Manchester Inspirational Voices, ki je bil leta 2016 imenovan za BBC-jev gospel zbor leta (natančneje, l. 2016 so zmagali na tekmovanju BBC Songs of Praise Gospel Choir of the Year).<ref>{{navedi splet |url= https://www.makingmusic.org.uk/news/congratulations-manchester-inspirational-voices-bbc-songs-praise-gospel-choir-year|title=Congratulations to Manchester Inspirational Voices, BBC Songs of Praise Gospel Choir of the Year |accessdate=19. 12. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> Vodja zbora Wayne Ellington je tudi njegov učitelj petja. V tem zboru je nekaj let prepeval tudi britanski pevec JP Cooper, s katerim je imel Amaro priložnost sodelovati – bil je njegov backvokalist pri live "vevo" različici pesmi »Good Friends«. V svojem dosedanjem udejstvovanju v zboru Manchester Inspirational Voices je Amaro šel na kar nekaj turnej (po Poljskem, Nemčiji, Španiji, Franciji). Bil je eden izmed pevcev spremljevalnega zbora, ki je spremljal Take That na njihovi arenski turneji.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenec-ki-na-turneji-spremlja-skupino-take-that-dopolnil-26-let.html|title=Slovenec, ki spremlja skupino Take That, si je za rojstni dan zaželel domačega sonca |accessdate=19. 12. 2019 |date=9. 8. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Znan obraz ima svoj glas== Jeseni 2019 je Amaro sodeloval v [[Znan obraz ima svoj glas (5. sezona)|5. sezoni]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] in bil eden od finalistov. Preobrazba v Jima Carreyja oziroma v lik Maske v drugem tednu mu je prinesla prvo in edino tedensko zmago, petkrat pa je pristal na drugem mestu (Hozier, Prince, Halid Bešlič, Ceca, Justin Timberlake). Še posebej odmeven je bil njegov nastop kot Ceca.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/znan-obraz-po-amarovem-nastopu-na-facebooku-ponoreli-337656|title=Znan obraz: Po Amarovem nastopu na Facebooku ponoreli |accessdate=13. 12. 2019 |date=25. 11. 2019 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> {| class="wikitable" |- ! # !! Preobrazba !! Pesem |- | 1. || Fred Astaire || "Cheek to Cheek" |- | 2. || '''Jim Carrey <small>(Maska)</small>''' || '''"Cuban Pete"''' |- | 3. || Hozier || "Take Me to Church" |- | 4. || Justin Bieber || "Sorry" |- | 5. || Cher || "Dov'è l'amore" |- | 6. || Prince || "Kiss" |- | 7. || Halid Bešlić || "Miljacka" |- | 8. || Čuki || "Komar" |- | 9. || Ceca || "Beograd" |- | 10. || Wham! || "Wake Me Up Before You Go-Go" |- | 11. || Justin Timberlake || "Can't Stop the Feeling!" |- | 12. || James Arthur || "Impossible" |} ==Free Minds== 9. oktobra 2019 je David izdal svoj prvi singel pod imenom David Amaro z naslovom »Free Minds«. Pri pesmi je sodeloval s slovenskim glasbenim producentom Minlessom, besedilo zanjo pa je napisal sam: "Besedilo za pesem sem napisal na letalu, ravno na poti nazaj v Manchester, ko sem se vračal z enega izmed prvih sestankov za Znan obraz ima svoj glas, kjer sem prav tako veliko govoril o svojem življenju. Napisal sem besedilo, ki pokaže, da verjamem, da sem močnejši, kot sem si mislil. V življenju greš skozi različna obdobja tudi takšna, ko dvomiš vase, tako se tudi pesem začne, potem pa v refrenu ugotovim, da ne bom jokal za nečim, ki mi tako ali tako ni namenjeno."<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/david-amaro-se-je-v-novi-pesmi-dotaknil-tudi-lgbt-tematike.html|title=David Amaro se je v novi pesmi dotaknil tudi LGBT tematike |accessdate=19. 12. 2019 |date=9. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> V pesmi se dotakne tudi LGBT tematike (verz "I won't shy from kissing guys"). Zanjo je posnel tudi videospot, ki ga je režiral Matic Gabriel. Ta prikazuje zgodbo fanta, ki se z božjo pomočjo osvobodi, začne verjeti vase in se sprosti ter po nerodnem začetku uspešno prestane plesno avdicijo. ==Najbolj iskani slovenski pevec leta 2019 == Po podatkih Googla je bil Amaro v letu 2019 najbolj "guglan" slovenski glasbenik, prehitela ga je zgolj [[Madonna]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/med-najbolj-guglanimi-v-letu-2019-doncic-evrovizija-in-padec-berlinskega-zidu-259547.html|title=Med najbolj »guglanimi« v letu 2019 Dončić, Evrovizija in padec berlinskega zidu |accessdate=13. 12. 2019 |date=11. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> ==Zasebno življenje== Amaro je javno povedal, da je gej. V 3. oddaji šova Znan obraz ima svoj glas, v kateri je zapel Hozierjevo pesem »Take Me to Church«, je Amaro spregovoril o svoji istospolni usmerjenosti, ki je bila glavni razlog, da se je pri 19-ih preselil v Manchester. V pogovoru z voditeljem Denisom Avdićem je povedal, da je Slovenijo zapustil, ker se ni počutil sprejetega.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/david-ganil-z-zgodbo-v-tujino-sem-se-preselil-ker-sem-gej.html|title=David ganil z zgodbo: V tujino sem se preselil, ker sem gej |accessdate=13. 12. 2019 |date=7. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== ;David Amaro * 2019: Savour the miracle of life (z Dariom G) * 2019: Free Minds <small>(z Minlessom)</small> * 2020: Repriza * 2020: Raj * 2020: Krenula priča * 2020: Kad ti dotaknem usne (z [[Ines Erbus]]) *2022: Še vedno si lepa (EMA 2022) * 2022: Još uvek si lepa * 2022: Baš je glupo biti sam (z Ines Erbus) * 2022: Kreten * 2023: Uživam * 2024: Možda nam i Bog zavidi * 2025: Princ *2025: Bez tebe (z Mileno Vasić) - cover Oliver Dragojević *2026: Hana *2026: Zbog tebe ;David Grom <small>Albumi</small> * 2011: ''Veš, da mislim nate'' {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! ''Veš, da mislim nate'' |- | # En klic stran # Veš, da mislim nate # Ne prosi me # Polna luna # Naj pada zdaj dež # Za vedno # Sakaj me # Sprašujem te # Prvič # Ta ljubezen # Tajno moja # Voli me |} <small>Singli</small> * 2006: Ta ljubezen * 2009: Veš, da mislim nate<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom-ze-drugic-na-ohridskem-festivalu.html|title=David Grom že drugič na Ohridskem Festivalu |accessdate=19. 12. 2019 |date=29. 8. 2009 |format= |work= }}</ref> * 2009: Sakaj me * 2010: Polna luna<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-david-grom-polna-luna/ |title=DAVID GROM – POLNA LUNA |accessdate=13. 12. 2019 |date=29. 5. 2010 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213144303/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-david-grom-polna-luna/ |url-status=dead }}</ref> * 2011: Za vedno<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom-si-je-zelel-na-emo.html|title=David Grom si je želel na Emo |accessdate=13. 12. 2019 |date=7. 3. 2011 |format= |work= }}</ref> * 2011: Naj pada zdaj dež<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-naj-pada-zdaj-dez-ki-predstavlja-tudi-izid-albuma/ |title=David Grom s singlom Naj pada zdaj dež, ki predstavlja tudi izid albuma |accessdate=19. 12. 2019 |date=22. 11. 2011 |format= |work= |archive-date=2019-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191219213519/https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-naj-pada-zdaj-dez-ki-predstavlja-tudi-izid-albuma/ |url-status=dead }}</ref> * 2012: En klic stran<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom.html|title=Ljubezenska izpoved Davida Groma |accessdate=13. 12. 2019 |date=15. 3. 2012 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-en-klic-stran/ |title=David Grom s singlom En klic stran |accessdate=19. 12. 2019 |date=14. 3. 2012 |format= |work= |archive-date=2019-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191219213519/https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-en-klic-stran/ |url-status=dead }}</ref> * 2012: Lepa si moja * 2013: Dinamit<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/david-grom-prisega-na-dinamit-1403 |title=David Grom prisega na Dinamit |accessdate=13. 12. 2019 |date=3. 4. 2013 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213183941/http://www.evrovizija.com/david-grom-prisega-na-dinamit-1403 |url-status=dead }}</ref> ==Sklici in viri== {{sklici}} * {{navedi splet |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080108/C/301089966/david-navdusuje-po-solah |title=David navdušuje po šolah |accessdate=13. 12. 2019 |date=8. 1. 2008 |format= |work=Gorenjski glas }} * {{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/2010-david-grom-pocasi-se-dalec-pride/|title=David Grom: Počasi se daleč pride |accessdate=13. 12. 2019 |date=8. 2. 2010 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.primorske.si/2012/12/13/sedaj-se-vse-vrti-le-okoli-ljubezni |title=Sedaj se vse vrti le okoli ljubezni |accessdate=13. 12. 2019 |date=19. 10. 2012 |format= |work=Primorske novice }} * {{navedi splet |url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/resnicnost/david-amaro-vse-kar-moras-vedeti-ce-gledas-oddajo-znan-obraz-ima-svoj-glas-kariera-zasebnost-uspehi/ |title=David Amaro: Vse, kar moraš vedeti, če gledaš oddajo Znan obraz ima svoj glas (kariera, zasebnost, uspehi) |accessdate=13. 12. 2019 |date=23. 9. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=0CwkqbYLjlM|title=Glasbena Skrinjica - David Grom |accessdate=19. 12. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=Je9ZswxMKME |title=David Grom - Intervju (oddaja Top music) 2013 |accessdate=19. 12. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas-tekmovalci/david-amaro.html |title=David Amaro |accessdate=19. 12. 2019 |date=3. 9. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zadovoljna.si/intervju/david-amaro-znan-obraz-ima-svoj-glas-sedanjost-v-sloveniji-je-lepa.html |title=Odziv Slovencev na priznanje, da je gej, ga je presenetil |accessdate=19. 12. 2019 |date=7. 10. 2019 |format= |work= }} * https://www.carobnidan.si/koper-2011/nastopajoci/ {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Amaro, David}} [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:LGBT-ljudje]] [[Kategorija:Geji]] k4bhjqadxbfog2zmxbaigf6bo0fwzp9 Svet24 0 477137 6686417 6521229 2026-06-07T11:54:13Z ~2026-33768-27 261272 Osvežitev starih informaciji. 6686417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Časopis | name = Svet24 | type = dnevni časopis; spletni novičarski portal | format = tiskana izdaja; spletni portal | publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o. | maneditor = Mitja Prek | foundation = 2013 | language = slovenščina | headquarters = Ljubljana, Slovenija | website = {{URL|https://svet24.si}} }} '''Svet24''' je slovenski dnevni časopis in spletni novičarski portal. Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o. Portal svet24.si objavlja novice iz Slovenije in tujine, lokalne novice, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |naslov=Prva stran dneva |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.<ref>{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |naslov=Infografika: Mediji Martina Odlazka |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=4. december 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani Svet24.si je Mitja Prek.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |naslov=Uredništvo |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Po podatkih raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS) je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani in povprečni dnevni doseg 301.327 uporabnikov.<ref>{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |naslov=Rezultati MOSS |delo=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Pomemben del portala Svet24 je tudi podportal Njena.si, katerega ciljno občinstvo so ženske. == Zgodovina in razvoj == Časopis Svet24 je začel izhajati leta 2013. Ob začetku izhajanja je bil predstavljen kot dnevni časopis, ki bo bralce hkrati informiral in zabaval.<ref>{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |naslov=Svet24 – arhiv izdaj |delo=Trafika24 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> V prvih letih je bil Svet24 vsebinsko povezan tudi z zabavnimi, revijalnimi in tabloidnimi vsebinami. Pozneje se je portal razvil v splošnoinformativni novičarski portal, ki poleg zabavnih in življenjskostilnih vsebin objavlja tudi politične, gospodarske, lokalne, zunanjepolitične, športne in zdravstvene novice.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |naslov=Novice |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> == Vsebina == Svet24 objavlja splošnoinformativne vsebine, med njimi novice iz Slovenije, tujine, politike, gospodarstva, športa, lokalnega dogajanja, kronike, zdravja, estrade, prostega časa in življenjskega sloga.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |naslov=Novice |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Spletna stran se predstavlja kot informativni portal z novicami iz Slovenije in tujine, zgodbami iz sveta zabave in estrade ter nasveti za družino.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |naslov=Prva stran dneva |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Pomemben del spletne ponudbe so tudi revijalne in življenjskostilne vsebine. Podportal Njena.si je namenjen predvsem temam s področja mode, lepote, zdravja, odnosov, kulinarike, doma, estrade in vsakdanjega življenja.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |naslov=Njena |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> == Obiskanost == Po podatkih raziskave MOSS je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani, povprečni dnevni doseg pa je znašal 301.327 uporabnikov.<ref>{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |naslov=Rezultati MOSS |delo=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> MOSS je raziskava merjenja obiskanosti spletnih strani, ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice. Namenjena je zagotavljanju podatkov za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti in zakup oglaševalskega prostora na internetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |naslov=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |delo=Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> == Uredništvo in novinarji == Uredništvo Svet24 je na spletni strani navedeno pod družbo Media Partner Agencija d.o.o. s sedežem na Vevški cesti 52 v Ljubljani. Kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si je naveden Mitja Prek.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |naslov=Uredništvo |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Med stalnimi sodelavci portala so Grega Gruber, Robert Marin, Sonči Nered Čebašek, Savo Radjenović, Andraž Zupančič, Katja Kaja Mejač, Primož Salmič, Mitja Prek, Tea Dečman, Sara Štrk, Matej Arh, Luka Tetičkovič, Almira Sakalić, Niko Hari, Tadeja Lepoša, Barbara Slivnik, Anja Plesec Kontrec, Špela Kaurin in Katja Svenšek.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |naslov=Uredništvo |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Na portalu objavlja tudi Žan Urbanija.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |naslov=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |delo=Svet24.si |datum=6. junij 2026 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |naslov=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |delo=Svet24.si |datum=16. april 2026 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> == Lastništvo == Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |naslov=Rezultati MOSS |delo=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.<ref>{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |naslov=Infografika: Mediji Martina Odlazka |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=4. december 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Po poročanju portala Pod črto je skupina Media24 navzoča na področju revij, časopisov, radijskih postaj, spletnih mest in televizije, mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo.<ref>{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |naslov=Infografika: Mediji Martina Odlazka |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=4. december 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Pod črto je poročal tudi, da je lastnica družb Svet24 in Media24 Alena Nardini, prej Alenka Odlazek.<ref>{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |naslov=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=23. november 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> == Svet24 TV == Od 8. maja 2023 novice izhajajo tudi v video obliki kot Svet24TV. Ob uvedbi so bila poročila napovedana za predvajanje od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih Aktual TV in TV Veseljak.<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |naslov=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |delo=Svet24.si |datum=maj 2023 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Novice so izmenjaje vodili Simon Rosc, Vesna Kovač in Mitja Prek, dnevni urednik je bil Simon Rosc, odgovorni urednik pa Mitja Prek.<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |naslov=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |delo=Svet24.si |datum=maj 2023 |dostopdatum=7. junija 2026}}</ref> Nekdaj so bili del ekipe tudi Petra Rupnik Mikyška in Milena Novak kot voditeljici, Tina Bertoncelj kot terenska novinarka, Andreja Gregorič Berdajs in Dejan Komparić kot dnevna urednika ter Barbara Pance in Nataša Markovič kot odgovorni urednici programa.<ref>{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |naslov=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |delo=Domovina |dostopdatum=12. julija 2024}}</ref> == Glej tudi == * [[Media24]] * [[Slovenski časopisi]] * [[Spletni mediji v Sloveniji]] * [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenski časopisi]] [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Mediji v Sloveniji]] 0n0rda8oezwvobqxpp54tbp8z9mqxes Maja Ravnikar 0 477951 6686267 6642613 2026-06-06T21:25:18Z TadejM 738 /* Zunanje povezave in viri */ +pogled v znanost 6686267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=3. november 1960|birth_place=Ljubljana}} '''Maja Ravnikar''', [[Slovenci|slovenska]] [[biolog|biologinja]], virologinja, rastlinska fiziologinja in [[profesor]]ica, * [[3. november]] [[1960]], [[Ljubljana]]. Diplomirala je leta 1984 na Oddelku za biologijo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Na isti fakulteti je leta 1988 magistrirala in leta 1991 doktorirala pod mentorstvom [[Nada Gogala|Nade Gogala]], kjer predava od 1988, 2000 je postala izredna, 200? pa redna profesorica. Leta 1984 se je zaposlila na [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnem inštitutu za biologijo]], kjer raziskuje na področju sistemske biologije in patologije [[rastline|rastlin]]. Tam je bila vodja Oddelka za [[Biotehnologija|biotehnologijo]] in sistemsko biologijo, od leta 2021 do 2025 pa tudi direktorica inštituta ([[Nacionalni inštitut za biologijo|NIB]]).<ref>{{navedi novice |url=https://krog.sta.si/2873242/nova-direktorica-nib-maja-ravnikar-znanost-je-dolzna-priskociti-na-pomoc-v-vseh-krizah-in-vprasanjih-na-katere-lahko-ponudi-odgovor |title=Nova direktorica NIB Maja Ravnikar: Znanost je dolžna priskočiti na pomoč v vseh krizah in vprašanjih, na katere lahko ponudi odgovor |last=Udovč |first=Lea |date=2021-03-03 |work=STAkrog |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2021-03-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=S 1. januarjem 2026 vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) prevzema doc. dr. Anže Županič, ki s tem nastopa petletni mandat direktorja Inštituta|date=2026-01-01|url=https://www.nib.si/aktualno/novice/1972-s-1-januarjem-2026-vodenje-nacionalnega-instituta-za-biologijo-nib-prevzema-doc-dr-anze-zupanic-ki-s-tem-nastopa-petletni-mandat-direktorja-instituta|work=nib.si}}</ref> ==Priznanja in nagrade== * [[Študentska Prešernova nagrada]], 1984, Tkivna kultura paradižnika kot metoda za vzgojo aviroznih rastlin * [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča]], 1989<ref>{{navedi dokument |url=http://www.arrs.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1989 |publisher=Raziskovalna skupnost Slovenije |year=1990 |page=17}}</ref> * [[Jesenkovo priznanje]] za pomembne raziskovalne dosežke, 2000: študij interakcije med rastlinami in povzročitelji bolezni ter na področju rastlinske biotehnologije * [[Zoisova nagrada]] za vrhunske znanstvene dosežke, 2022: revolucionarni premiki pri odkrivanju in razširjanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov) * [[Nagrada Miroslava Zeia]] za življenjsko delo, 2026<ref>{{Navedi novice|title="O usihanju biotske pestrosti politika skoraj ne govori"|date=2026-03-10|url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/o-usihanju-biotske-pestrosti-politika-skoraj-ne-govori/775829|work=MMC RTV-SLO}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave in viri== * [https://www.nib.si/component/directory/?view=details&id=107&Itemid=12 NIB, Maja Ravnikar] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=05229 Osebna bibliografija] v sistemu [[COBISS]] * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/131632882 Prof. dr. Maja Ravnikar, Nočni obisk] *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175204702 Zeieva velika nagrada za življensko delo Maji Ravnikar]«. ''Pogled v znanost'' (9. 3. 2026). RTV Slovenija. {{Zoisova nagrada}} {{Normativna kontrola}} {{Biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Ravnikar, Maja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Prejemniki Jesenkovega priznanja]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Ravnikar, Maja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Ravnikar, Maja]] 974wd4108b92js6aqd2upxz0ieh0oyg Kategorija:Navedi iucn napake 14 479679 6686040 6685865 2026-06-06T13:25:54Z Pinky sl 2932 podvojeno 6686040 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} To je sledilna kategorija za napake predloge {{tlx|navedi iucn}}. Strani se v to kategorijo umestijo avtomatsko preko [[Modul:Cite IUCN]]. 6jwastg8ces1e3iolo3msc8w3f14syz Riccardo Morandi 0 481277 6686016 5866152 2026-06-06T12:51:21Z ~2026-33402-45 261223 np 6686016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Riccardo Morandi |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |image= |caption=Riccardo Morandi na obisku na tekmovanju v palači pravičnosti |citizenship={{zastavadržave|Italija}} |occupation= }} '''Riccardo Morandi''', [[Italijani|italijanski]] gradbeni [[inženir]] in [[arhitekt]], * [[1. september]] [[1902]], [[Rim]], [[Italija]], † [[25. december]] [[1989]], [[Rim]], [[Italija]]. Morandi je najbolj znan po inovativni uporabi armiranega [[Beton|betona]] in prednapetega betona, čeprav so skozi leta nekateri njegovi posebni mostovi in viadukti imeli nekaj težav pri vzdrževanju. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Most Generala Rafaela Urdaneta, 8 km dolg viseči most z žičnicami, ki prečka jezero [[Maracaibo (jezero)|Maracaibo]] v [[Venezuela|Venezueli]]; podoben most v [[Genova|Genovi]], splošno znan kot [[Most Morandi|Ponte Morandi]] (uradno Viadotto Polcevera), ki se je leta 2018 delno porušil; in podzemni avtomobilski predor v [[Torino|Torinu]].<ref>www.detailsinsection.org/wp-content/uploads/2014/07/6Architettura-Ingegneria.pdf (in Italian and English) "LA CONCEZIONE STRUTTURALE Ingegneria e architettura in Italia negli anni cinquanta e sessanta" - 2008 "Riccardo Morandi and the V Pavillion for Torino Esposizioni" @ page 239</ref> == Kariera == Morandi se je rodil v [[Rim|Rimu]]. Po diplomiranju leta 1927 je Morandi pridobival izkušnje v [[Kalabrija|Kalabriji]] z delom z armiranim [[Beton|betonom]] na območjih, ki jih je sam načrtoval. Po vrnitvi v Rim, kjer bi odprli zasebno pisarno, je nadaljeval s tehničnim raziskovanjem armiranega betona v prednapetih betonskih konstrukcijah ter se lotil načrtovanja vrste novih kinematografskih struktur, [[Viadukt|viaduktov]] in [[Most|mostov]]. Pozneje je leta 1970 deloval na letališču Fiumicino (Rim) ter leta 1974 v Pumareju (Kolumbija). Morandi je bil imenovan za profesorja oblikovanja ter načrtovanja mostov in viaduktov, tako na univerzi v [[Firence|Firencah]] kot tudi na univerzi v Rimu in je leta 1979 prejel častni doktorat iz arhitekture na [[Tehnična univerza v Münchnu|Tehnični univerzi v Münchnu]] (TUM) leta 1979. == Projekti == Viseče betonske mostove je označil za kratkotrajne, saj so zgrajeni iz prednapetega betona in ne več iz nekoč običajnega jekla.  Njegovi prednapeti mostovi so slabo vplivali tudi na druge inženirje. Morandi je ves čas zahteval visoke kriterije vzdrževanja, da so ti zadostili merilom tehničnih pregledov. Na njegovem mostu s prednapetimi kabli generala Rafaela Urdanete v [[Venezuela|Venezueli]], se je le 18 let po izgradnji več kablov strgalo zaradi hitre [[Korozija|korozije]]. Leta 2016 je bil [[most Morandi]] v [[Genova|Genovi]] (uradno viadukt Polcebera) označen za "inženirski neuspeh", zaradi naraščajočih stroškov vzdrževanja in dodatnih popravil ni bil uradno označen za varen most. Morandi je v sporočilu iz 70. let 20. stoletja omenil napačne strukture v Genovi ter s tem tudi pomisleke o varnostnih tveganjih. 14. avgusta 2018 se je na mostu [[Zrušitev mostu Morandi|zrušil steber 9]] in povzročil 43 smrtnih žrtev. Ostala dva stebra sta ostala, prav tako se ni zrušilo vozišče. Vzrok nesreče je bil še več kot leto dni subjekt preiskave. Morandijev podoben vendar manjši most Wadi el Kuf v [[Libija|Libiji]] je bil oktobra 2017 zaradi varnostnih razlogov zaprt za dva dni, sledili so pregledi mostu. Vzdrževanje je bilo dobro, sprva pa je bil odprt le za osebni promet. Kasneje so lokalne oblasti uvedle vožnjo težkih vozil v strnjenih kolonah. Podoben varnostni ukrep je sledil v letu 2018, vendar o trenutnem stanju mostu ni na voljo nobenih podatkov.  Morandi je sodeloval tudi pri načrtovanju mostu čez [[Mesinski preliv|Mesinsko ožino]]. == Mostovi in viadukti == <gallery> Slika:General Rafael Urdaneta Bridge view from the lake to Cabimas side.jpg|Most generala Rafaela Urdaneta v [[Venezuela|Venezueli]]. Slika:Lago di Vagli (Vagli Sotto)-panorama3.jpg|Most Morandi v [[Toskana|Toskani]]. Slika:Storm's River Bridge (Paul Sauer Bridge). 1956. All asphalt link from Port Elizabeth to Cape Town. Concrete arch bridge. 02.jpg|Most Paul Sauer v Južni Afriki. Slika:Wadi el Kuf Bridge 2010.jpg|Most Wadi el Kuf v [[Libija|Libiji]]. Slika:Ponte Costanzo S1.jpg|Most Costanzo v [[Ragusa|Ragusi]]. Slika:Viadotto Morandi (cropped).jpg|Viadukt Morandi v [[Rim|Rimu]]. Slika:Genova-panorama dal santuario di ns incoronata3.jpg|[[Most Morandi|Viadukt Polcevera]] v Genovi. </gallery> == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.ingenio-web.it/22594-chi-era-riccardo-morandi-sulla-figura-professionale-e-le-sue-opere * https://www.ingenio-web.it/20966-il-crollo-del-ponte-morandi-a-genova * https://books.google.si/books?id=EVJE2TJ-eJkC&pg=PA60&lpg=PA60&dq=riccardo+morandi&source=bl&ots=9yeLu6Puww&sig=ACfU3U3AsGnBhou1wn5ceC6zAwbjnXG9Cw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwiAycDx6Z3qAhUCtYsKHW-8C5IQ6AEwB3oECBMQAQ#v=onepage&q=riccardo%20morandi&f=false {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Morandi, Riccardo}} [[Kategorija:Italijanski inženirji]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 20. stoletju]] 6ngb2bqh79fvhvvn32n4zahqer0zzai Palača Petergof 0 481636 6686232 6675809 2026-06-06T19:08:46Z Ljuba24b 92351 6686232 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Petergof | native_name = Петерго́ф | native_name_lang = ru | former_names = | alternate_names = | image = Peterhof Palace, Saint Petersburg, Russia (44408938295).jpg | caption = | image_map = | map_caption = | altitude = | building_type = palača | architectural_style = [[petrovski barok]] | structural_system = | cost = | ren_cost = | location = [[Petergof ]], [[Sankt Peterburg]] | address = | client = | owner = Vlada Rusije | current_tenants = | landlord = | coordinates = {{coord|59|53|00|N|29|54|00|E|region:RU_scale:1000_type:landmark}} | start_date = 1714 | completion_date = | inauguration_date = | renovation_date = | demolition_date = | destruction_date = | height = | diameter = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = | architect = Domenico Trezzini, Jean-Baptiste Alexandre Le Blond, Francesco Bartolomeo Rastrelli | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | awards = | references = |website = http://en.peterhofmuseum.ru/ }} {{Infobox UNESCO World Heritage Site|noicon=false | image = | image_upright = 1.2 | caption = | location = [[Saint Petersburg]], [[Rusija]] | criteria = (i), (ii), (iv), (vi) | ID = 540bis | coordinates = | locmapin = | year = 1990 | extension = 2013 | area = 3.934,1 ha | map_caption = }} [[File:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace.jpg|thumb|280px|Območje palače Petergof (glavna stavba) in zgornji vrt]] '''Palača Petergof''' (rusko: Петерго́ф, IPA: [pʲɪtʲɪrˈɡof], kar pomeni 'Petrov dvor')<ref>Adrian Room, [https://books.google.com/books?id=PzIer-wYbnQC&pg=PA282 "Petrodvorets"], ''Placenames of the world: origins and meanings of the names for over 5000 Natural Features, Countries, Capitals, Territories, Cities and Historic sites'' (1997)</ref>, je vrsta palač in vrtov, ki so v [[Petergof]]u, [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], ki jo je naročil [[Peter Veliki]] kot neposreden odgovor na [[Versajska palača |Versajsko palačo]] [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]]<ref name=":0">{{navedi novice|url=https://www.britannica.com/place/Peterhof|title=Peterhof {{!}} Russia|last=|first=|date=2015-06-09|work=Encyclopedia Britannica|access-date=2018-11-17|publisher=Encyclopædia Britannica, inc.|language=en}}</ref> Prvotno jo je leta 1709 nameraval imeti za bivanje. Peter Veliki si je prizadeval razširiti posest zaradi svojega obiska na francoskem kraljevem dvoru leta 1717, in mu dal vzdevek ''ruski Versailles''. Arhitekt med letoma 1714 in 1728 je bil Domenico Trezzini, slog, ki ga je uporabljal, pa je postal temelj za [[petrovski barok]], ki je bil naklonjen vsem Sankt Peterburgu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/famous-people/domenico-trezzini/|title=Biography of Domenico Trezzini, architect in St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com|access-date=2018-11-17|archive-date=2019-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190604103110/http://www.saint-petersburg.com/famous-people/domenico-trezzini/|url-status=dead}}</ref> Tudi leta 1714 je Jean-Baptiste Alexandre Le Blond, verjetno izbran zaradi svojih prejšnjih sodelovanj z versajskim krajinskim arhitektom [[André le Notre|Andréjem Le Nôtrejem]], zasnoval vrtove. [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]] je dokončal širitev od 1747 do 1756 za Elizabeto Rusko. Palača je skupaj s središčem mesta priznana kot Unescova svetovna dediščina. == Zgradba == Konec [[velika severna vojna|velike severne vojne]] je leta 1721 označila [[Nystadska pogodba]], ki je večino zahtevkov švedskega cesarstva do Baltskega morja odpravila v prid vzhajajoči Rusiji. Peter Veliki je že leta 1703 začel graditi svojo novo prestolnico Sankt Peterburg po uspešnem zajetju švedskih provinc na vzhodni obali.<ref>{{navedi novice|url=https://www.britannica.com/event/Second-Northern-War|title=Second Northern War {{!}} Europe [1700–1721]|work=Encyclopedia Britannica|access-date=2018-11-20|language=en}}</ref> Ta strateška lokacija je omogočila Rusom dostop do [[Baltsko morje|Baltskega morja]] preko reke [[Neva|Neve]], ki je tekla do [[Finski zaliv|Finskega zaliva]]. [[Otok Kotlin]] in njegova utrdba [[Kronstadt]] severovzhodno od Sankt Peterburga sta zaradi plitvine bližje mestu zagotavljala prehod in trgovsko pristanišče. Skozi zgodnje 18. stoletje je Peter Veliki gradil in razširil kompleks palače Petergof kot del svojega cilja modernizacije in zahodnjaštva Rusije.<ref>{{navedi splet|url=https://courses.lumenlearning.com/boundless-worldhistory/chapter/the-modernization-of-russia/|title=The Modernization of Russia {{!}} Boundless World History|website=courses.lumenlearning.com|access-date=2018-11-21}}</ref> ===Monplaisir Palace (1714–1723)=== [[File:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace-Monplaisir Palace.jpg|thumb|Zračni posnetek na palačo Monplaisir in vrtove]] Leta 1714 je Peter začel gradnjo palače Monplaisir (francosko za 'moje veselje') na podlagi lastnih skic. »Izpostavil je ne samo mesto, ampak tudi notranjo postavitev, nekatere elemente dekorativnega zaključka itd.«<ref>{{navedi splet|url=https://en.peterhofmuseum.ru/objects/peterhof/dvorets_monplezir|title=Государственный музей-заповедник «Петергоф»|website=ГМЗ «Петергоф»|language=ru-RU|access-date=2018-11-21}}</ref> Osnova v nizozemskem slogu <ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/monplaisir/|title=Monplaisir Palace, Peterhof, St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com|access-date=2018-11-21}}</ref> je bila to Petrova poletna rezidenca (da ga ne bi zamenjali s Poletno palačo), ki bi jo uporabil pri prihodu in odhodu iz Evrope skozi pristanišče v Kronstadtu. Na stenah te obmorske palače je viselo na stotine slik, ki jih je Peter prinesel iz Evrope in so kljubivale vremenskim vplivom ruske zime in vlažnosti morja brez vročine. V svoji palači Monplaisir je Peter naredil svoj pomorski kabinet, s katerega je bilo mogoče videti levo otok Kronstadt in Sankt Peterburg na desni. Kasneje je razširil svoje načrte z vključitvijo dvorca in vrtov naprej v notranjost, po vzoru Versaillesa, da bi postal palača Petergof. Prvotno zasnovo palače in njenega vrta je naredil francoski arhitekt Jean-Baptiste Le Blond.<ref>R.K. Massie, ''Peter the Great: His life and world'' (New York: Ballantine Books, 1986), p. 631.</ref> == Lega == Prevladujoča naravna značilnost Petergofa je 16 m visok [[klif]], ki leži manj kot 100 m od obale. Tako imenovani Spodnji vrtovi (''Nižni Sad''), s 1,02 km² obsegajo boljši del petergofskega kopenskega območja in so omejeni med tem bregom in obalo, ki se razteza proti vzhodu in zahodu približno 200 m. Tu je večina vodnjakov, prav tako pa tudi nekaj manjših palač in gospodarskih poslopij. Vzhodno od Spodnjih vrtov leži park Aleksandrija z neogotskimi strukturami iz 19. stoletja, kot je Kapela. Na vrhu brežine, blizu sredine Spodnjih vrtov, stoji Velika palača (''Bolšoi Dvorec''). Za njo (južno) so sorazmerno majhni Zgornji vrtovi (''Verhnji Sad''). Na čelu klifa pod palačo so Velike kaskade (''Bolšoj Kaskad''). Te in Velika palača so središče celotnega kompleksa. Ob vznožju se začne Morski kanal (''Morskoi kanal''), eden najobsežnejših vodnih del iz obdobja [[barok]]a, ki ločuje Spodnje vrtove. === Velika kaskada in Samsonov vodnjak === [[File:Peterhof, Saint Petersburg, Russia.jpg|thumb|left|160px|Samsonov vodnjak in morski kanal.]] Velika kaskada je narejena po vzoru ene, zgrajene za Ludvika XIV. v njegovem [[Château de Marly]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.outdoorfountainpros.com/blogs/news/133089091-the-quizzical-trick-fountains-of-peterhof-palace|title=The Quizzical Trick Fountains of Peterhof Palace|website=Outdoor Fountain Pros}}</ref>, ki je prav tako upodobljen v enem od poslopij parka. V središču kaskade je umetna jama z dvema nadstropjema, obdelana znotraj in zunaj s sekanim rjavim kamnom. Trenutno vsebuje skromen muzej zgodovine vodnjakov. Eden od eksponatov je miza, ki nosi posodo z (umetnim) sadjem, repliko podobne mize, zgrajeno pod Petrovim vodstvom. Miza je zasuta s curki vode, ki obiskovalce zmoči, ko posežejo po sadju, odlika [[manierizem|manierističnih]] vrtov, ki so v Nemčiji ostali priljubljeni. Jama je s palačo zgoraj in zadaj povezana s skritim hodnikom. Vodnjaki Velike kaskade so pod jamo in na obeh straneh. Obstaja 64 vodnjakov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/fountains-peterhof/|title=Peterhof Fountains, St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com}}</ref> Njihove vode se izlivajo v polkrožni bazen, konec morskega kanala. V 1730-ih so v ta bazen postavili velik Samsonov vodnjak. Upodablja trenutek, ko Samson odpre čeljust leva, ki predstavlja zmago Rusije nad Švedsko v veliki severni vojni in je dvojno simboličen.<ref>{{navedi splet|url=https://stpetersburg-guide.com/history/petrodvorets.shtml|title=Peterhof &#124; History of St-Petersburg|website=stpetersburg-guide.com|accessdate=2020-07-06|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806035635/https://stpetersburg-guide.com/history/petrodvorets.shtml|url-status=dead}}</ref> Lev je element švedskega grba, ena izmed velikih zmag v vojni pa je bila pridobljena na dan svetega Sampsona. Iz levjih ust brizga 20 m visok vertikalni curek vode, najvišji od vseh petergofskih. To mojstrovino Mihaila Kozlovskega so med drugo svetovno vojno opustošili Nemci. Replika kipa je bila nameščena leta 1947. Morda je največji tehnološki dosežek Petergofa ta, da vse fontane delujejo brez uporabe črpalk. Voda se napaja iz naravnih izvirov in se zbira v rezervoarjih na Zgornjih vrtovih. Višinska razlika ustvarja pritisk, ki poganja večino vodnjakov Spodnjih vrtov, vključno z Veliko kaskado. Samsonov vodnjak se oskrbuje s posebnim akvaduktom, dolgim več kot 4 km, ki črpa vodo in pritisk iz visoko dvignjenega vira. === Spodnji vrtovi === [[File:St.Petersburg Russia Summer Palace-9.jpg|thumb|240px|Vrtovi.]] Prostor spodnjih vrtov je zasnovan v formalnem slogu [[Francoski park |francoskih vrtov]] iz 17. stoletja. Čeprav je veliko dreves razraščenih, se je v zadnjih letih uradno striženje ob številnih alejah ponovno začelo, da bi povrnili prvotni videz vrta. Številne fontane, ki so tukaj, kažejo nenavadno stopnjo ustvarjalnosti. Eden najbolj opaznih modelov je naslovljen ''Sonce''. Disk, ki seva vodne curke z njegovega roba, ustvari sliko sončnih žarkov, celotna struktura pa se vrti okoli navpične osi, tako da se smer, v katero se sooča ''sonce'', stalno spreminja. Isti klif, ki omogoča postavitev Velike kaskade, omogoča dve drugi, zelo različni kaskadi. Zahodno od Velike palače je ''Zlata gora'' (Золотая Гора), okrašena z marmornatim kipom, ki je v nasprotju z nemirnimi pozlačenimi figurami Velike kaskade. Vzhodno je ''Šahovska gora'' (Шахматная Гора), širok jarek, katerega površina je črno-bela obložena kot šahovnica. Najpomembnejši pozicionirani fontani Petergofa sta ''Adam'' in ''Eva''. Zasedata simetrične položaje na obeh straneh Morskega kanala, vsaka v stiku osem poti. === Velika palača === [[File:PeterhoffRoomWithHarp.jpg|thumb|left|240px|Notranjost v franscoskem slogu]] Največja petergofska palača je videti resnično impozantno, če jo gledamo s spodnjega ali zgornjega vrta, v resnici pa je precej ozka in ne pretirano velika. Od približno tridesetih sob si jih omembo zasluži le nekaj. ''Česmensko dvorano'' krasi dvanajst velikih slik [[Česmenska bitka|česmenske bitke]], osupljive zmage v [[Rusko-turška vojna (1768-1774) |rusko-turški vojni 1768-1774]]. Te je med letoma 1771 in 1773 naslikal nemški umetnik Jacob Philipp Hackert. Priče so kritizirale njegove prve upodobitve velikih bojnih prizorov, da resnično ne kažejo učinka eksplozije ladij - letečih delov lesa, velikega plamena, dima in ognjene krogle. Katarina II. je umetniku pomagala z eksplozijo fregate v pristanišču Livorno v Italiji, ki mornarske bitke še nikoli ni videl iz prve roke. Hackert prav tako ni raziskal dejanskih položajev ruskih in turških sil med bitko, zato so prikazani prizori nekoliko domišljijski, vendar dejansko prikazujejo dramo in uničenje pomorskega bojevanja. Vzhodni in zahodno kitajski kabineti so bili med letoma 1766 in 1769 okrašeni s predmeti dekorativne umetnosti, uvoženih z vzhoda. Stene so ruski obrtniki okrasili z imitacijami orientalskih vzorcev in obesili s kitajskimi krajinskimi slikami v rumenem in črnem laku. Ena soba v središču palače nosi ime ''Dvorana slik''. Njene stene so skoraj v celoti prekrite s serijo 368 slik, večinoma različno oblečenih žensk, ki se razlikujejo po videzu in celo starosti, večina pa predstavlja en sam model. Te so bile leta 1764 kupljene od vdove italijanskega umetnika P. Rotarija, ki je umrl v Sankt Peterburgu. === Druge značilnosti === [[Image:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace-Marli Palace.jpg|thumb| Marli palača v spodnjih vrtovih]] Velika palača ni edina zgodovinska carjeva stavba v Petergofu. Palači Monplaisir in Marli ter paviljon, znan kot ''Ermitaž'', so bili postavljeni med prvotno gradnjo Petergofa v času vladavine Petra Velikega. Spodnji vrtovi vsebujejo tudi velik rastlinjak, v Aleksandrinskem parku pa stoji palača Nikolaja I. Tako kot Spodnji vrtovi tudi Zgornji vrtovi vsebujejo veliko vodnjakov, razporejenih med sedmimi širokimi bazeni. Urejanje krajine pa je povsem drugačno; za razliko od Spodnjih vrtov (ki so strogo geometrijski), Zgornjih vrtovi niso. Nekateri vodnjaki imajo nenavadne skulpture. == Zgodovina == === 1705–1755 === [[File:Meyer-Ozerki.jpg|thumb|left|225px|Ozerki paviljon (1840-ih), avtor Jegor Mejer]] V začetku 1700-ih se je originalni Petergof pojavil precej drugače kot danes. Številni vodnjaki še niso bili postavljeni in celoten Aleksandrinski park in Zgornji vrtovi niso obstajali. Zgornji vrtovi so se uporabljali za gojenje zelenjave in ribniki, ki so bili le trije, za ribe. Samsonov vodnjak in njegov masivni podstavek še niso bili postavljeni v Morskem kanalu, sam kanal pa je bil uporabljen kot velik morski vhod v kompleks. [[File:Meyer-Olgin.jpg|thumb|225px|Olgin ribnik (1840-ih), avtor Jegor Mejer]] Morda najpomembnejša sprememba, ki je povečala Petrovo zasnovo, je bila dvig Velike palače do osrednjega statusa in pomembnosti. Velika palača se je sprva imenovala preprosto ''Zgornja'' in je bila komaj večja od katere koli druge strukture kompleksa. Dodajanje kril, izvedeno med letoma 1745 in 1755, je bil eden od mnogih projektov, ki jih je italijanskemu arhitektu Bartolomeu Rastrelliju naročila Elizabeta Ruska.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/grand-palace/|title=Grand Palace, Peterhof, St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com}}</ref> Prav tako je bila Velika kaskada bolj redko okrašen, ko je bila zgrajen. Povečanje prvotnih vodnjakov in dodajanje novih se je nadaljevalo tudi v 19. stoletju. === 1941–sodobnost === Petergof so podobno kot Carsko selo leta 1941 zajele nemške čete in ga obdržale do leta 1944. V nekaj mesecih, ki so pretekli med napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo in nastopom nemške vojske, so zaposleni lahko rešili le del zakladov palač in fontan. Poskusili so razstaviti in zakopati skulpture vodnjaka, vendar so tri četrtine, vključno z vsemi največjimi, ostale na mestu. [[File:Monument of the naval landing in Low Park of Peterhof near the pier.jpg|thumb|Spomenik pristanka mornarjev v Spodnjih vrtovih Petergofa v bližini pomola.]] 23. septembra 1941 so nemške čete zavzele Petergof. Dva tedna pozneje, 5. oktobra 1941, so sovjetske čete poskušale ponovno zajeti mesto in s pomorskim pristankom blokirati cesto. 510 marincev sovjetske baltske flote je pristalo na plaži sosednjega Aleksandrijskega parka, a se je spopadlo z močnim ognjem Nemcev. Poveljnik operacije je bil ubit, čete so postale neorganizirane, eno plovilo je bilo potopljeno, drugo pogrešano. Kljub sovjetskim poskusom, da bi pristaniške sile pokrile obalno topništvo iz Kronstadta, so bili zaradi pomanjkanja povezave s pristaniškimi četami hitro suspendirani. Poskusi evakuacije so bili neuspešni tudi zaradi močnega nemškega topništva. Operacija pristajanja v Petergofu ni uspela in vse pristaniške čete so bile odrezane z obale in obkrožene. Nekateri od njih so segali do Spodnjih vrtov in se borili do grenkega konca. Zadnji žepi upora so bili uničeni 7. oktobra. Nekaj deset psov, nemških ovčarjev, je bilo izpuščenih na vrtove, da bi našli mornarje, ki so se skrivali. Veliko ranjenih marincev je bilo do smrti ogriženih, nekaj pa je bilo zajetih.<ref name="centralsector.narod.ru">http://centralsector.narod.ru/misc/desc/desc5.htm Кольцов Ю. В. Петергофский десант. Спб.:Издательско-полиграфический комплекс «Гангут», 2010.</ref> Leta 1980 so ob pomolu Spodnjih vrtov postavili spomenik. Okupatorske sile nemške vojske so v veliki meri uničile Petergof. Številni vodnjaki so bili uničeni, palača pa je bila delno minirana in pogorela. Restavratorska dela so se začela skoraj takoj po koncu vojne in trajajo še danes. Spodnji park je bil ponovno odprt za javnost leta 1945.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/|title=Peterhof (Petrodvorets), St. Petersburg, Russia|website=www.saint-petersburg.com}}</ref> Ime je bilo leta 1944 spremenjeno v ''Petrodvorec'' ('Petrova palača') zaradi vojnih proti-nemških občutkov in propagande, prvotno ime pa je leta 1997 obnovila postsovjetska vlada Rusije. Leta 2003 je Sankt Peterburg praznoval 300-letnico ustanovitve. Zaradi tega je bil velik del stavbe in kipi v Petergofu obnovljen, na voljo pa je tudi veliko pozlačenih del. ''Namen'' Petergofa je bil praznovanje in zahtevek za dostop do Baltika (medtem ko se je Peter Veliki hkrati širil tudi na črnomorsko primorje). Tako se Petergof spominja carske širitve (in modernizacije Rusije). Znotraj Petergofa je veliko slik morskih bitk znanega Ivana Aivazovskega. == Galerija == <gallery widths="160" heights="130"> File:St.Petersburg Russia Summer Palace.jpg|Pozejdon in kupola palačne cerkve File:Samson fountain in Peterhof 02.jpg| 20 m visok curek vode iz levjih ust Samsonovega vodnjaka File:Церковь Большого Дворца. Петергоф.jpg|Cerkev Velike palače File:Petershof Bolshoy Palace 2005.jpg|Zgornji vrtovi File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|Pogled na Veliko kaskado File:Hermitage Peterhof againstthesea.jpg|Paviljon Ermitaž v Spodnjih vrtovih File:Peterhof interior 20021011.jpg|Velika prestolna soba File:Aviary Pavilion on the grounds of Peterhof in Russia.JPG|Ptičji paviljon File:Olga Pavilion Peterhof.jpg|Olgin paviljon File:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace-Tsaritsyn Pavilion.jpg|Caričin paviljon </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{navedi knjigo |last=King |first=Greg| title=The Court of the Last Tsar |url=https://archive.org/details/courtoflasttsarp0000king |location=Hoboken |publisher=John Wiley & Sons |year=2006 |isbn= 978-0-471-72763-7}} * Vernova, N (2004). ''Peterhof: The Fountains''. St. Petersburg: Abris. * Vernova, N (2004). ''Peterhof: The Grand Palace''. St. Petersburg: Abris. ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Peterhof}} * [http://en.peterhofmuseum.ru/ Uradna spletna stran * [http://www.around.spb.ru/maps/suburb/kronstadt_gen.gif Map of Kronstadt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070705172736/http://www.around.spb.ru/maps/suburb/kronstadt_gen.gif |date=2007-07-05 }} in Russian and English showing the central Island of the [[Kronstadt]] fortifications and Naval yard that Peter the Great constructed across the shallow Gulf of Finland to control access by water to St. Petersburg after his armed forces took the area from [[Sweden]] in 1703. Peter built Peterhof on the southern shore with a clear view of the Kronstadt fortifications and Naval yard. * [http://maps.google.co.uk/maps?f=q&hl=en&q=petrodvorets,+russia&ie=UTF8&t=k&om=1&ll=59.949509,29.96315&spn=0.255135,0.862427 Interactive satellite view map of Kronstadt, Peterhof, and St. Petersburg]. The Kronstadt Island harbor that Peter the Great built on what was Kotlin Island is in the middle of the [[Gulf of Finland]]. The Kronstadt fortifications in shallow water stretch east and south from Kronstadt Island. Peterhof ("Petrodvorets" on this map) is southeast of Kronstadt Island on the shore. St. Petersburg is to the east on the River Neva. * [http://www.saint-petersburg.com/peterhof/monplaisir.asp Official page for Monplaisir Palace], the palace and personal retreat that Peter the Great designed and built for his own pleasure. [[Kategorija: Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Palače v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Rusiji]] {{normativna kontrola}} ai1obpin8oniegj5l2mc70l4yvnouuo Gibanje Svoboda 0 498712 6686084 6661950 2026-06-06T14:39:51Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +opozicijska stranka 6686084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | logo = Svoboda-logo_2025.svg | logo_size = 300px | colorcode = {{Political party data|color}} | president = [[Robert Golob]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Sara Žibrat]]<br>[[Matej Arčon]]<br>[[Klemen Boštjančič]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Nataša Avšič Bogovič]] | general_secretary = [[Matej Grah]] | foundation = [[26. januar]] [[2022]] | ideology = {{ublist | [[socialni liberalizem]]<ref>{{navedi splet|title=Slowenien: Richtungswahl für Europa|url=https://www.fr.de/politik/slowenien-richtungswahl-fuer-europa-91492381.html|website=[[Frankfurter Rundschau]]|date=21 April 2022 |accessdate=22 April 2022|language=de}}</ref> }} | headquarters = Miklošičeva ulica 7, 1000 [[Ljubljana]] | country = {{SLV}} | founder = [[Jure Leben]]<br/>[[Robert Golob]] | founded = {{Start date|2021|5|8|df=yes}}; (izvirna oblika)<br>{{Start date|2022|1|26|df=yes}}; (trenutna oblika) | predecessor = [[Stranka zelenih dejanj]] | position = {{nowrap|[[Politična sredina|Sredina]]<ref>{{navedi splet|author= Margherita Montanari|url=https://www.euractiv.com/section/politics/short_news/far-right-salvini-and-orban-agree-to-create-a-new-eu-centre-right/|title=Far-right Salvini and Orbán agree to create a new EU 'centre-right'|quote=However, the centrist “Freedom Movement” (GS) party currently polls at 24.9%, challenging SDS’s pole position in the popular vote.|work=[[Euractiv]]|date=22 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|author= Tom Zirpoli|url=https://www.baltimoresun.com/maryland/carroll/opinion/ac-ce-zirpoli-american-democracy-stumbles-20220504-k6isk5ij5fdinjuyhxaepbwece-story.html|title=Democracy holds in Europe, but remains threatened at home|quote=In Slovenia, the centrist Freedom Movement, led by Robert Golob, won 34% of the vote compared to 24% percent for Jansa.|work=[[The Baltimore Sun]]|date=4 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-04-25-emmanuel-macron-remains-in-charge-says-grumpy-french-electorate/|title=Emmanuel Macron remains in charge, says grumpy French electorate|quote=That is far behind the 34 percent of its main rival, the centrist Freedom Movement, meaning that Mr. Jansa is highly unlikely to keep his post as prime minister.|work=[[Daily Maverick]]|date=25 April 2022}}</ref> do {{nowrap|[[leva sredina]]<ref name=“Hafner2024”>{{navedi knjigo|author=Danica Fink Hafner|title= Party System Changes and Challenges to Democracy: Slovenia in a Comparative Perspective|publisher=Palgrave Macmillan| year=2024|isbn= 978-303-154949-6|url=https://books.google.com/books?id=P2D8EAAAQBAJ&pg=PA184|page=184}}</ref>}}}} | colours = {{ublist | {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]]{{efn|kot Gibanje Svoboda}}<br> {{color box|#00a0df;}} [[modra|svetlo modra]] }} | membership = {{increase}} 3.000<ref>{{navedi splet | url=https://gibanjesvoboda.si/novica/4-redni-kongres-stranke-gibanje-svoboda/ | title=4. Redni kongres stranke Gibanje Svoboda }}</ref> | merger = {{ublist | [[Lista Marjana Šarca]] | [[Stranka Alenke Bratušek]] }} | youth_wing = Gibanje Svoboda Mladi | europarl = [[Renew Europe]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3 = {{Composition bar|3|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats4 = {{Composition bar|404|2750|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | website = {{Political party data|website}} }} '''Gibanje Svoboda''' (kratica '''GS''', skrajšano '''Svoboda''') je [[Politika Slovenije|slovenska]] [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot [[Politična sredina|sredinska]] do [[leva sredina|levosredinska]] in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma. Ustanovljena je bila 26. januarja 2022 kot naslednica Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ). Na januarskem kongresu je bil kot prvi predsednik nove stranke v nastanku izvoljen [[Robert Golob]], ki je stranki nadel novo identiteto ter ime Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej preimenovan v Gibanje Svoboda, za predsednika izvoljen Robert Golob|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-dej-preimenovan-v-gibanje-svoboda-za-predsednika-izvoljen-robert-golob/610134|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-22|language=sl}}</ref> Ta v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, zeleni prehod, ljudi, odprto družbo, zaupanje, spoštovanje, skupnost, kulturo dialoga ter odgovorno sodelovanje.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://gibanjesvoboda.si/program/|title=Program - Gibanje Svoboda|accessdate=5.4.2022}}</ref> Stranka je zmagala na prvih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]] po ustanovitvi, aprila 2022. Osvojili so 41 poslanskih mest, kar je rekord v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":8" /> Predsednik stranke [[Robert Golob]] je od predsednika republike nato prejel mandat za sestavo [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]], ki je prisegla 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili novo vladno ekipo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-nova-vlada-janez-jansa/|website=N1|date=2022-06-01|accessdate=2022-06-08|language=sl-SI}}</ref> K stranki sta se kmalu po volitvah pripojili tudi stranki [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], že pred tem pa je Golob vidnim članom stranke podelil položaje v svoji vladi.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda podprlo pripojitev LMŠ-ja in SAB-a, o kandidaturi Marte Kos še organi stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-podprlo-pripojitev-lms-ja-in-sab-a-o-kandidaturi-marte-kos-se-organi-stranke/632346|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Z.DEJ (2021–2022) === [[Slika:Stranka zelenih dejanja - logotip.png|sličica|147x147_pik|Logotip Z.DEJ]] [[Jure Leben]], nekdanji [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]], je namen ustanovitve stranke napovedal januarja 2021 v oddaji [[Studio City]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Jure Leben napovedal novo zeleno stranko|url=https://www.domovina.je/jure-leben-napovedal-novo-zeleno-stranko/|website=Domovina|date=2021-01-11|accessdate=2021-01-23|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Stranka je bila ustanovljena 8. maja 2021, za njenega prvega in zadnjega predsednika je bil izbran ustanovitelj stranke [[Jure Leben]].<ref name=":4" /> Stranka naj bi kot zelena z okoljskimi ukrepi iskala ravnovesje med industrijskim napredkom in ohranitvijo okolja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jure Leben, podpredsednik pa je postal Gregor Erbežnik. Vodstvo je volilo 119 delegatov.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jure Leben: V politiki je čas za menjavo generacij|url=https://siol.net/novice/slovenija/jure-leben-v-politiki-je-cas-za-menjavo-generacij-551761|website=siol.net|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Stranka v sledečih mesecih ni beležila večje podpore v javnomnenjskih raziskavah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-24}}</ref> Januarja 2022 je Leben napovedal umik iz vrha stranke in politike, saj se bo posvetil zasebnemu življenju. === Nastanek Gibanja Svoboda (januar 2022) === 24. januarja 2022 je [[Robert Golob]], takrat še predsednik uprave podjetja GEN-I, napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke v zatonu, preobrazbo le-te in preimenovanje v Gibanje Svoboda.<ref name=":4" /> Kongres je potekal 26. januarja 2022,<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> za predsednika je bil izvoljen Robert Golob, za podpredsednico pa [[Urška Klakočar Zupančič]]. Predsednica sveta stranke je postala [[Mirta Koželj]]. generalni sekretar stranke pa [[Matej Arčon]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}</ref> Da bi se stranka obranila podtaknjenih članov in poskusov sovražnega prevzema stranke je bilo kot predpogoj za včlanitev v stranko določeno jamstvo dveh obstoječih članov stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pogoje postavljajo stranke kandidatom za poslance|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pogoje-postavljajo-stranke-kandidatom-za-poslance/|website=N1|date=2022-02-28|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> z vsemi poslanskimi kandidati pa naj bi Golob predhodno opravil osebni razgovor.<ref>{{Navedi splet|title=Koga snubi Robert Golob|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koga-snubi-robert-golob/|website=N1|date=2022-03-08|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> V stranko sta vstopila tudi nepovezana poslanca [[Janja Sluga]] (prej [[SMC]]) in [[Jurij Lep]] (prej [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]).<ref name=":5" /> Golob je po izvolitvi dejal, da so se pripravljeni povezovati s [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]] (kratica KUL), ki je njihov »naravni zaveznik«. 1. februarja se je odzval na skupni sestanek s strankami [[Koalicija ustavnega loka|KUL]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Golob po sestanku s KUL-om: Skupen cilj odhod aktualne vlade in spremembe v državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-sestanku-s-kul-om-skupen-cilj-odhod-aktualne-vlade-in-spremembe-v-drzavi/610789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> 17. februarja sta se sestala predsednika strank Gibanje Svoboda in [[LIDE]]; voditelja strank sta se odločila, da njuni stranki ne bosta oblikovali skupne liste, a da ostaja možnost, da bo na kandidatni listi stranke Gibanje Svoboda nastopil kdo iz stranke Lide.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Zorčič na volitvah ne bosta sodelovala|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-stranka-lide.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|alt=Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022|sličica|270x270px|Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022]] V soboto, 19. marca 2022 je potekala volilna konvencija stranke, na kateri je stranka predstavila svoj program za volitve ter kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje svoboda bo predstavila svoj program|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2022-03-19|language=sl}}</ref> Med njimi so tudi nekatera znana imena, in sicer nekdanji boksar [[Dejan Zavec]], novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek, župan Tržiča [[Borut Sajovic]], strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani [[Igor Papič]] ter ortoped [[Danijel Bešič Loredan]].<ref>{{Navedi splet|title=V primeru Golobove zmage minister za zdravje Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-in-kandidate-za-volitve/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> === Zmaga na volitvah (april 2022) === Svoboda se je na javnomnenjskih raziskavah na vrhu izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko, bližje volitvam pa je nekoliko povedla. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je rekordno število poslancev ene stranke v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je Gibanje Svoboda postalo prva stranka, ki je osvojilo več kot 400.000 glasov.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> Ob konstituiranju državnega zbora, 13. maja 2022, je bila za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]] izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]]. Vodenje poslanske skupine Svoboda je prevzel predsednik stranke Robert Golob in se tudi udeležil posvetovanj pri [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku republike]] o kandidatih za mandatarja. 25. maja 2022 je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Vodenje poslanske skupine je ob tem prevzel [[Borut Sajovic]], za namestnici pa sta bili izbrani [[Tamara Kozlovič]] in [[Tereza Novak]].<ref name=":9" /> === Združitev s SAB in LMŠ (junij 2022) === Po dobljenih volitvah je predsednik vlade [[Robert Golob]] kot posledico sodelovanja s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] za ministra med drugim predlagal predsednika zunajparlamentarnih strank [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Nekaj dni kasneje so razglasili namero o združitvi levosredinskega prostora, s čimer bi se stranki [[Stranka Alenke Bratušek]] (SAB) in [[Lista Marjana Šarca]] (LMŠ) združili z Gibanjem Svoboda zaradi skupnih ciljev ter neuspeha razdrobljenih strank SAB in LMŠ na volitvah. Stranki sta ločeno pripojitev h Gibanju Svoboda izglasovali v mesecu juniju.<ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":12" /> === Državnozborske volitve 2026 === V zadnjih tednih volilne kampanje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami leta 2026]] je glede na meritve javnega mnenja Gibanje Svoboda zaostajalo za vodilno Slovensko demokratsko stranko, v zadnjih dneh pa sta se stranki izenačili. Na volitvah je Svoboda prejela največ glasov med strankami, in sicer 338.102 oz. 28.66 odstotka glasov, kar je manj kot odstotek prednosti pred SDS. Svobodi je pripadlo 29 poslanskih mest, od volitev leta 2022 jih je tako izgubila dvanajst. Vodenje poslanske skupine v [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu državnega zbora]] je prevzel [[Borut Sajovic]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}</ref> [[Robert Golob|Golob]] je na prve uradne pogovore o oblikovanju nove vlade povabil v prvem tednu po volitvah, in sicer stranke, ki jih je označil za demokratične. Slovenska demokratska stranka ni bila povabljena, zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] se vabilu zaradi politik Golobove vlade ni odzval,<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> ostale stranke [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]] so prišle.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Golob je kasneje začel uporabljati tudi termin »vlada narodne enotnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Partnerji so se dogovorili za nadaljnje pogovore, a da mora Svoboda konkretizirati svoje izhodiščne točke. Pripravljala jih je med velikonočnimi prazniki.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI}}</ref> Trojček [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] so vnovič pozvali k sodelovanju v pogovorih, saj da so vse stranke, uvrščene v parlament, dolžne spoštovati voljo volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda trojčku na čelu z NSi vrača žogico: Spoštujte voljo ljudi, izraženo na volitvah|url=https://vecer.com/slovenija/svoboda-trojcku-na-celu-z-nsi-vraca-zogico-spostujte-voljo-ljudi-izrazeno-na-volitvah-10411147|website=Večer|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> 17. aprila je [[Anže Logar]], predsednik stranke Demokrati, sporočil, da zaključujejo koalicijska pogajanja z Robertom Golobom, saj da je delovanje Svobode, ki da je želela v sklenitev dogovora prisiliti [[Poslanska skupina Demokratov|poslance Demokratov]], "Šlo čez meje normalnega političnega dialoga," pri tem pa je Golobo sestavljanje koalicije primerjal s tistim iz leta 2011, ko je bil mandatar [[Zoran Janković]].<ref>{{Citat|title=Demokrati končujejo pogajanja o koaliciji s Svobodo, v Svobodi trdijo, da vsebinskih pogajanj z njimi sploh ni bilo|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175215011|accessdate=2026-04-20|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> == Delovanje v vladi == ''Glej članek: [[15. vlada Republike Slovenije]]'' 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Istega dne so mediji sporočilo, da naj bi sodelavka za stike z javnostjo Gibanja Svoboda postala [[Vesna Vuković]], novinarka in soustanoviteljica portala [[Necenzurirano.si]].<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Necenzurirano bo tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/novinarka-necenzurirano-bo-tiskovna-predstavnica-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-08-09|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković zapušča necenzurirano.si, postala naj bi piarovka Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-vukovic-zapusca-necenzurirano-si-postala-naj-bi-piarovka-gibanja-svoboda/636786|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Nekaj dni prej je ''Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine'', ki jo vodi [[Mojca Šetinc Pašek]], na mesto strokovnega sodelavca imenovala tudi [[Tomaž Modic|Tomaža Modica]], novinarja portala [[Necenzurirano.si]]. [[Slovenska demokratska stranka]] je zahtevala njegovo izločitev, saj se preiskava loteva tudi poslovanja na portalu [[Siol.net]], ki je v lasti [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenija]], ki je prav tako del problema, ki ga naslavlja preiskovalna komisija. SDS je dodal tudi, da je portal Necenzurirano.si, kjer je takrat deloval Modic, medij pod okriljem medijskega [[Tajkun|tajkuna]] [[Martin Odlazek|Martina Odlazka]], prav tako je v preteklosti prihajalo do finančnih povezav s podjetjem [[GEN-I]], katerega upravo je dolga leta vodil predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref name=":13">{{Navedi splet|title=SDS zahteva izločitev Modica. Šetinc Pašek: Gre za poskus diskreditacije preiskave.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-izlocitev-modica-setinc-pasek-gre-za-poskus-diskreditacije-preiskave/636646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da želi SDS že pred začetkom dela diskreditirati preiskovalno komisijo.<ref name=":13" /> 26. novembra 2022 se je stranka po treh tednih težav z dostopom odločila, da aplikacije [[Twitter]] ne bo več uporabljala, saj je ne potrebuje.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda ne bo več čivkala na Twitterju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-ne-bo-vec-civkala-na-twitterju/648800|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-26|language=sl}}</ref> === Razhod z ministrom Loredanom === Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]]<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija 2023 potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Mandat mu je uradno prenehal 13. julija, ko se je z njegovim odstopom seznanil državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, vlada imenovala nove državne sekretarje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besicu-loredanu-bo-prenehala-funkcija-vodenje-resorja-zacasno-prevzema-golob.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-07-15}}</ref> Bešič Loredan bi se sicer lahko vrnil v poslanske klopi, saj mu pripada mesto nadomestnega poslanca ministra [[Matej Arčon|Mateja Arčona]].<ref>{{Navedi splet|title=Kam odhaja Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kam-odhaja-danijel-besic-loredan/|website=www.delo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl-si}}</ref> Bešič Loredan [[Državna volilna komisija|Državni volilni komisiji]] na več pozivov ni sporočil, ali bo prevzel poslanski sedež. 8. avgusta je sporočil, da se umika iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec|website=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan ne bo nadomestni poslanec Gibanja Svoboda|url=https://vecer.com/slovenija/nekdanji-zdravstveni-minister-danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec-gibanja-svoboda-10338061|website=vecer.com|accessdate=2023-08-14|language=sl}}</ref> === Izključitev dveh članov iz stranke === Oktobra 2023 so v javnosti zaokrožile govorice, da naj bi premier Golob pozval predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič k odstopu. Informacije so se izkazale za napačne, je pa svet stranke na seji dne 24. oktobra 2023 iz stranke izključil nekdanjo novinarko [[Mojca Šetinc Pašek|Mojco Šetinc Pašek]] in nekdanjega poslanca LMŠ [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]]. Klakočar Zupančičeva pa je iz osebnih razlogov, povezanih s preobremenjenostjo, stranko obvestila, da odstopa z mesta podpredsednice stranke. Na tej funkciji jo je nadomestila poslanka [[Sara Žibrat]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je na izključitev odzvala, da je o njej izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice|title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka|date=2023-11-28|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776|work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Širše kadrovske spremembe (2024) === Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> == Ideologija in stališča == === Z.DEJ (2021–2022) === Stranka Z.DEJ je kot svoje vrednote navajala demokracijo, strpnost in spoštovanje. V uvodnem govoru je Jure Leben omenil zaprtje Kemisa, [[Eternit Slovenija|Eternita]], Termita, Ekosistemov, ureditev pitne vode v [[Anhovo|Anhovem]], zaprtje [[Premogovnik Velenje|premogovnika Velenje]], zaščito gozdov in razglasitev ekološke krize.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=V politiko se s stranko Z.DEJ vrača Jure Leben: "Dovolj je bilo besed, čas je za zelena dejanja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-politiko-se-s-stranko-z-dej-vraca-jure-leben-dovolj-je-bilo-besed-cas-je-za-zelena-dejanja/579463|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Uvedli bi tudi davek na sladkane pijače in nereciklirano [[Plastika|plastiko]], trajnostne oblike prometa, decentralizacijo in razogljičenje Slovenije. Slovenija naj bi se bila po njegovih besedah zmožna uvrstiti med 20 globalno najkonkurenčnejših držav kriterija Svetovnega gospodarskega foruma.<ref name=":2" /> Stranka je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o zakonu o vodah]] sodelovala na strani nasprotnikov spremembe zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov sprememb zakona o vodah|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-sprememb-zakona-o-vodah/586933|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej: Odločanje se spušča na lokalni nivo, kjer investitorji lažje pritiskajo|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/z-dej-odlocanje-se-spusca-na-lokalni-nivo-kjer-investitorji-lazje-pritiskajo/586257|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=13. 12. 2021|website=Državna volilna komisija.|archive-date=2021-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211213160018/https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot socialne ukrepe stranka izpostavlja javno dostopno zdravstvo in povečanje števila delavcev, reformo izobraževalnega sistema in digitalizacijo šol.<ref>{{Navedi splet|title=Leben se vrača v politiko: 'Dovolj je bilo besed, zavajanj in umetnih delitev'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/leben-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-bilo-besed-zavajanj-in-umetnih-delitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> === Gibanje Svoboda (2022–danes) === Ko je stranko prevzel Robert Golob, je svoje delovanje razširila iz primarno zelene agende na področje [[liberalizem|liberalizma]] ter [[socialni liberalizem|socialnega liberalizma]], tj. na položaj [[Politična sredina|sredine]] do [[leva sredina|leve sredine]].{{Navedi vir}} Obsežen program stranke z naslovom ''Zaslužimo si'' je bil objavljen marca 2022.<ref name=":6" /> Še pred njegovo objavo se je Golob glede vojne v Ukrajini izrekel za splošno odprte meje za vse in odstranitev ograje na meji s Hrvaško, za posvečanje zagotavljanju obnovljivih virov energije, približevanju [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] ter za ponovno vzpostavitev pravne države.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|title=Golob:Energetska politika ne sme več temeljiti na zemeljskem plinu.|date=2022-03-01|accessdate=2022-03-01|website=24ur.com}}</ref> Program ''Zaslužimo si'' je bil predstavljen na volilni konvenciji marca 2022 v Ljubljani. Glavni stebri programa so zeleni preboj, moderna [[socialna država]] ter svobodna in odprta družba. Med prioritetnimi področji program naslavlja izzive na področju zelenih politik, [[Gospodarstvo Slovenije|gospodarstva]] in [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstva]]. V programu je pomemben del namenjen tudi okrepitvi institutov pravne države, ter povrnitve zaupanja vanjo. Program obljublja bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije, cenovno dostopno energijo in zmanjšanje odvisnosti od zemeljskega plina ter sistemski pristop do rešitev krožnega gospodarstva, na ta način naj bi Slovenija dosegla varno energetsko prihodnost in opustila rabo fosilnih goriv. V sklopu podjetništva program naslavlja tudi razvoj tehnoloških parkov za preprost začetek podjetniškega delovanja, večjo privlačnost vlaganj v razvoj digitalnih in zelenih zagonskih podjetij, spodbuja naložbe v tehnologije prihodnosti in naslavlja sofinanciranje ciljno usmerjenih programov zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega [[Ogljični odtis|ogljičnega odtisa]]. Na področju zdravstva program predvideva kratkoročno rešitev v obliki interventnega zakona, v okviru tega pa takojšnje skrajšanje čakalnih dob, debirokratizacijo in digitalizacijo zdravstvenih storitev, nadzor nad plačili javnih storitev, nadalje pa program obljublja dolgoročno rešitev v obliki sodobnega zakona o zdravstvenem sistemu.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda s programom za zeleni preboj, moderno socialno državo ter svobodno in odprto družbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-s-programom-za-zeleni-preboj-moderno-socialno-drzavo-ter-svobodno-in-odprto-druzbo/616324|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 410.769 | 34,45 | {{Steady}} | {{Composition bar|41|90|hex=#005DA4}} | {{Steady}} | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 338.102 | 28,66 | {{decrease}} 5,79 | {{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} | {{decrease}} 12 | 1. | {{no|Opozicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === [[Slika:Posvet Za boljšo prihodnost živali - 16.1.2023 - Urška Klakočar Zupančič (cropped).jpg|sličica|160x160_pik|[[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora]]{{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka se je prvič udeležila državnozborskih volitev aprila 2022. Raziskave javnega mnenja so napovedovale stranki boj za prvo mesto s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko.]]<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat na vrhu: Svobodnjaki prvič prehiteli SDS|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/preobrat-na-vrhu-svoboda-prvic-prehitela-sds-577459|website=siol.net|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: teden dni pred volitvami kaže na zmago Goloba, parlamentarni prag bi prestopilo osem strank|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/anketa-teden-dni-pred-volitvami-kaze-na-zmago-goloba-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-osem-strank-959942|website=Revija Reporter|accessdate=2022-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/gibanje-svoboda-vodi-a-na-volitvah-mogoca-presenec|title=Gibanje Svoboda vodi, a na volitvah mogoča presenečenja|date=9.4.2022|accessdate=17.4.2022|website=Primorske novice}}</ref> Na volitvah v nedeljo, 24. aprila 2022 je stranka zmagala s 34,45 % oz. 410.769 glasovi, s čimer je dobila 41 od 88 mandatov v parlamentu, ter možnost tvorbe koalicije s partnericama [[Socialni demokrati|SD]] s 7 mandati, ter [[Levica (politična stranka)|Levico]] s 5 mandati. Dosežen je bil cilj premagati drugouvrščeno [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], ki je dobila 23,52 % glasov. [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] se je konstituiral 13. maja 2022. Za predsednico [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je bila izvoljena podpredsednica stranke Gibanje svoboda [[Urška Klakočar Zupančič]]. Izvoljeni poslanci so postali del [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupina Svoboda]]. === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na svoje druge državnozborske volitve podajala s sloganom ''Slovenija naprej!'', s katerim je poudarjala nadaljevanje projektov vlade v željenem drugem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=V tem mandatu smo si postavili jasne cilje, ki oblikujejo tudi naš pogled naprej - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/iz-medijev/v-tem-mandatu-smo-si-postavili-jasne-cilje-ki-oblikujejo-tudi-nas-pogled-naprej/|website=gibanjesvoboda.si|date=2025-10-06|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Premier Golob: "Nikoli nismo obljubili, da bomo hišo dokončali v štirih letih"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-nikoli-nismo-obljubili-da-bomo-hiso-dokoncali-v-stirih-letih/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Raziskave javnega mnenja so ji napovedovale drugo mesto, za Slovensko demokratsko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=SDS in Svoboda ostajata osrednja akterja političnega prostora|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-in-svoboda-ostajata-osrednja-akterja-politicnega-prostora-682746|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Gibanje Svoboda in Levica izboljšali rezultat, na vrhu ostaja SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-gibanje-svoboda-in-levica-izboljsali-rezultat-na-vrhu-ostaja-sds/773490|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnica bi lahko sestavila novo vlado|url=https://www.mladina.si/246502/mladinina-anketa-desnica-bi-lahko-sestavila-novo-vlado/|website=Mladina.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Parlamentarni prag bi prestopilo sedem strank, vlado bo težko sestaviti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-sedem-strank-vlado-bo-tezko-sestaviti/770512|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Svet stranke je končno kandidatno listo in volilni program potrdil na seji dne 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda potrdilo kandidatno listo, a imen še ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-potrdilo-kandidatno-listo-a-imen-se-ne-razkriva/773292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dva dni kasneje so kandidate predstavili na volilni konvenciji; na listo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, pa tudi nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon]] (Nova Gorica II), [[Mateja Čalušić]] (Koper II), [[Ksenija Klampfer]] (Slovenske Konjice), [[Valentina Prevolnik Rupel]] (Radlje), [[Vinko Logaj]] (Litija), [[Borut Sajovic]] (Tržič), [[Alenka Bratušek]] (Jesenice in Kranj II) ter [[Klemen Boštjančič]] (Novo mesto II in Krško), pet ministrov iz vrst Svobode, Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko, pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Generalni sekretar stranke Matej Grah se je za mandat poslanca potegoval okraju Murska Sobota III, vodja podmladka Nika Podakar pa v Kranj III.<ref name=":18" /> Delo vlade je Golob v nagovoru na konvenciji ponazoril s prenavljanjem »hiše« in ob tem dejal, da »nikoli niso obljubili, da bodo hišo dokončali v štirih letih«, a da kljub temu v njej živijo »bolj zadovoljni in bolj srečni ljudje.«<ref name=":17" /> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 149.200 | 22,11 | {{steady}} | {{Composition bar|2|9|hex=#005DA4}} | {{steady}} | 2. |- |} === Volitve v Evropski parlament 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Na seji sveta so v stranki Svoboda konec marca 2024 potrdili 7 kandidatov za evropske volitve. To so bili: Aleksander Merlo, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Maša Kociper, Matej Grah, Tamara Vonta in Uroš Brežan.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še ni potrdilo kandidatne liste za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ni-potrdilo-kandidatne-liste-za-evropske-volitve/703095|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Kljub temu, da je bil prvotno med najverjetnejšimi kandidati tudi Klemen Grošelj, je ta 3. aprila umaknil svoje soglasje h kandidaturi, neuradno zaradi njegovega mesta na repu liste. Kmalu je napovedal tudi izstop iz stranke in pristopil k [[Zeleni Slovenije|Zelenim Slovenije]], ki so ga izbrali za nosilca svoje liste.<ref>{{Navedi splet|title=Grošelj ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Marta Kos zavrnila ponudbo stranke.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/groselj-ne-bo-kandidiral-na-listi-gibanja-svoboda-marta-kos-zavrnila-ponudbo-stranke/703800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije želijo nastopiti na evropskih volitvah s Klemnom Grošljem kot nosilcem liste|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-zelijo-nastopiti-na-evropskih-volitvah-s-klemnom-grosljem-kot-nosilcem-liste/707255|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranka je za mesto na listi kontaktirala predsednico DZ [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se za to ni odločila iz osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj priljubljene članice Svobode na letošnjih volitvah ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/najbolj-priljubljene-clanice-svobode-na-letosnjih-volitvah-sploh-ne-bo|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Ponudbo so naslovili tudi na nekdanjo podpredsednico stranke in veleposlanico RS v Švici ter Nemčiji [[Marta Kos|Marto Kos]], ki je nastop na listi prav tako zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Grošelj umaknil kandidaturo, ponudbo zavrnila tudi Marta Kos|url=https://siol.net/novice/slovenija/klemen-groselj-umaknil-kandidaturo-630737|website=siol.net|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na Festivalu Svobode na Zbiljah, dne 6. aprila, so predstavili celotno kandidatno listo. Poleg že izbranih kandidatov so na listo uvrstili še poslanko [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], ministra za obrambo [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] in državnega sekretarja [[Vojko Volk|Vojka Volka]]. Predstavili so tudi kandidata za evropskega komisarja, Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika računskega sodišča ter predvidenega nosilca, [[Aleksander Merlo|Aleksandra Merla]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Svobode naj bi bil Merlo, na njej tudi Janja Sluga in Marjan Šarec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-v-zbiljah-razkril-imena-kandidatov-za-evropske-poslance/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Kljub skorajšnji potrditvi za nosilca liste je nazadnje stranka iz nenada sporočila, da bo nosilka liste [[Irena Joveva]], Merla pa naj bi o tem obvestili na večer seje sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj Svoboda na vrhu liste ni več videla Merla: Vedeli so, s kom imajo opravka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-svoboda-na-vrhu-liste-ni-vec-videla-merla-vedeli-so-s-kom-imajo-opravka/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na seji so potrdili tudi zaporedne številke ostalih kandidatov liste, Aleksander Merlo pa je bil iz liste odstranjen, po lastnih navedbah iz osebnih razlogov. Namesto njega je bil na četrto mesto uvrščen [[Jure Leben]], Merlo pa je sprejel povabila Klemna Grošlja in se pridružil listi Zelenih Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda potrdila kandidate za evropske poslance, na vrhu liste Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/svoboda-potrdila-kandidate-za-evropske-poslance-na-vrhu-liste-irena-joveva/705922|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Še drugi Golobov nesojeni kandidat pristal na listi Zelenih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-drugi-golobov-nesojeni-kandidat-pristal-na-listi-zelenih/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> # '''[[Irena Joveva]]''' # [[Matej Grah]] # [[Janja Sluga]] # [[Jure Leben]] # [[Tamara Vonta]] # '''[[Marjan Šarec]]''' # [[Maša Kociper]] # [[Vojko Volk]] # [[Uroš Brežan]]. Na volitvah 9. junija je stranka zasedla drugo mesto, dobila je 22,11 % glasov in si s tem priborila dva mandata v Evropskem parlamentu. S preferenčnimi glasovi sta bila izvoljena sta bila dotedanja evroposlanka [[Irena Joveva]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Predsedniške volitve 2022 === [[Slika:Solvita Āboltiņa tiekas ar Slovēnijas vēstnieci (cropped).jpg|sličica|[[Marta Kos]] je bila kandidatka stranke za predsednico države. Kandidaturo je umaknila iz osebnih razlogov. Istega leta je najprej odstopila kot podpredsednica stranke, nato pa izstopila iz stranke. Leta 2024 je na predlog koalicije postaja komisarka Slovenije v Evropski komisiji. ]] ''Glej tudi: [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022]]'' 28. junija 2022 je Marta Kos ob podpori stranke uradno napovedala kandidaturo za predsednico države,<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref>vendar jo je konec avgusta iz osebnih razlogov prekinila.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopa od kandidature|url=https://n1info.si/novice/slovenija/marta-kos-odstopa-od-kandidature/|website=N1|date=2022-08-30|accessdate=2022-09-13|language=sl-SI}}</ref>13. septembra 2022 je odstopila iz podpredsedniškega mesta Gibanja Svoboda in za razlog navedla nove usmeritve v življenju po odstopu od predsedniške kandidature.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila kot podpredsednica Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marta-kos-odstopila-kot-podpredsednica-gibanja-svoboda/640310|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> Stranka je nato 21. septembra 2022 sporočila, da bo za predsednika republike podprla evropskega poslanca iz SD [[Milan Brglez|Milana Brgleza]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milan-brglez-bo-predsedniski-kandidat-sd-in-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-09-22|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-10-01}}</ref> Gibanje Svoboda je ob tem zahtevalo, da Brglez odstopi iz vodstvenih funkcij v SD.<ref>{{Navedi splet|title=Brglezu se nasmiha tudi podpora Svobode. Kako se bo odločila Levica?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglezu-se-nasmiha-tudi-podpora-svobode-kako-se-bo-odlocila-levica/|website=N1|date=2022-09-20|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref> === Lokalne volitve 2022 === 11. julija 2022 je Golob sporočil, da na mestu [[Župan Ljubljane|župana Ljubljana]] v novem mandatu vidi tedanjega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Golob: Sam vidim župana Jankovića kot tistega, ki je najprimernejši, da nadaljuje še en mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sam-vidim-zupana-jankovica-kot-tistega-ki-je-najprimernejsi-da-nadaljuje-se-en-mandat/636949|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Uradno ga je podprl 11. avgusta 2022.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Golob za župana javno podprl Jankovića|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-zupana-javno-podprl-jankovica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl-si}}</ref><ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob za župana Ljubljane podpira Jankovića, odločitev mora potrditi še svet stranke|url=https://www.domovina.je/golob-za-zupana-ljubljane-podpira-jankovica-odlocitev-mora-potrditi-se-svet-stranke/|website=Domovina|date=2022-08-11|accessdate=2022-09-09|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> == Kontroverze == === Podpora Zorana Jankovića === Na predvolilnem kongresu Gibanja Svoboda je delegate kot častni gost pozdravil in nagovoril tudi župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] [[Zoran Janković]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=N1 SOOČENJE: Se Golobovi zaradi afere farmacevtka distancirajo od Jankovića?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ali-se-gibanje-svoboda-zaradi-afere-farmacevtka-distancira-od-jankovica/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref> Dogodek je potekal v dneh, ko je v javnost prišlo policijski zapisnik izjave farmacevtke, ki je bila domnevna žrtev spolnega nasilja, ko je Janković njeno službo pogojeval s spolnimi uslugami. V Gibanju Svoboda so se odzvali, da je bil Zoran Janković povabljen župan mesta Ljubljana, kjer je potekal kongres.<ref name=":0" /> Robert Golob je bil sicer tudi med podpredsedniki Jankovićeve stranke [[Pozitivna Slovenija]]. Zoran Janković je kasneje Golobu izrazil tudi podporo na volitvah in mu javno čestital po zmagi.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=(FOTO) Kdo vse je bil na Golobovem nedeljskem plesu v Cvetličarni - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8999372/(FOTO)-Kdo-vse-je-bil-na-Golobovem-nedeljskem-plesu-v-Cvetlicarni|website=www.finance.si|accessdate=2022-05-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda čestital tudi ljubljanski župan|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/gibanju-svoboda-cestital-tudi-ljubljanski-zupan/|website=Metropolitan.si|date=2022-04-24|accessdate=2022-05-03|language=en}}</ref> Napovedal je tudi, da bo Golob vlado vodil dva mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.dnevnik.si/1042987871|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-03}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.sta.si/3029984/ljubljanski-zupan-zoran-jankovic-za-goloba-napovedal-da-bo-vladal-dva-mandata|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-03}}</ref> Na zabavi ob zmagi Gibanja Svoboda sta bila opažena tudi Jankovićev sin [[Jure Janković]] in nekdanji poslanec [[Ciril Pucko]].<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Ciril Pucko na zabavi Gibanja Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/ciril-pucko-na-zabavi-gibanja-svoboda-578106|website=siol.net|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Robert_Golob_in_Gordan_Jandroković_(6._9._2023)_(cropped).jpg|alt=Robert Golob, predsednik stranke|sličica|232x232px|Robert Golob, predsednik stranke]] === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Robert Golob]] * '''Podpredsedniki:''' [[Sara Žibrat]], [[Matej Arčon]], [[Klemen Boštjančič]] * '''Generalni sekretar:''' [[Matej Arčon]] * '''Predsednica sveta stranke:''' [[Nataša Avšič Bogovič]] === Izvršni svet === Sestavljajo ga: [[Robert Golob]], Sara Žibrat, [[Klemen Boštjančič]], [[Matej Arčon]], Nataša Avšič Bogovič, Gregor Šubic, Rok Marolt, Matej Grah. === Svet stranke === Sestavljajo ga: * '''člani Izvršnega odbora''', * '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (do 20):''' Mirta Koželj, Sanja Ajanović Hovnik, Damjan Dragman, Gregor Erbežnik, Jana Jerman, Mojca Kert, Jurij Kočar, Daška Levstik, Sandra Pahić, Simona Pirnat Skeledžija, Gorazd Plevnik, Maksimilijana Polak, Peter Premk, Andrej Ribič in Nataša Sax * '''Vsi poslanci Gibanja Svoboda v Državnem zboru in ministri iz kvote Gibanja Svoboda'''<ref>{{Navedi splet|title=Svet in izvršni odbor stranke|url=https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2022-09-13|language=en-US|archive-date=2022-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220914105413/https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|url-status=dead}}</ref> == Seznam predsednikov == * [[Jure Leben]] ('''Z.DEJ'''); 8. maj 2021 – 26. januar 2022 * [[Robert Golob]] ('''Gibanje Svoboda'''); 26. januar 2022 – danes == Vidnejši člani stranke == [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197540976).jpg|sličica|[[Danijel Bešič Loredan]] (desno) je opravljal funkcijo ministra za zdravje. Svoj resor je po besedah Roberta Goloba moral zapustiti zaradi razhajanj v pogledih na javno zdravstvo.]] * [[Robert Golob]], predsednik stranke * [[Urška Klakočar Zupančič]], pravnica, nekdanja sodnica, pisateljica in nekdanja podpredsednica stranke * [[Vesna Vuković]], generalna sekretarka stranke * [[Sara Žibrat]], podpredsednica stranke * [[Matej Arčon]], prvi generalni sekretar stranke * [[Mirta Koželj]], predsednica sveta stranke * [[Alenka Bratušek]], političarka, nekdanja ministrica in predsednica vlade * [[Marjan Šarec]], komik, politik, nekdanji župan in predsednik vlade * [[Dejan Zavec]], nekdanji boksar in poslanec * [[Borut Sajovic]], župan Tržiča * [[Uroš Brežan]], župan Tolmina * [[Bojan Čebela]], župan Borovnice[[Slika:Borut Sajovic 02.jpg|sličica|Borut Sajovic, obrambni minister, nekdanji tržiški župan in vodja poslanske skupine]] * [[Dimitrij Zadel]], nekdanji predsednik uprave Luke Koper * [[Danijel Bešič Loredan]], ortoped in borec proti korupciji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/znani-slovenski-zdravnik-razkril-kdo-od-politikov-ga-je-hotel-utisati-za-vsako-ceno/|title=Znani slovenski zdravnik razkril, kdo od politikov ga je hotel utišati za vsako ceno|date=17.1.2022|accessdate=5.4.2022}}</ref> * [[Igor Papič]], elektroinženir, rektor [[Univerza v Ljubljani|UL]] 2017–2021 * [[Alenka Sivka]], novinarka * [[Mirjam Bon Klanjšček]], poslanka * [[Janja Sluga]], poslanka 2014–danes * [[Gašper Ovnik]], košarkar * [[Darko Krajnc]], politik == Nekdanji vidni člani == * [[Marta Kos]], veleposlanica, pisateljica, novinarka in nekdanja podpredsednica stranke (izstopila 12. decembra 2022) * [[Mojca Pašek Šetinc]], novinarka (izključena 24. oktobra 2023). == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2}} {{Slovenske_politične_stranke}} [[Kategorija:Gibanje Svoboda| ]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] a4qy34ut12vywkw8wvh1tejdxy88i1f Predloga:Taksonomija/Gnathostomata 10 500709 6686355 6306389 2026-06-07T08:41:17Z Pinky sl 2932 |link=Čeljustniki|Gnathostomata 6686355 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=infraphylum |link=Čeljustniki|Gnathostomata |parent=Vertebrata }} lcintzq765hlqh4eq1uhnffi7z6qv42 The best of Ceca (turneja) 0 501627 6686257 6683150 2026-06-06T20:50:28Z Darkopet 88858 6686257 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je bila 5 let trajajoča koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>, zaključila pa 6. junija leta 2026 s koncertom v srbskem mestu Zaječar. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs|accessdate=6. junij 2026}}</ref> To je bila obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je na turneji obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 170 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] fxzhg3hp5y9zovywk6y5pfwxp3lkhbe 6686258 6686257 2026-06-06T20:52:33Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ 6686258 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je bila 5 let trajajoča koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>, zaključila pa 6. junija leta 2026 s koncertom v srbskem mestu Zaječar. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs|accessdate=6. junij 2026}}</ref> To je bila obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je na turneji obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 170 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |4.100 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4338545-ceca-u-belom-minicu-zapalila-zajecar-obratila-se-masi-pa-odmah-preduzela-potez-moram-da-se-spasim-ovih |title=Telegraf.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] blhpm0wo4to14anphtlamlakvzkc85c Raziskovalni reaktor TRIGA 0 504928 6686265 6539563 2026-06-06T21:13:12Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686265 wikitext text/x-wiki [[Slika:Reaktorska zgradba na Reaktorskem centru na Brinju.jpg|sličica|336x336_pik|Reaktorska zgradba na Reaktorskem centru na Brinju]] '''Raziskovalni reaktor TRIGA''' je majhen [[jedrski reaktor]] za raziskovalne in študijske namene, ki stoji v Reaktorskem centru na [[Brinje, Dol pri Ljubljani|Brinju]] pri [[Ljubljana|Ljubljani]], katerega upravljavec je [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Podobno kot okoli 220 reaktorjev v 53 državah se uporablja za raziskave, usposabljanja, preskušanja materialov ali proizvodnjo radioizotopov za medicino in industrijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://world-nuclear.org/information-library/non-power-nuclear-applications/radioisotopes-research/research-reactors.aspx|title=Research Reactors|accessdate=9.9.2021|website=World Nuclear Association}}</ref> == Raziskovalni reaktor == Raziskovalni reaktorji so jedrski reaktorji, ki služijo predvsem kot vir [[nevtron]]ov. V nasprotju z energetskimi reaktorji, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, pridobivanje [[Toplota|toplote]] ali pogon plovil, imenujemo te tudi ne-energetski reaktorji, saj niso namenjeni proizvodnji energije. Raziskovalni reaktor je namenjen predvsem znanstvenim raziskavam in usposabljanju kadra jedrske stroke. == Raziskovalni reaktor TRIGA<ref>{{Navedi splet|url=https://ric.ijs.si/splosna-predstavitev/|title=Splošna predstavitev Reaktor TRIGA Mark II|date=6.9.2021|accessdate=6.9.2021|website=Reaktorski infrastrukturni center (RIC)}}</ref> == V Sloveniji imamo en raziskovalni reaktor, ki se nahaja v Reaktorskem centru na Brinju, katerega upravljavec je [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]] (v nadaljevanju: IJS) in deluje od leta 1966. Največja moč, ki jo lahko doseže, je 250 kW. Za primerjavo: moč reaktorja [[Jedrska elektrarna Krško|jedrske elektrarne Krško]] je kar osem tisočkrat večja. Reaktor TRIGA se hladi z vodo pri normalnem tlaku in temperaturi, tako da je najvišja obratovalna temperatura v gorivnih elementih le nekaj sto stopinj Celzija. Gorivni elementi so izdelani iz posebno odporne kovinske mešanice [[Uran|urana]] in [[Cirkonijev hidrid|cirkonijevega hidrida]], ki kot goba zadrži cepitvene produkte, ki nastajajo pri delovanju reaktorja. Reaktor je zasnovan tako, da nobena napaka operaterja ali odpoved hlajenja ne povzroči poškodbe goriva. Po svetu že več kot 60 let obratuje ali je obratovalo več kot 67 reaktorjev TRIGA, ne da bi se zgodila ena sama nesreča. Ime TRIGA je akronim za: * '''T''' = Training (šolanje na področju uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh), * '''R''' = Research (raziskave z nevtroni in [[Žarek gama|žarki gama]]), * '''I''' = Isotope production (izdelava [[Radioaktivni izotop|radioaktivnih izotopov]]), * '''GA''' = General Atomics (ime izdelovalca tega tipa reaktorja v ZDA). === Opis<ref>{{Navedi splet|url=https://studentski.net/gradivo/ulj_fmf_fi2_tjr_sno_opis_reaktorja_triga_01|title=Opis reaktorja TRIGA|date=|accessdate=6.9.2021|website=Študentski.net|last=L. Snoj, A. Trkov}}</ref> === [[Slika:Raziskovalni reaktor TRIGA (pogled proti sredici).jpg|sličica|383x383_pik|Pogled proti sredici reaktorja]] Reaktor TRIGA MARK II je majhen raziskovalen reaktor, ki se uporablja kot izvor nevtronov pri eksperimentih, za obsevanje vzorcev za potrebe Instituta in zunanjih naročnikov ter za šolanje in usposabljanje kadrov na področju jedrske tehnologije. Reaktor obratuje stacionarno ali pulzno. Maksimalna toplotna moč v stacionarnem obratovanju je 250 kW, maksimalni nevtronski fluks pa 10<sup>13</sup> n cm<sup>‐2</sup> s<sup>‐l</sup>. V pulznem načinu obratovanja je maksimalna moč večja za več redov velikosti (1000 MW), a zaradi kratkega trajanja pulza (nekaj milisekund) je sproščena energija majhna (ne presega nekaj 10 MWs). Gorivni elementi so izdelani iz posebno odporne mešanice kovinskega urana in cirkonijevega hidrida, ki kot goba zadrži cepitvene produkte, nastale ob delovanju reaktorja. Gorivo prenese temperature do okoli 1000°C. Reaktor ima velik negativni [[temperaturni koeficient]] reaktivnosti, kar pomeni, da ob povišanju temperature zaustavi. Reaktor TRIGA hladimo z vodo pri normalnem tlaku in temperaturi, tako da je najvišja obratovalna temperatura v gorivnih elementih le nekaj sto stopinj Celzija. Zaradi lastnosti goriva in nizkih toplotnih obremenitev je reaktor popolnoma varen. Niti izguba vsega hladila, niti (nekontroliran) izvlek vseh kontrolnih palic ne privedeta do poškodb goriva ali sproščanja radioaktivnih produktov. Dolgoletne izkušnje z reaktorji TRIGA po svetu so potrdile njihovo stabilnost in inherentno varnost. Reaktor je bil zgrajen leta 1966 in prvotno opremljen samo za stacionarno obratovanje, leta 1991 pa je bil prilagojen tudi za pulzno obratovanje. V tem obdobju je reaktor obratoval vsako leto cca. 7000 ur brez kakršnih koli nezgod in tehničnih težav. [[Slika:Kontrolna soba raziskovalnega reaktorja TRIGA.jpg|sličica|384x384_pik|Kontrolna soba]] === Zgradba === [[Slika:Znotraj reaktorske zgradbe.jpg|sličica|405x405_pik|Znotraj reaktorske zgradbe]] Reaktor TRIGA MARK II je bazenski reaktor. Sredica je nameščena v odprti vertikalni aluminijasti posodi (cisterni) premera 2 m in višine 6,25 m, napolnjeni z demineralizirano vodo. Voda je obenem tudi [[Moderator (reaktor)|moderator]], hladilo in biološki ščit. Posoda je nameščena v betonskem biološkem ščitu maksimalnih dimenzij: dolžine 8,2 m, širine 6,6 m in višine 6,55 m. Takšna konstrukcija omogoča dostop do sredice z vrha reaktorske ploščadi, kar zelo poenostavi menjavo goriva in vgradnjo vertikalnih eksperimentalnih kanalov. Sredica reaktorja je ob dnu reaktorske posode, nad njo je 5 m demineralizirane vode. V sredici reaktorja sproščena toplota se z naravno [[Konvekcija|konvekcijo]] prenese na primarno vodo v reaktorski posodi. V toplotnem prenosniku se toplota prenese na sekundarno hladilno vodo, ki je iz lastnega črpališča na reaktorskem centru. === Jedrska varnost === Temelji jedrske varnosti reaktorja TRIGA so: * varna zasnova, * usposobljeno, izkušeno in predano osebje, * obratovanje in vzdrževanje v skladu s postopki IJS in notranjim preverjanjem kakovosti. Varnostna analiza je pokazala, da je nivo sevanja v reaktorski zgradbi in v okolici zgradbe pri obratovanju reaktorja daleč pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi, kar potrjujejo tudi meritve. Letna obremenitev prebivalstva je manj kot tisočinka naravnega ozadja. Ob delovanju reaktorja letno nastane približno 200 litrov nizko in srednje [[Radioaktivni odpadek|radioaktivnih odpadkov]], ki so shranjeni v Centralnem skladišče za radioaktivne odpadke (CSRAO). To skladišče se nahaja na lokaciji reaktorskega centra in ga upravlja [[Agencija za radioaktivne odpadke|Agencija za jedrske odpadke (ARAO)]]. 219 izrabljenih gorivnih elementov, ki so bili v uporabi od leta 1966, je bilo leta 1999 poslanih na končno odlaganje v ZDA. Trenutno na lokaciji reaktorskega centra ni izrabljenih gorivnih elementov. === Zgodovina<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ijs.si/ijsw/Podrobneje%20o%20reaktorju%20TRIGA|title=TRIGA - 50 LET|date=|accessdate=6.9.2021|website=Institut Jožef Stefan}}</ref> === Reaktor TRIGA je 31.5. 1966 ob 14:15 dosegel prvo kritičnost. To pomeni, da je stekla prva nadzorovana verižna reakcija cepitve jeder na ozemlju današnje Slovenije. Od tega trenutka naprej ima reaktor pomembno vlogo pri razvoju jedrske tehnologije in varnostne kulture v Sloveniji. Investicije v jedrske elektrarne imajo povsod po svetu praviloma predhodnika, in sicer investicijo v nacionalno jedrsko infrastrukturo, ki jo praviloma sestavljajo raziskovalne, izobraževalne in upravne zmogljivosti. Reaktor TRIGA omogoča eksperimentalno delo številnim raziskovalnim skupinam na IJS, prav tako ga za usposabljanje bodočih operaterjev jedrske elektrarne Krško uporablja Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, ki deluje v okviru IJS od leta 1989. === Pomen === Reaktorski center Instituta Jožef Stefan (in reaktor TRIGA) imata ključno vlogo pri pripravi kadrov za [[Jedrska elektrarna Krško|jedrsko elektrarno v Krškem]]. Reaktor z vsem znanstvenim in tehničnim ozadjem ter izobraževanjem in usposabljanjem kadrov izdatno pomaga pri gradnji, pridobivanju dovoljenj in zagonu jedrske elektrarne. Na reaktorju so začeli svojo profesionalno kariero ali se izobraževali skoraj vsi jedrski strokovnjaki v Sloveniji, med njimi vsi profesorji reaktorske fizike in jedrske tehnike na univerzah v Ljubljani in v Mariboru ter ključni strokovnjaki [[Jedrska elektrarna Krško|Nuklearne elektrarne Krško]], Uprave republike Slovenije za jedrsko varnost in [[Agencija za radioaktivne odpadke|Agencije za radioaktivne odpadke]]. Reaktor TRIGA na Institutu »Jožef Stefan« se je v 55-letih varnega delovanja razvil v mednarodno prepoznan in cenjen center za raziskave in izobraževanje na področju reaktorske fizike in tehnike, kar med drugim dokazujejo vpetost v številne raziskovalne projekte z institucijami po vsem svetu, npr. [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]], [[ITER]], CEA, [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]]. Zelo razvito raziskovanje na področju jedrske energije je značilno za vse države, ki izrabljajo jedrsko energijo. Jedrsko varnost je na dolgi rok namreč praviloma mogoče izboljševati le z novim znanjem, ki je plod dolgoročnega mednarodno aktivnega raziskovalnega programa. Slednje pa je brez raziskovalne infrastrukture kot je raziskovalni reaktor bistveno težje. Nadaljevanje petinpetdesetletnega odličnega delovanja reaktorja TRIGA in z njim povezanih znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov zagotovo predstavlja enega od pomembnih temeljev varnega obratovanja jedrske elektrarne v Krškem. Reaktor TRIGA ima velik pomen tudi za sprejemljivost jedrske energije v Sloveniji, saj si ga letno ogleda na stotine obiskovalcev in šolarjev. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://ric.ijs.si/splosna-predstavitev/ Reaktor TRIGA Mark II] * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174435695 50 LET REAKTORJA TRIGA, 1. DEL, DOKUMENTARNA ODDAJA] * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174437052 50 LET REAKTORJA TRIGA, 2. DEL, DOKUMENTARNA ODDAJA] * [https://www.ijs.si/ijsw Institut "Jožef Stefan" (IJS)] * [https://www.icjt.org/ Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT)] * [https://www.djs.si/ Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS)] *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175224134 Osrednji center jedrske tehnologije in tehnike pri nas deluje že 60 let]«. ''Pogled v znanost'' (25. 5. 2026). RTV Slovenija. [[Kategorija:Jedrski reaktorji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] [[Kategorija:Institut "Jožef Stefan"]] j9oiq7gmlddh4kjg5hi07yrmnkrg6qd Peter Pavel Vergerij 0 505012 6686278 6538669 2026-06-06T22:07:40Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686278 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Pavel Vergerij''', [[Italijani|italijansko]] '''Pier Paolo Vergerio''' mlajši, [[Benečani|beneški]] [[papeški nuncij]] in pozneje [[protestantizem|protestantski]] reformator, * ok. leta [[1498]], [[Koper]], † [[4. oktober]] [[1565]], [[Tübingen]]. Čeprav je sprva nasprotoval [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]], utrjevalcu slovenščine kot jezika, ga je kasneje podprl in bil nekaj časa njegov mentor. Prispeval je tudi k razvoju [[hrvaška|hrvaške]] [[književnost|književnosti]]. ==Življenje== Rodil se je v Kopru (Capodistria) v [[Istra|Istri]], ko je ta spadala pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], v plemiški družini. Študiral je [[humanistične vede]] in [[pravo]] v [[Padova|Padovi]]. Med študijem se je srečal s [[humanizem|humanisti]] [[w:Pietro Bembo|Pietrom Bembom]], [[Marcantonio Flaminio|Marcantoniom Flaminiom]], [[Peter mučenec Vermigli|Petrom Vermiglijem]] in se z njimi zavzemal za [[Reformacija|Cerkveno reformo]]. V Padovi je leta 1522 tudi predaval. Pravno službo je opravljal v Padovi, [[Verona|Veroni]] in [[Benetke|Benetkah]]. Leta 1526 se je poročil z Diano Contarini, ki je umrla po letu dni. Takrat se je odločil za cerkveno službo, ki sta jo že opravljala njegova brata Avrelij in Gianbattista. Okoli leta 1530 je odšel v [[Rim]], da bi si pridobil zaupanje [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] Po smrti brata Avrelija leta 1532 je prevzel njegovo mesto kot papežev tajnik. Leta 1533 je postal [[apostolski nuncij]] pri avstrijskem cesarju [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]]. Po papeževem naročilu, naj nemške kneze pripravi na koncil, se je srečal z [[Martin Luther|Martinom Lutherjem]] v [[Wittenberg]]u. Leta 1534 so mu kot [[beneficij]] dodelili [[Župnija Komen|župnijo Komen]]. Čeprav pri spodbujanju [[protestantizem|protestantov]], da pošljejo svoje delegate, ni bil ravno uspešen, ga je papež [[Papež Pavel III.|Pavel III.]] nagradil z modruško [[škofija|škofijo]] na [[hrvaška|Hrvaškem]], leta 1536 pa s [[Koper|koprsko]] župnijo. Leta 1540 je Vergerij spet stopil v aktivno diplomatsko službo: udeležil se je verske konference v [[Worms]]u kot komisar francoskega kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]] V spomin na koncil je napisal [[razprava|traktat]] [[De unitate et pace ecclesiae]]. Tako kot kardinal [[Gasparo Contarini]], ki je bil leta 1541 z njim na verski konferenci v [[Regensburg]]u, je bil obtožen, da je preveč popustil protestantom. Vrnil se je v Koper in se posvetil študiju. Vergerij še ni pomislil na odpad od [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliške cerkve]] niti se ni lotil reform znotraj te Cerkve, kakršne so zagovarjali [[Gasparo Contarini|Contarini]] in drugi. Kljub temu so 13. decembra 1544 pri beneški inkviziciji vložili zoper njega ovadbo. Čeprav ni bil obsojen, je kardinal [[Marcello Cervini]], kasneje [[papež Marcel II.]], izkoristil dejstvo, da Vergerij ni bil oproščen, in preprečil njegovo udeležbo na koncilu. Vergerij se je vrnil iz Rive, kamor se je bil umaknil pred opre. Začel je z založniško dejavnostjo, ki se je vse bolj obračala proti Rimokatoliški cerkvi. Po tragični smrti prijatelja, [[odvetnik|odvetnika]] in zagovornika protestantizma [[Francesco Spiera|Francesca Spiere]], je poslal pismeno obrambo [[Padova|padovanskemu]] škofu, kar je obveljalo kot odpad od Cerkve. Namesto da bi se 1. maja 1549 odzval na drugi poziv nuncija [[Della Casa]], naj pride pred sodišče v Benetkah, je za vedno zapustil Italijo. Na drugem procesu v Benetkah je bil 3. julija 1549 v odsotnosti v 34 točkah obsojen [[krivoverstvo|krivoverstva]]. Odvzeli so mu škofovski status in ga izobčili. V švicarskem [[Graubünden|Graubündnu]] je izdal vrsto polemičnih spisov na temo [[papeštvo|papeštva]], [[politika|politike]]; čaščenja [[svetnik|svetnikov]], [[relikvija|relikvij]] in podobno. Vergerij je ostal v Graubündnu do leta 1553, ko se je na poziv vojvode Krištofa iz [[Württenberg]]a odpravil na potovanja v imenu [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske Cerkve]]. V letih 1554 in 1555 je nagovarjal [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], naj začne prevod [[Sveto pismo|Biblije]] v [[Slovenščina|slovenščino]]. To je pripeljalo do Trubarjevega prevoda [[Matejev evangelij|Matejevega evangelija]] leta 1555, ki je bil prvi integralni prevod dela Svetega pisma v ta jezik, kasneje pa je Trubar prevedel v slovenščino celotno [[nova zaveza|Novo zavezo]]. Leta 1556 se je odpravil na [[poljska|Poljsko]] in se posvetoval s [[prusija|pruskim]] vojvodo [[Albert Pruski|Albertom]]. Leta 1559 je bil na Poljskem na pobudo nuncija [[Luigi Lippomano|Luigija Lippomana]], da bi oviral delovanje [[Jan Łaski|Jana Łaskega]]. Prosil je za dovoljenje za udeležbo na verski konferenci v [[Poissy|Poissyju]] leta 1560, na [[tridentski koncil|Tridentskem koncilu]] pa se ni smel pojaviti kot vojvodov delegat. Ves čas je pisal polemične spise in si prizadeval za objavo svojih zbranih del; izšel je le prvi zvezek (1563). == Glej tudi == * [[Protestantizem na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi774658/ Vergerij, Peter Pavel ml.] Slovenska biografija. *{{Navedi revijo|last=Tylenda|first=Joseph N.|year=1978|title=Book Review: Pier Paolo Vergerio: The Making of an Italian Reformer|magazine=Theological Studies|volume=39|issue=3|pages=547–548|cobiss=51460864|doi=10.1177/004056397803900316|issn=0040-5639}} *{{Navedi knjigo|title=Vergerijev vpliv na razvoj protestantizma na Slovenskem|publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|date=1999|oclc=780852033|first=France M.|last=Dolinar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KTLKM6NG}} *{{Navedi revijo|title=Vergerij mlajši in Primož Trubar: Latinski humanizem in slovenska reformacija|oclc=1051723817|first=Marko|last=Marinčič|magazine=Primerjalna književnost 41/2: Evropski humanizem in njegovi izzivi|year=2018| pages=77–98}} == Zunanje povezave == *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175153143 Dopisi papeškega tajnika - Peter Pavel Vergerij ml.]«. ''Pogled v znanost'' (18. 8. 2025). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vergerij, Peter Pavel}} [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Italijanski teologi]] [[Kategorija:Italijanski redovniki]] [[Kategorija:Italijanski diplomati]] kjmm9ttntjr5zayxlzl4a8r1rom9hh8 Registrske tablice Bolgarije 0 505254 6686063 6417348 2026-06-06T14:19:38Z Upwinxp 126544 /* Posebne tablice */ +električna vozila 6686063 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bulgarian license plate.JPG|sličica|300px|Trenutna različica registrskih tablic (v uporabi od leta 2008)]] [[Slika:Bulgarian registration 3151.jpg|sličica|300px|Različica tablic pred letom 2008, ki je še vedno v uporabi]] '''Registrske tablice [[Bolgarija|Bolgarije]]''' so bele barve s črnimi znaki in črno obrobo. Na levi strani se nahaja modro polje z [[Evropska zastava|evropsko zastavo]] (starejše tablice z zastavo Bolgarije) in mednarodno avtomobilsko oznako države '''BG'''. Registrska oznaka je sestavljena iz eno- ali dvočrkovne oznake okraja, štirih števk in dveh črk. Uporabljajo se samo črke, ki obstajajo tako v [[latinica|latinični]] kot v [[cirilica|cirilični]] abecedi. ==Zgodovina== [[Slika:Pre1969 registration plate from Sofia, Bulgaria.gif|desno|brezokvirja|100px]] [[Slika:Bulgaria-automobile-license-plate before 1986.jpg|desno|brezokvirja|120px]] Do leta 1986 so bile registrske oznake sestavljene iz cirilične oznake okraja (npr. '''Сф''' za Sofijo) in štirištevčne serijske oznake. Ko so bile dosežene vse kombinacije, je bila pred številko dodana še ena črka. Sprva so bile vse tablice bele barve, pozneje pa so jih ločili na bele tablice za državna vozila in črne tablice za zasebna vozila.{{navedi vir}} [[Slika:BULGARIA, Sofia PASSENGER 1986-92 series - Flickr - woody1778a.jpg|desno|brezokvirja|120px]] Januarja 1986 se je začela izdajati nova različica tablic z oznako okraja in štirimi števkami, ki jim je sledila ena ali dve črki. Spremenila se je pisava in barva tablic – rumena za zasebna vozila in bela za državna. Za zasebne tovornjake in avtobuse je bila rezervirana serijska črka '''Ч''', za prikopnike pa '''Е'''.{{navedi vir}} Od leta 1992 dalje se na registrskih tablicah uporabljajo samo še črke, ki so skupne latinični in cirilični abecedi. Leta 1993 so ukinili vezaje med številkami in črkami. Leta 1999 so na tablicah spremenili pisavo in pričelo se je dodajati modro polje z oznako države. 1. januarja 2007 se je Bolgarija pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in oktobra naslednjega leta<ref>{{Navedi novice|title=Interior Minister Kicks off Issuing of Bulgarian EU License Plates|date=13. oktober 2008|url=https://www.novinite.com/articles/97831/|work=Novinite.com - Sofia News Agency|language=en|accessdate=2021-09-19|archive-date=2021-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210919074534/https://www.novinite.com/articles/97831/|url-status=dead}}</ref> so začeli izdajati registrske tablice z evropsko zastavo. ==Registrske oznake== Uporablja se 12 črk, ki so skupne [[Cirilica|cirilični]] in [[Latinica|latinični]] abecedi, ne glede na to, ali imajo v eni in drugi enak pomen – А, В, Е, К, М, Н, О, Р, С, Т, У, Х. Črka O je v primerjavi s številko 0 jajčaste oblike. V serijski oznaki (zadnji dve črki) je črka E rezervirana za registrske oznake priklopnikov, črki O in У pa se tam ne uporabljata. Mogoče je naročiti tablice po meri s kombinacijo dveh (''1122'', ''1212'', ''1221'') ali ene številke (''1111''), kot tudi tablice s poljubnim napisom. Tudi slednje so omejene na skupne cirilične-latinične črke, zaradi visoke cene (7000 [[Bolgarski lev|levov]] oz. 3500 €) pa so zelo redke.<ref>{{Navedi splet|url=https://fakti.bg/avto/5519-kolko-struvat-specialnite-nomera|title=Публикувано във факти.бг: Колко струват специалните номера?|date=3. junij 2011|website=fakti.bg|language=bg}}</ref> === Oznake okrajev === [[Slika:Bulgaria license plate codes.png|sličica|300px|Zemljevid registrskih oznak]] {| class="wikitable" !Do 1986 !! 1986–1992 !! Od 1992 !! Okraj |- |Бс, Б || Б || '''A''' || [[Burgas (okraj)|Burgas]] |- |В || В || '''B''' || [[Varna (okraj)|Varna]] |- |Вд || |ВД || '''BH''' || [[Vidin (okraj)|Vidin]] |- |Вр || ВР || '''BP''' || [[Vraca (okraj)|Vraca]] |- |ВТ || ВТ || '''BT''' || [[Veliko Trnovo (okraj)|Veliko Trnovo]] |- |Сф, С, А || С || '''C''', '''CA''', '''CB''' || [[Sofija]] |- |Сс || СС || '''CC''' || [[Silistra (okraj)|Silistra]] |- |Сл || СЛ || '''CH''' || [[Sliven (okraj)|Sliven]] |- |См || СМ || '''CM''' || [[Smoljan (okraj)|Smoljan]] |- |Сф, СО || СО, СФ || '''CO''' || [[Sofijski okraj]] |- |СтЗ, СЗ || СЗ || '''CT''' || [[Stara Zagora (okraj)|Stara Zagora]] |- |Бл || БЛ || '''E''' || [[Blagoevgrad (okraj)|Blagoevgrad]] |- |Гб || Г || '''EB''' || [[Gabrovo (okraj)|Gabrovo]] |- |Пл || ПЛ || '''EH''' || [[Pleven (okraj)|Pleven]] |- |Шн, Ш || Ш || '''H''' || [[Šumen (okraj)|Šumen]] |- |Кж, К || |К || '''K''' || [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] |- |Кн || КН || '''KH''' || [[Kjustendil (okraj)|Kjustendil]] |- |Мх, М || М || '''M''' || [[Montana (okraj)|Montana]] |- |Лч, Л || Л || '''OB''' || [[Loveč (okraj)|Loveč]] |- |Р || Р || '''P''' || [[Ruse (okraj)|Ruse]] |- |Пз || ПЗ || '''PA''' || [[Pazardžik (okraj)|Pazardžik]] |- |Пд, П || П || '''PB''' || [[Plovdiv (okraj)|Plovdiv]] |- |Пк || ПК || '''PK''' || [[Pernik (okraj)|Pernik]] |- |Рз || РЗ || '''PP''' || [[Razgrad (okraj)|Razgrad]] |- |Тщ, Т || Т || '''T''' || [[Trgovište (okraj)|Trgovište]] |- |Тх || |ТХ || '''TX''' || [[Dobrič (okraj)|Dobrič]] (staro ime ''Tolbuhin'') |- |Хс, Х || Х || '''X''' || [[Haskovo (okraj)|Haskovo]] |- |Яб, Я || Я || '''Y''' || [[Jambol (okraj)|Jambol]] |} ==Posebne tablice== ===Začasne tablice=== [[Slika:Bulgaria new vehicle plate.jpg|brezokvirja|desno]] Začasne tablice imajo na desni strani rdeče polje, v katerem je vpisan datum izteka veljavnosti. Modro polje na levi je prisotno od leta 2012. Obstajajo tri vrste začasnih tablic: * '''123 T 456''' - za neregistrirana vozila, ki prečkajo ozemlje Bolgarije ali se izvažajo iz nje (Т - транзит, tranzit) * '''123 H 456''' in '''123 M 456''' - za nova vozila, ki še niso registrirana (Н - ново, novo; M so pričeli uporabljati, ko so bile izkoriščene vse kombinacije s H) * '''123 B 456''' - začasne tablice, za prodajalce avtomobilov (В - временено, začasno) ===Vojska in civilna zaščita=== [[Slika:Plak artesh-BG.png|brezokvirja|desno]] Od leta 2006 vsa vojaška vozila nosijo tablice z oznako '''BA''' in šestimi števkami ('''BA 123 456'''). Na levi strani je modro polje z zastavo Bolgarije. Na tablicah civilne zaščite je v modri barvi izpisana kratica '''CP''' in pet števk ('''CP 12 345'''). Policijska vozila uporabljajo običajne registrske tablice. ===Vozila tujcev=== [[Slika:Import license plate Bulgaria.jpg|brezokvirja|desno]] Tujcem z začasnim prebivališčem v Bolgariji se izdajajo tablice svetlo modre barve z belimi znaki. Oznaka je '''XX''' (ali '''XH''' po letu 2019, ko so bile izkoriščene vse kombinacije z XX), štiri naključne števke in leto izteka veljavnosti. Modro polje na levi je prisotno od leta 2012. ===Električna vozila=== [[Slika:Bulgarian EV license plate.jpg|brezokvirja|desno]] Od leta 2022 se [[električno vozilo|vozilom na električni pogon]] izdajajo tablice s temno zeleno pisavo, ki se namesto z območno oznako začenjajo z '''EA''' (električni avtomobil) oziroma '''EM''' (električno motorno kolo).<ref>{{navedi novice |title=Вече са факт първите регистрационни номера за електромобили (КАКВИ СА РАЗЛИКИТЕ?) |url=https://www.bgonair.bg/a/2-bulgaria/285985-veche-sa-fakt-parvite-registratsionni-nomera-za-elektromobili-kakvi-sa-razlikite |date=2022-11-17 |work=Bgonair |language=bg}}</ref> ===Diplomatska predstavništva=== [[Slika:Bulgaria consular vehicle plate.jpg|brezokvirja|desno]] Tablice vozil diplomatskih in konzularnih predstavništev so rdeče barve. Oznaka '''C''' pomeni diplomatski status, '''CC''' konzularni status in '''CT''' osebe, zaposlene na teh predstavništvih brez diplomatskega statusa. Sledijo štiri števke, od katerih prvi dve označujeta državo predstavništva, in leto izteka veljavnosti tablice. ==Sklici== {{sklici}} {{Kategorija v Zbirki|License plates of Bulgaria|Registrske tablice Bolgarije}} {{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}} [[Kategorija:Registrske tablice po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Bolgarija]] e32gut8hn6kcmvi4br3otcyicb882xy Resni.ca 0 506414 6686087 6678385 2026-06-06T14:41:06Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +opozicijska koalicijska stranka 6686087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična, {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Matjaž Gorjup]] | general_secretary = [[Špela Strelec]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> Stevanović je napovedal vztrajanje pri stališču, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi poudaril, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|200px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Matjaž Gorjup *'''Generalna sekretarka:''' Špela Strelec == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] dk2i5p4vx93868kvep1aledjsgl1y7i Cistercijanski samostan Monošter 0 509328 6686407 6223266 2026-06-07T11:46:12Z Tirolischleioans 259832 6686407 wikitext text/x-wiki ili{{Infobox church | name = Cistercijanski samostan Monošter | infobox_width = | image = Sztgotthárd04.jpg | pushpin map =Madžarska | coordinates = <!-- wd --> | location =[[Monošter]] (Szentgotthárd) | denomination =Rimskokatoliška | consecrated date =1183 (prva cerkev) | status =[[samostan]] | functional status =Aktiven | heritage designation = | website = | architect = | architecture type =samostan | style =Cistercijanska arhitektura | founder =Leopold III., avstrijski mejni grof | groundbreaking = | completed date =1183 (prva), 1677 (druga), 1748 (tretja) | relics = | logo = }} '''Cistercijanski samostan Monošter'''<ref>[[Leopold Janauschek|Janauschek]] number 470</ref> je nekdanji [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan in cerkev v [[Monošter|Monoštru]] na [[Madžarska|Madžarskem,]] ki je danes rimskokatoliška župnijska cerkev. V drugih jezikih: {{Jezik-hu|Szentgotthárdi ciszterci apátság}}; {{Jezik-de|Kloster Sankt Gotthard}}; {{Jezik-la|Abbatia Sancti Gotthardi,}}, [[Prekmursko narečje|prekmurska slovenščina]] ''Monošterski cistercijánski klošter'') Prva cerkev in samostan Monošter sta bila zgrajena leta 1183 in porušena leta 1604. Druga cerkev je bila zgrajena sredi 1600-ih let, a je 100 let pozneje izginila. Sedanja tretja cerkev je bila zgrajena leta 1748 in je še danes v uporabi. == Zgodovina == === Prva cerkev === [[Slika:Szentgotthárd_Abbey_Hungary.JPG|levo|sličica| Še en pogled na opatijo]] Leta 1183 je madžarski kralj [[Béla III.|Béla III]] (1173–1196) ustanovil samostan v čast svetega Gotarda ob sotočju rek [[Raba|Rabe]] in [[Lapinč|Lapinč]]. Dvanajst cistercijanskih menihov iz samostana Trois-Fontaines v Franciji je prispelo na Madžarsko, da bi naselili novi samostan Monošter. Kralj je upal, da bodo menihi nudili tehnično pomoč lokalnim kmetom in na tem območju ustanovili tudi nova naselja. Cilj je bil ustanovitev naselij na tem obmejnem območju in vključitev redko poseljenega območja v gospodarstvo države. Cistercijani so začeli graditi samostan Monošter leta 1184. Sam stavbni kompleks ima temelje 94 m X 44 m. Okoli samostana so se hitro ustanovile majhne kmečke vasi. Leta 1391 je kralj [[Sigismund Luksemburški]] (1361-1437) podelil advokatsko pravico do zastopanja in zaščite Monoštrskega samostana [[Palatin (naziv)|palatinu]] Nikolaju Széchyju in njegovemu sinu. Ta pravica je sprva pomenila le, da so ob vojni ali drugih bojih samostanski bojevniki korakali pod zastavo Széchyja, ki je imel besedo pri izvolitvi [[Opat|opata]]. Pozneje so imeli pokrovitelji absolutno oblast nad samostanom, kar je bilo povod za številne zlorabe. Leta 1550 so bili menihi izseljeni in samostan Monošter je bil preurejen v utrjen [[grad]] za obrambo pred napredujočimi Turki. Leta 1556 so menihi prosili Margit Széchy za dovoljenje za vrnitev v samostan, vendar je ta njihovo prošnjo zavrnila. Leta 1604 je mestni glavar Wolfgang Tieffenbach, ko je slišal o vstaji Bočkaja, samostan Monošter in cerkev razstrelil. === Druga cerkev === Jurij Széchenyi, kaločski nadškof, je od madžarskega kralja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] (1640–1705) pridobil samostansko pravico do predstavitve Monoštra. Széchenyi je obnovil samostansko cerkev med letoma 1676 in 1677. Druga cerkev je vsebovala tri oltarje v eni [[Cerkvena ladja|ladji]]: v čast svetega Gotarda, [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in [[sveta Marija|Device Marije]]. Z izgradnjo tretje Monoštrske cerkve in samostana leta 1746 je bila tretja cerkev opuščena. Za časa [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bil cerkveni [[zvonik]] porušen in cerkev spremenila v [[kašča|kaščo]]. Od takrat naprej se je cerkev preprosto imenovala ''kašča-cerkev''. Leta 1988 je mestna občina stavbo preuredila v gledališče. === Tretja cerkev === Leta 1734 je Robert Leeb (1728–1755), opat samostana [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]], ponovno zagotovil samostan Monošter za cistercijanski red. Predstavitveni dokument je bil datiran 29. julija 1734 in ga je na Dunaju podpisal cesar [[Karel VI. Habsburški]]. V Monošter je prispelo pet posvečenih duhovnikov in dva laika s prvo skupino novih »naseljencev« iz Heiligenkreuza. Pri olepševanju samostana in baročne cerkve svetega Gotarda sta imela pomembno vlogo dva laika: slikar Matthias Gusner ter mizar in rezbar Kaspar Schretzenmayer. Leeb je Franzu Antonu Pilgramu (1699–1761) naročil pripravo načrtov za nov samostan in cerkev. Tretjo cerkev so začeli graditi leta 1740, menihi pa so se leta 1746 vselili v napol dokončano stavbo. Temeljni kamen cerkve je bil položen šele 14. avgusta 1748. Nedokončano stavbo je blagoslovil Fritz Alberik, Leebov naslednik. Vendar opatija Heiligenkreuz ni imela denarja za dokončanje stavbe. Tako je bila zgrajena samo polovica samostana. == Opis == [[Slika:Ciszterci_apátság_légi_fotón_(Szentgotthárd).jpg|sličica|Samostanski kompleks v Monoštru]] Napis na fasadi cerkve pravi, da je gradnjo začel opat Robert Leeb, končal pa njegov naslednik opat Alberik. Slovesnost posvetitve je 16. marca 1779 opravil prvi škof Szombathelyja János Szily. === Freske === [[Freska]] prve obočne pole prikazuje zmago evropskih sil nad Osmani v bitki pri Monoštru leta 1664. Naslikal jo je v Avstriji rojeni Stephan Dorfmeister (1725–1797). Znaki z velikimi črkami (znani kot ''chronostikon'' ) v rimskem napisu na eni strani slike skrivajo leto bitke: 1664. Prevod legende se glasi: »Luna se razprostira po tleh z rokami kralja Lipóta« (Leopold I., 1640–1705, tudi sveti rimski cesar), na nasprotni strani pa: »Kot sovražnik vere pobegnil od tebe, zato naj bo ta kraj varen pod tvojo zaščito, Gospa.« V drugi obočni poli, v središču cerkve, je freska Matije Gusnerja (1694–1772): ''Zmagoslavje razpela''. Na sliki svetloba izvira iz božjega imena [[Jahve]]. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] se na čelu nebeške vojske bori za zmago tega imena, da bi premagal Zlo. Hudičevo herezijo izniči orodje odrešenja: [[razpelo]]. Fresko v tretji obočni poli nad svetiščem je naslikal Dorfmeister. Podrobno prikazuje ''Prikazovanje [[Janez Evangelist|Janeza Evangelista]] [[Patmos|v Pathmosu]]'': ''Nebeški oltar Božjega Jagnjeta''. Zaradi njegove žrtve zmagovito Jagnje sedi na knjigi s sedmimi pečati (prim. Knjiga Razodetja ({{bibl|Raz 5,1–5}}), ki vsebuje večne Božje načrte. === Oltarji === [[Slika:Cistercian_church_Szentgotthárd_interior_16.jpg|sličica| Vnebovzetje Blažene Device Marije]] [[Oltarni nastavek|Oltarna slika]] glavnega [[oltar]]ja po cistercijanski navadi ponazarja ''[[Marijino vnebovzetje|Vnebovzetje Blažene Device Marije]]''. Prvi stranski oltar je bil postavljen v čast [[Bernard iz Clairvauxa|Bernardu iz Clairvauxa]] (1090–1153) Na sliki se križani Kristus sklanja proti sv. Bernardu, ki razmišlja o Odrešenikovem trpljenju. Ob straneh oltarja so skulpture [[Angel|angelov]], ki držijo ''Arma Christi''. Na ovalni srednji sliki je upodobljena [[Pietà|Pieta]], reliefna slika [[Sveti Peter|svetega Petra]] in [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]]. Drugi stranski oltar spominja na Gotarda Hildesheimskega (960–1038), zavetnika cerkve. Slika ponazarja enega od svetnikovih čudežev. Ob straneh oltarja sta skulpturi [[Sveta Barbara|svete Barbare]] in [[Katarina Aleksandrijska|svete Katarine Aleksandrijske]]. Ovalna slika prikazuje [[Sveti Boštjan|sv. Boštjana]] in sv. Roka, reliefi pa sveto Margareto Madžarsko in sv. Dorotejo. Zadnji oltar spominja na kanonizirane madžarske kralje. Velika slika prikazuje [[Sveti Štefan|sv. Štefana]], sv. Ladislava (''László'') in [[Sveti Emerik|svetega Emerika Madžarskega]]. Angel z izvlečenim mečem drži madžarski ščit bitke za Madžarsko. Ob straneh oltarja sta kipa [[Sveta Neža|sv. Neže]] in sv. Apolonije. Svetnika na ovalni sliki v sredini sta rimska mučenca, dva brata: Janez in Pavel. Reliefi predstavljajo sv. Adalberta in Hedvigo Šlezijsko. Četrti oltar je posvečen [[Sveti Jožef|svetemu Jožefu]]. Slika prikazuje Jožefovo smrtno posteljo z Jezusom in Marijo, ki stojita v bližini. Eden od angelov v roki drži znamenje, ki pridiga moralno lekcijo: »Glej, kako umira pravičen človek«. Ob straneh oltarja so kipi angelov. Na sredini ovalne slike je slika angela varuha, na reliefu pa sta figuri Franceta Rimskega in sv. Vendelina. Poslikave glavnega in stranskega oltarja kažejo na Matthiasa Gusnerja. === Druga oprema === Prižnica ima dva angela, ki sedita na košari, okrašeni z girlandami. Na sredini je prikazan Jezus, kako poučuje Samarijanko pri Jakobovem vodnjaku. Angeli držijo simbole Stare in Nove zaveze: dve kamniti plošči in [[Tiara|papeško tiaro]]. Prižnica je bila izdelana v delavnici Kasparja Schretzenmayerja Steklena krsta vsebuje okostje mučenca sv. Vincencija. [[Kor (arhitektura)|Kor]] ima dvajset sedežev. Klopi in garderobne omare [[Zakristija|zakristije je izrezljal Schretzenmayer]]. Skulpture cerkve so dela Josepha Schnitzerja (1707–1769), cistercijanskega kiparja iz Heiligenkreuza. Prve [[orgle]] cerkve so bile zgrajene leta 1764 v delavnici izdelovalca orgel Ferdinanda Schwartza. Leta 1987 je tovarna orgel Aquincum v [[Budimpešta|Budimpešti]] vgradila nov mehanizem v baročne orgle. == Viri == * Genthon, István, 1974: ''Kunstdenkmäler in Ungarn, ein Bildhandbuch'', pp.&nbsp;443–444, z dvema ilustracijama baročne cerkve. Budimpešta: Corvina Kiadó {{ISBN|963-13-0622-4}} * Angleški prevod: Zoltan Fuzi 2009 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Cistercian Abbey of Saint Gotthard}} * [http://www.cistercensi.info/abbazie/abbazie.asp?ab=1242&lin=de Cistercensi.info: Monošter, s številnimi fotografijami] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718090734/http://www.cistercensi.info/abbazie/abbazie.asp?ab=1242&lin=de |date=2011-07-18 }} * [http://szentgotthard.plebania.hu/ Spletna stran župnijske cerkve] * [http://szentgotthard.plebania.hu/fotoalbum.html Več fotografij] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Madžarskem]] [[Kategorija:Cistercijanski samostani]] tc7qneoyd489w129mvw534jzqid3x1f 6686408 6686407 2026-06-07T11:46:56Z Tirolischleioans 259832 6686408 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cistercijanski samostan Monošter | infobox_width = | image = Sztgotthárd04.jpg | pushpin map =Madžarska | coordinates = <!-- wd --> | location =[[Monošter]] (Szentgotthárd) | denomination =Rimskokatoliška | consecrated date =1183 (prva cerkev) | status =[[samostan]] | functional status =Aktiven | heritage designation = | website = | architect = | architecture type =samostan | style =Cistercijanska arhitektura | founder =Leopold III., avstrijski mejni grof | groundbreaking = | completed date =1183 (prva), 1677 (druga), 1748 (tretja) | relics = | logo = }} '''Cistercijanski samostan Monošter'''<ref>[[Leopold Janauschek|Janauschek]] number 470</ref> je nekdanji [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan in cerkev v [[Monošter|Monoštru]] na [[Madžarska|Madžarskem,]] ki je danes rimskokatoliška župnijska cerkev. V drugih jezikih: {{Jezik-hu|Szentgotthárdi ciszterci apátság}}; {{Jezik-de|Kloster Sankt Gotthard}}; {{Jezik-la|Abbatia Sancti Gotthardi,}}, [[Prekmursko narečje|prekmurska slovenščina]] ''Monošterski cistercijánski klošter'') Prva cerkev in samostan Monošter sta bila zgrajena leta 1183 in porušena leta 1604. Druga cerkev je bila zgrajena sredi 1600-ih let, a je 100 let pozneje izginila. Sedanja tretja cerkev je bila zgrajena leta 1748 in je še danes v uporabi. == Zgodovina == === Prva cerkev === [[Slika:Szentgotthárd_Abbey_Hungary.JPG|levo|sličica| Še en pogled na opatijo]] Leta 1183 je madžarski kralj [[Béla III.|Béla III]] (1173–1196) ustanovil samostan v čast svetega Gotarda ob sotočju rek [[Raba|Rabe]] in [[Lapinč|Lapinč]]. Dvanajst cistercijanskih menihov iz samostana Trois-Fontaines v Franciji je prispelo na Madžarsko, da bi naselili novi samostan Monošter. Kralj je upal, da bodo menihi nudili tehnično pomoč lokalnim kmetom in na tem območju ustanovili tudi nova naselja. Cilj je bil ustanovitev naselij na tem obmejnem območju in vključitev redko poseljenega območja v gospodarstvo države. Cistercijani so začeli graditi samostan Monošter leta 1184. Sam stavbni kompleks ima temelje 94 m X 44 m. Okoli samostana so se hitro ustanovile majhne kmečke vasi. Leta 1391 je kralj [[Sigismund Luksemburški]] (1361-1437) podelil advokatsko pravico do zastopanja in zaščite Monoštrskega samostana [[Palatin (naziv)|palatinu]] Nikolaju Széchyju in njegovemu sinu. Ta pravica je sprva pomenila le, da so ob vojni ali drugih bojih samostanski bojevniki korakali pod zastavo Széchyja, ki je imel besedo pri izvolitvi [[Opat|opata]]. Pozneje so imeli pokrovitelji absolutno oblast nad samostanom, kar je bilo povod za številne zlorabe. Leta 1550 so bili menihi izseljeni in samostan Monošter je bil preurejen v utrjen [[grad]] za obrambo pred napredujočimi Turki. Leta 1556 so menihi prosili Margit Széchy za dovoljenje za vrnitev v samostan, vendar je ta njihovo prošnjo zavrnila. Leta 1604 je mestni glavar Wolfgang Tieffenbach, ko je slišal o vstaji Bočkaja, samostan Monošter in cerkev razstrelil. === Druga cerkev === Jurij Széchenyi, kaločski nadškof, je od madžarskega kralja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] (1640–1705) pridobil samostansko pravico do predstavitve Monoštra. Széchenyi je obnovil samostansko cerkev med letoma 1676 in 1677. Druga cerkev je vsebovala tri oltarje v eni [[Cerkvena ladja|ladji]]: v čast svetega Gotarda, [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in [[sveta Marija|Device Marije]]. Z izgradnjo tretje Monoštrske cerkve in samostana leta 1746 je bila tretja cerkev opuščena. Za časa [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bil cerkveni [[zvonik]] porušen in cerkev spremenila v [[kašča|kaščo]]. Od takrat naprej se je cerkev preprosto imenovala ''kašča-cerkev''. Leta 1988 je mestna občina stavbo preuredila v gledališče. === Tretja cerkev === Leta 1734 je Robert Leeb (1728–1755), opat samostana [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]], ponovno zagotovil samostan Monošter za cistercijanski red. Predstavitveni dokument je bil datiran 29. julija 1734 in ga je na Dunaju podpisal cesar [[Karel VI. Habsburški]]. V Monošter je prispelo pet posvečenih duhovnikov in dva laika s prvo skupino novih »naseljencev« iz Heiligenkreuza. Pri olepševanju samostana in baročne cerkve svetega Gotarda sta imela pomembno vlogo dva laika: slikar Matthias Gusner ter mizar in rezbar Kaspar Schretzenmayer. Leeb je Franzu Antonu Pilgramu (1699–1761) naročil pripravo načrtov za nov samostan in cerkev. Tretjo cerkev so začeli graditi leta 1740, menihi pa so se leta 1746 vselili v napol dokončano stavbo. Temeljni kamen cerkve je bil položen šele 14. avgusta 1748. Nedokončano stavbo je blagoslovil Fritz Alberik, Leebov naslednik. Vendar opatija Heiligenkreuz ni imela denarja za dokončanje stavbe. Tako je bila zgrajena samo polovica samostana. == Opis == [[Slika:Ciszterci_apátság_légi_fotón_(Szentgotthárd).jpg|sličica|Samostanski kompleks v Monoštru]] Napis na fasadi cerkve pravi, da je gradnjo začel opat Robert Leeb, končal pa njegov naslednik opat Alberik. Slovesnost posvetitve je 16. marca 1779 opravil prvi škof Szombathelyja János Szily. === Freske === [[Freska]] prve obočne pole prikazuje zmago evropskih sil nad Osmani v bitki pri Monoštru leta 1664. Naslikal jo je v Avstriji rojeni Stephan Dorfmeister (1725–1797). Znaki z velikimi črkami (znani kot ''chronostikon'' ) v rimskem napisu na eni strani slike skrivajo leto bitke: 1664. Prevod legende se glasi: »Luna se razprostira po tleh z rokami kralja Lipóta« (Leopold I., 1640–1705, tudi sveti rimski cesar), na nasprotni strani pa: »Kot sovražnik vere pobegnil od tebe, zato naj bo ta kraj varen pod tvojo zaščito, Gospa.« V drugi obočni poli, v središču cerkve, je freska Matije Gusnerja (1694–1772): ''Zmagoslavje razpela''. Na sliki svetloba izvira iz božjega imena [[Jahve]]. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] se na čelu nebeške vojske bori za zmago tega imena, da bi premagal Zlo. Hudičevo herezijo izniči orodje odrešenja: [[razpelo]]. Fresko v tretji obočni poli nad svetiščem je naslikal Dorfmeister. Podrobno prikazuje ''Prikazovanje [[Janez Evangelist|Janeza Evangelista]] [[Patmos|v Pathmosu]]'': ''Nebeški oltar Božjega Jagnjeta''. Zaradi njegove žrtve zmagovito Jagnje sedi na knjigi s sedmimi pečati (prim. Knjiga Razodetja ({{bibl|Raz 5,1–5}}), ki vsebuje večne Božje načrte. === Oltarji === [[Slika:Cistercian_church_Szentgotthárd_interior_16.jpg|sličica| Vnebovzetje Blažene Device Marije]] [[Oltarni nastavek|Oltarna slika]] glavnega [[oltar]]ja po cistercijanski navadi ponazarja ''[[Marijino vnebovzetje|Vnebovzetje Blažene Device Marije]]''. Prvi stranski oltar je bil postavljen v čast [[Bernard iz Clairvauxa|Bernardu iz Clairvauxa]] (1090–1153) Na sliki se križani Kristus sklanja proti sv. Bernardu, ki razmišlja o Odrešenikovem trpljenju. Ob straneh oltarja so skulpture [[Angel|angelov]], ki držijo ''Arma Christi''. Na ovalni srednji sliki je upodobljena [[Pietà|Pieta]], reliefna slika [[Sveti Peter|svetega Petra]] in [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]]. Drugi stranski oltar spominja na Gotarda Hildesheimskega (960–1038), zavetnika cerkve. Slika ponazarja enega od svetnikovih čudežev. Ob straneh oltarja sta skulpturi [[Sveta Barbara|svete Barbare]] in [[Katarina Aleksandrijska|svete Katarine Aleksandrijske]]. Ovalna slika prikazuje [[Sveti Boštjan|sv. Boštjana]] in sv. Roka, reliefi pa sveto Margareto Madžarsko in sv. Dorotejo. Zadnji oltar spominja na kanonizirane madžarske kralje. Velika slika prikazuje [[Sveti Štefan|sv. Štefana]], sv. Ladislava (''László'') in [[Sveti Emerik|svetega Emerika Madžarskega]]. Angel z izvlečenim mečem drži madžarski ščit bitke za Madžarsko. Ob straneh oltarja sta kipa [[Sveta Neža|sv. Neže]] in sv. Apolonije. Svetnika na ovalni sliki v sredini sta rimska mučenca, dva brata: Janez in Pavel. Reliefi predstavljajo sv. Adalberta in Hedvigo Šlezijsko. Četrti oltar je posvečen [[Sveti Jožef|svetemu Jožefu]]. Slika prikazuje Jožefovo smrtno posteljo z Jezusom in Marijo, ki stojita v bližini. Eden od angelov v roki drži znamenje, ki pridiga moralno lekcijo: »Glej, kako umira pravičen človek«. Ob straneh oltarja so kipi angelov. Na sredini ovalne slike je slika angela varuha, na reliefu pa sta figuri Franceta Rimskega in sv. Vendelina. Poslikave glavnega in stranskega oltarja kažejo na Matthiasa Gusnerja. === Druga oprema === Prižnica ima dva angela, ki sedita na košari, okrašeni z girlandami. Na sredini je prikazan Jezus, kako poučuje Samarijanko pri Jakobovem vodnjaku. Angeli držijo simbole Stare in Nove zaveze: dve kamniti plošči in [[Tiara|papeško tiaro]]. Prižnica je bila izdelana v delavnici Kasparja Schretzenmayerja Steklena krsta vsebuje okostje mučenca sv. Vincencija. [[Kor (arhitektura)|Kor]] ima dvajset sedežev. Klopi in garderobne omare [[Zakristija|zakristije je izrezljal Schretzenmayer]]. Skulpture cerkve so dela Josepha Schnitzerja (1707–1769), cistercijanskega kiparja iz Heiligenkreuza. Prve [[orgle]] cerkve so bile zgrajene leta 1764 v delavnici izdelovalca orgel Ferdinanda Schwartza. Leta 1987 je tovarna orgel Aquincum v [[Budimpešta|Budimpešti]] vgradila nov mehanizem v baročne orgle. == Viri == * Genthon, István, 1974: ''Kunstdenkmäler in Ungarn, ein Bildhandbuch'', pp.&nbsp;443–444, z dvema ilustracijama baročne cerkve. Budimpešta: Corvina Kiadó {{ISBN|963-13-0622-4}} * Angleški prevod: Zoltan Fuzi 2009 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Cistercian Abbey of Saint Gotthard}} * [http://www.cistercensi.info/abbazie/abbazie.asp?ab=1242&lin=de Cistercensi.info: Monošter, s številnimi fotografijami] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718090734/http://www.cistercensi.info/abbazie/abbazie.asp?ab=1242&lin=de |date=2011-07-18 }} * [http://szentgotthard.plebania.hu/ Spletna stran župnijske cerkve] * [http://szentgotthard.plebania.hu/fotoalbum.html Več fotografij] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Madžarskem]] [[Kategorija:Cistercijanski samostani]] efdh70jlxu1z4zbvu4tk5ncy6qwexei Rumen Radev 0 510788 6686051 6682011 2026-06-06T13:36:22Z Upwinxp 126544 tn 6686051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |honorific_prefix= |native_name=Румен Радев |native_name_lang=bg |image=Official portrait of Rumen Radev (2026).jpg |caption= |office=[[Predsednik vlade Bolgarije]] |predecessor=[[Andrej Gjurov]] (v. d.) |successor= |term_start=8. maj 2026 |term_end= |vicepresident= |premier= |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |education= |children=2 |spouse={{plainlist| * {{marriage|Ginka Radeva|1996|2014|end=div}} * {{marriage|[[Desislava Radeva]]|2016}} }} |otherparty=[[Bolgarska komunistična partija]] (1980–1990)|party=neodvisen (1990– ) |allegiance={{zastava|Bolgarija}} |branch=[[Bolgarske zračne sile]] |serviceyears=1987–2017 |rank=[[Generalmajor]] |office2=[[Predsednik Bolgarije]]|premier2={{plainlist| * [[Bojko Borisov]] * [[Ognjan Gerdžikov]] {{small|(v. d.)}} * [[Bojko Borisov]] * [[Stefan Janev (general)|Stefan Janev]] {{small|(v. d.)}} * [[Kiril Petkov (politik)|Kiril Petkov]] * [[Galab Donev]] * [[Nikolaj Denkov]] * [[Dimiter Glavčev]] * [[Rosen Željazkov]] }}|termend2=23. januar 2026|termstart2=22. januar 2017|predecessor2=[[Rosen Plevneliev]]|successor2=[[Ilijana Jotova]]|vicepresident2=[[Ilijana Jotova]]}} '''Rumen Georgiev Radev''' ({{Jezik-bg|Румен Георгиев Радев}}), [[Seznam bolgarskih politikov|bolgarski politik]] in nekdanji [[generalmajor]]; * [[18. junij]] [[1963]], [[Dimitrovgrad]], [[Bolgarija]]. Radev je bil od leta 2017 do odstopa januarja 2026 predsednik Bolgarije. Pred tem je bil poveljnik [[Bolgarske letalske sile|bolgarskih letalskih sil]].<ref name="CV">[http://100.airshow-bg.com/wp-content/uploads/2012/04/ba_vvs_zam.pdf ((bg)) Major General Rumen Radev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806201943/http://100.airshow-bg.com/wp-content/uploads/2012/04/ba_vvs_zam.pdf |date=2020-08-06 }} // Department of Defence. Retrieved 11 August 2016</ref> Leta 2016 je zmagal na predsedniških volitvah kot neodvisni kandidat, ki ga podpira [[Bolgarska socialistična stranka]], in v drugem krogu premagal kandidatko [[GERB]] [[Cecka Cačeva|Cecko Cačevo]].<ref name="bnr.bg">[http://bnr.bg/sofia/post/100727634 BSP elected Gen. Radev as a presidential candidate with 99 votes], Bulgarian National Radio, Radio "Sofia", 17 August 2016</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.euronews.com/2016/11/13/bulgarian-pm-borisov-to-resign-after-presidential-vote-defeat|title=Pro-Russia candidate wins Bulgaria's presidential run-off|date=13 November 2016|website=euronews.com|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rferl.org/a/bulgaria-president-radev-pro-russia/28114949.html|title=Bulgaria Faces Uncertainty After Election Of Pro-Russia President|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|date=13 November 2016|accessdate=24 November 2016}}</ref> Funkcijo je zasedel 22. januarja 2017. Na bolgarskih splošnih volitvah leta 2021 je osvojil drugi zaporedni mandat s 66 odstotki glasov v drugem krogu.<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Tsolova|first=Tsvetelia|date=2021-11-21|title=Bulgarian President Radev wins second term on anti-corruption ticket|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/tired-rampant-graft-bulgarians-vote-presidential-election-2021-11-21/|accessdate=2021-11-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bulgaria votes in presidential runoff amid anti-corruption agenda|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/11/21/bulgaria-votes-in-presidential-runoff-election|accessdate=2021-11-23|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> S predsedniškega položaja je odstopil januarja 2026 in se s svojo stranko podal na parlamentarne volitve. Na njih je zmagal in bil kasneje izvoljen za predsednika vlade. == Izobraževanje == Radev se je rodil 18. junija 1963 v Dimitrovgradu v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Njegova družina je iz Slavjanova v [[Haskovska oblast|Haskovski oblasti]]. Leta 1982 je z zlato medaljo maturiral na matematični šoli v [[Haskovo|Haskovu]]. Leta 1987 je diplomiral na Bolgarski univerzi letalskih sil Georgi Benkovski kot najboljši diplomant ter leta 1992 še diplomiral na [[Šola za častnike eskadrilje|šoli za častnike]] ameriške letalske eskadrilje na AFB Maxwell. Od 1994 do 1996 je študiral na [[Obrambno-štabna šola Rakovski|Višji obrambno-štabni šoli Rakovski]], kjer je bil tudi najboljši diplomant. Je [[doktor]] [[Obramboslovje|vojaških znanosti]] s področja izboljšanja taktičnega usposabljanja letalskih posadk in simulacije zračnega boja. Leta 2003 je z odliko diplomiral na [[Letalska vojna šola|Air War College]] na [[Letalska univerza (zračne sile Združenih držav Amerike)|Air University]] pri [[Oporišče letalskih sil Maxwell|Maxwell AFB]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. <ref name="CV"/> == Predsednik države == === Prvi mandat === Avgusta 2016 sta opozicijski [[Bolgarska socialistična stranka]] in [[Alternativa za bolgarski preporod|Alternativa za preporod Bolgarije]] (ABR) uradno predlagali Radeva za svojega kandidata na [[Bolgarske predsedniške volitve 2016|predsedniških volitvah novembra 2016]].<ref name="bnr.bg"/><ref>[http://m.dnevnik.bg/bulgaria/2016/08/17/2812421_bsp_izdiga_oficialno_gen_rumen_radev_za/ BSP officially nominated gen. Rumen Radev for the presidential elections], "Dnevnik", 17 August 2016</ref><ref>[http://news.bnt.bg/bg/a/i-abv-nominira-ofitsialno-general-rumen-radev-za-kandidat-prezident ABR officially nominated gen. Rumen Radev for the presidential elections too], BNT, 17 August 2016</ref> Istega meseca je ABR umaknil svojo predsedniško nominacijo generala Radeva<ref>[https://news.bg/politics/kontraudarat-na-abv-otteglya-podkrepata-si-za-general-rumen-radev.html Counterstrike of ABR – it withdrew its support for General Rumen Radev], Nyuz.bg author: Dilyana Panajotova, 24 August 2016</ref> in za svojega kandidata nominiral [[Ivajlo Kalfin|Ivayla Kalfina]]. V prvem krogu volitev, ki je potekal 6. novembra 2016, je bil Radev prvi s 25,44 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Резултати за президент и вицепрезидент на републиката|url=http://results.cik.bg/pvrnr2016/tur1/president/index.html|website=cik.bg|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=17 November 2016}}</ref> Naslednjo nedeljo, 13. novembra, se je v drugem krogu pomeril s kandidatko GERB [[Cecka Cačeva|Cecko Cačevo]]. Premagal jo je z 59,37 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Резултати за президент и вицепрезидент на републиката|url=http://results.cik.bg/pvrnr2016/tur2/president/index.html|website=cik.bg|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=17 November 2016}}</ref> Položaj je uradno zasedel 22. januarja 2017, podpredsednica je postala [[Ilijana Jotova]]. === Drugi mandat === 1. februarja 2021 je uradno sporočil, da se bosta z Ilijano Jotovo potegovala za drugi mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Bulgarian President Radev Announces Pitch for Second Term|url=https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Inside}}</ref> Predsedniške volitve so bile 14. novembra 2021. Pred volitvami je podporo Radevu izjavilo več strank, med njimi [[Obstaja Takšen Ljudje|ITN]], [[Nadaljujemo s spremembo|PP]] in BSPzB. Radev je v prvem krogu prejel 1.322.385 glasov.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Избори за президент и вицепрезидент на 14 ноември 2021|url=https://results.cik.bg/pvrns2021/tur1/rezultati/|website=cik.bg in Bulgarian|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=14 November 2021}}</ref> To je pripeljalo do drugega kroga s kandidatom, ki ga je podpirala stranka [[GERB]] - [[Anastas Gerdžikov|Anastasom Gerdžikovom]], ki je v prvem krogu dobil 22,83 % glasov.<ref name="#1"/><ref name="PoliticoResultsNov2021">{{Navedi splet|last=Anderson|first=Emma|title=Bulgaria's President Rumen Radev wins second term|url=https://www.politico.eu/article/bulgarias-president-rumen-radev-to-win-second-term-exit-polls/|website=Politico.eu|publisher=Politico Europe|accessdate=22 November 2021}}</ref> V drugem krogu je Radev zmagal s 66,7 % glasov in drugi mandat uradno nastopil 22. januarja 2022.<ref name=":0"/> 19. januarja 2026 je napovedal odstop s položaja predsednika republike, ki ga je bolgarsko ustavno sodišče sprejelo 23. januarja.<ref>{{Navedi novice|title=Румен Радев вече не е президент, държавен глава е Илияна Йотова|date=2026-01-23|url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/22146502|language=bg|work=24časa.bg}}</ref> Ob odstopu je napovedal nastop na prihajajočih parlamentarnih volitvah.<ref>{{Navedi novice|title=Bolgarski predsednik želi z nastopom na parlamentarnih volitvah končati politično krizo|date=2026-01-21|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/bolgarski-predsednik-zeli-z-nastopom-na-parlamentarnih-volitvah-koncati-politicno-krizo/770800|work=MMC RTV-SLO}}</ref> == Predsednik vlade == Marca 2026 je Radev ustanovil Progresivno Bolgarijo (PB), populistično levosredinsko stranko ter volilno koalicijo,<ref>{{cite news|title=Bulgaria's 2026 elections: Radev launches programme, with emphasis on economy|url=https://sofiaglobe.com/2026/03/19/bulgarias-2026-elections-radev-launches-programme-with-emphasis-on-economy/|date=19 March 2026|access-date=15 April 2026|work=The Sofia Globe|quote=Radev spoke of modern infrastructure, cheap and promising energy, the battle against poverty, solving the demographic crisis, ensuring Bulgarian children's access to quality education, reducing payments by citizens for health care, protecting nature while ensuring a balance between development and nature conservation, the fight against crime in particular against young people using narcotics, strengthening military modernisation, tourism that lasts all four seasons and he spoke in praise of Bulgaria's 'wonderful sports people'.}}</ref> ki je obljubila znatne spremembe in protikorupcijske ukrepe.<ref>{{cite news|last=Gall|first=Carlotta|date=19 April 2026|title=Bulgarian Voters Back New Political Coalition Led by Radev|url=https://www.nytimes.com/2026/04/19/world/europe/bulgaria-elections-results.html|access-date=19 April 2026|work=The New York Times}}</ref><ref>{{cite news|last1=Henley|first1=Jon|last2=Maclachlan|first2=Eden|date=19 April 2026|title=Moscow-friendly Rumen Radev wins absolute majority in Bulgarian elections|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/19/bulgaria-election-rumen-radev-boyko-borissov|archive-url=http://web.archive.org/web/20260419175142/https://www.theguardian.com/world/2026/apr/19/bulgaria-election-rumen-radev-boyko-borissov|archive-date=19 April 2026|access-date=20 April 2026|work=The Guardian}}</ref> Radev je svoj politični projekt opisal kot "močno politično alternativo", ki bo Bolgarom povrnila zaupanje v njihovo državo, z "jasnimi pravili za vse".<ref>{{cite news|date=19 March 2026|title=Bulgaria's 2026 elections: Radev launches programme, with emphasis on economy|url=https://sofiaglobe.com/2026/03/19/bulgarias-2026-elections-radev-launches-programme-with-emphasis-on-economy/|access-date=2026-04-22|website=The Sofia Globe}}</ref> Podprl je protikorupcijske proteste in obljubil tudi konec "oligarhičnega modela upravljanja".<ref name="Toshkov 2026">{{cite news|last=Toshkov|first=Veselin|date=19 April 2026|title=Former president Rumen Radev will win Bulgaria election, exit poll suggests|url=https://www.pbs.org/newshour/world/former-president-rumen-radev-will-win-bulgaria-election-exit-poll-suggests|archive-url=http://web.archive.org/web/20260420022935/https://www.pbs.org/newshour/world/former-president-rumen-radev-will-win-bulgaria-election-exit-poll-suggests|archive-date=20 April 2026|access-date=19 April 2026|work=PBS News}}</ref><ref name="Lefkowitz & Mcallister 2026">{{cite news|last1=Lefkowitz|first1=Alex|last2=Mcallister|first2=Edward|date=19 April 2026|title=Bulgaria's pro-Russian former president set for landslide election win, exit polls show|url=https://www.reuters.com/world/europe/bulgaria-votes-pro-russian-former-president-leads-polls-2026-04-19/|access-date=19 April 2026|work=Reuters}}</ref><ref name="Maguire 2026">{{cite news|last=Maguire|first=Christine|date=19 April 2026|title=Exit poll shows former President Radev's party set to win Bulgaria election|url=https://www.aljazeera.com/news/2026/4/19/exit-poll-shows-former-president-radevs-party-set-to-win-bulgaria-election|access-date=19 April 2026|agency=Al Jazeera}}</ref> Strank je na parlamentarnih volitvah aprila 2026 dosegla zmago s 43,9 odstotka glasov in absolutno večino sedežev,<ref>{{cite web|last=Ivanov|first=Mihail|title=Bulgaria enters uncharted territory as Radev wins big|url=https://www.dw.com/en/bulgaria-enters-uncharted-territory-as-radev-wins-big/a-76856059|date=20 April 2026|access-date=20 April 2026|website=Deutsche Welle}}</ref> kar je končalo petletno politično krizo v državi, ko so zaradi razdrobljenosti glasov mandati vlad trajali le kratek čas, večkrat pa so tudi ponovili volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na bolgarskih parlamentarnih volitvah prepričljiva zmaga proruske stranke Rumena Radeva|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-bolgarskih-parlamentarnih-volitvah-prepricljiva-zmaga-proruske-stranke-rumena-radeva/779873|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-27|language=sl|first=Ž N. , B.|last=R}}</ref> Rumen Radev je na mesto predsednika vlade prisegel 8. maja 2026.<ref>{{Cite web|date=2026-05-08|title=Заклеха се: Избраха Радев за премиер, новият редовен кабинет започва работа|url=https://www.dnes.bg/a/1-bulgaria/720647-zakleha-se-izbraha-radev-za-premier-noviyat-redoven-kabinet-zapochva-rabota|access-date=2026-05-08|website=dnes.bg|language=bg}}</ref> == Družinsko in osebno življenje == Radev se je v 80. letih dvajsetega stoletja [[Bolgarska komunistična partija|pridružil bolgarski komunistični partiji]]. Kasneje je izjavil, da je bil njegov glavni razlog za to, da bi ga napotili za letenje z [[Nadzvočno letalo|nadzvočnim letalom]], a tudi dodal, da se svoje preteklosti ne sramuje in je ponosen na stvari, ki jih je počel. Stranko je zapustil leta 1990, ko je na novo sprejeti zakon pripadnikom oboroženih sil države prepovedal članstvo v političnih strankah.<ref>{{Navedi splet|url=https://trud.bg/%d0%b3%d0%b5%d0%bd-%d1%80%d1%83%d0%bc%d0%b5%d0%bd-%d1%80%d0%b0%d0%b4%d0%b5%d0%b2-%d0%ba%d0%b0%d0%bd%d0%b4%d0%b8%d0%b4%d0%b0%d1%82-%d0%b7%d0%b0-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%b7%d0%b8%d0%b4%d0%b5%d0%bd%d1%82/|title=Ген. Румен Радев, кандидат за президент, подкрепен от БСП, пред "Труд": На България й трябва самостоятелен и независим президент|last=Живкова|first=От Павлина|website=Труд|language=bg-BG|accessdate=20 April 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/bil-li-e-rumen-radev-chlen-na-bkp|title=Бил ли е Румен Радев член на БКП?|website=www.dunavmost.com|language=bg|accessdate=20 April 2020}}</ref> Od takrat ni bil član nobene politične stranke in njegovo kandidaturo na volitvah leta 2016 je podprl neodvisni iniciativni odbor, povezan z [[Bolgarska socialistična stranka|Bolgarsko socialistično stranko]], in tako ni bil uradno nominiran s strani katere koli stranke. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.mediapool.bg/bsp-izdiga-gen-radev-s-initsiativen-komitet-vmesto-kato-partien-kandidat-news253537.html|title=БСП издига ген. Радев с инициативен комитет вместо като партиен кандидат|website=Mediapool.bg|language=bg-BG|accessdate=20 April 2020}}</ref> Radev ima dva otroka iz prvega zakona z Ginko Radevo, ki se je leta 2014 končal z ločitvijo: hčerko Darino, rojeno leta 2001, in sina Georgija, rojenega leta 2003. Kasneje se je poročil z [[Desislava Radeva|Desislavo Genčevo]], ki je bila pred tem poročena s poslancem BSP [[Georgi Svilenski|Georgijem Svilenskim]]. Radev poleg [[Bolgarščina|bolgarščine]] tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]], [[Nemščina|nemščino]] in [[Angleščina|angleščino]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/energy/news/radev-pleads-in-moscow-for-bulgarian-stream-pipeline/|title=Radev, a former pilot of Russian MIG 29 jet fighters who is fluent in Russian and English, insists that as a NATO general his loyalty is with Bulgaria's allies|website=Euractiv|date=22 May 2018|accessdate=27 May 2018}}</ref> Njegov oče je umrl 6. aprila 2020.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.qatar-tribune.com/news-details/id/186713/briefs|title=Briefs|website=Qatar-Tribune|language=en-US|accessdate=17 April 2020}}</ref> == Vojaška kariera == [[Slika:Reuven_Rivlin_greeting_Roman_Radev,_March_2018_(8651).jpg|sličica| Radev z izraelskim predsednikom [[Reuven Rivlin|Reuvenom Rivlinom]], 20. marca 2018]][[Slika:1930978_Rumen_Radev,_Frank_Gorenc_and_Constantin_Popov_in_Bulgaria_2015_cropped.jpg|sličica| Radev z generalom ameriških letalskih sil [[Frank Gorenc|Frankom Gorencem]] v Bolgariji]] === Vojaški rangi === * 1987 – poročnik * 1989 – nadporočnik * 1994 – kapitan * 1997 – major * 1999 – podpolkovnik * 2002 – polkovnik * 2007 – brigadni general * 2014 – generalmajor * 2017 – general (glavni poveljnik) === Nagrade === Rumen Radev je prejel številne medalje in nagrade, med drugim znak "Za zvesto službo pod zastavami" - III. stopnja in častni znak Ministrstva za obrambo "Sveti Jurij" - II.<ref name="CV"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline}} {{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radev, Rumen}} [[Kategorija:Bolgarski generali]] [[Kategorija:Predsedniki Bolgarije]] [[Kategorija:Bolgarski politiki]] eidzslqc667374l7jvyf0ofy05tvg6f VESNA – zelena stranka 0 512732 6686078 6661227 2026-06-06T14:34:20Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ ni v parlamentu 6686078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = VESNA – zelena stranka | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Vesna-horizontal-header-150.png | president = [[Uroš Macerl]]<br>[[Urša Zgojznik]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Jaka Zevnik]]<br>[[Barbara Strajner]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Saša Fras]] | general_secretary = [[Klemen Belhar]] | foundation = {{Start date|2022|02|09}} | ideology = [[Zelena politika|Zelene politike]] | website = {{Political party data|website}} | position = [[leva sredina]] do [[politična levica|levica]] | european = {{nowrap|[[Evropska zelena stranka]]}} | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|5|2750|hex={{Political party data|color}}}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena }} '''VESNA – zelena stranka''' je [[Slovenija|slovenska]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], ustanovljena 9. februarja 2022. Na ustanovnem kongresu je predstavila program in 4 programske stebre: [[Naravno okolje|okolje]], [[demokracija]], socialna pravičnost in [[ustvarjalnost]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena je stranka Vesna, vodita jo Urša Zgojznik in Uroš Macerl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-je-stranka-vesna-vodita-jo-ursa-zgojznik-in-uros-macerl/611836|website=RTVSLO.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}</ref> Sopredsednika stranke sta [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> VESNA zagovarja prehod v [[Trajnostnost|trajnostno]] družbo brez nižanja demokratičnih standardov, demokracijo, vladavino prava, pomen civilne družbe, svobodnih in neodvisnih medijev ter pravic žensk in drugih ranljivih skupin ter dostopna stanovanja in javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Program - Vesna zelena stranka|url=https://www.vesnazelenastranka.si/program/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Stranko so ustanovili posameznice in posamezniki z izkušnjami na področju varovanja okolja, gospodarstva, lokalne samouprave ter nacionalnih in evropskih politik. Za prva sopredsednika sta bila izvoljena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]], za prva sopodpredsednika pa [[Jasmina Jerant]] in [[Klemen Belhar]].<ref>{{Navedi splet|title=Na politični oder uradno vstopila zelena stranka Vesna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/na-politicni-oder-uradno-vstopa-zelena-stranka-vesna/|website=Delo.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}</ref> Sopredsednika sta ob ustanovitvi stranke odstopila z vodilnih mest svojih okoljevarstvenih društev: Macerl je že predhodno odstopil z mesta predsednika društva [[Eko krog]],<ref>{{Navedi splet|title=Macerl ob vstopu v stranko Vesna odstopil z mesta predsednika Eko kroga|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/macerl-ob-vstopu-v-stranko-vesna-odstopil-z-mesta-predsednika-eko-kroga/604846|website=RTVSLO.si|date=2021-12-13|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> Zgojznik pa po ustanovitvi z dotedanjega mesta predsednice društva [[Ekologi brez meja]].<ref>{{Navedi splet|title=Urša Zgojznik odstopila z mesta predsednice Društva Ekologi brez meja|url=https://ebm.si/prispevki/ursa-zgojznik-odstopila-z-mesta-predsednice-drustva-ekologi-brez-meja|website=ebm.si|date=2022-02-14|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> V začetku septembra 2022 so na skupni tiskovni konferenci sporočili, da bodo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] podprli neodvisnega kandidata [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]. Ta je zasedel četrto mesto med sedmimi kandidat, z 10,60 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s podporo Vesne – zelene stranke: “Imam dovolj podpisov volilcev” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-podporo-vesne-zelene-stranke-imam-dovolj-podpisov-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Junija 2023 je VESNA postala uradna članica [[Evropska zelena stranka|Evropske zelene stranke]] (EPG). Sprejem so v stranki pospremili z besedami, da se s to potezo začenja »prava zelena politika v Sloveniji.«<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vesna postala del “evropske zelene družine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-vesna-postala-del-evropske-zelene-druzine/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}</ref> Na rednem volilnem kongresu, ki je potekal 16. novembra 2025 v Kranju, sta bila dotedanja sopredsednika Urša Zgojznik in Uroš Macerl izvoljena za nov mandat na čelu stranke. Člani so potrdili tudi volilni manifest, ki kot ključne točke izpostavlja boj proti draginji, pospešek gospodarstva, varnost za ljudi in naravo ter povezano skupnost.<ref name=":0" /> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 16.089 | 1,35 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}} | {{Steady}} | 15. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 67.183 | 5,69 | {{Increase}} 4,34 | {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}} | {{Steady}} 0 | 6.{{efn|Nastopila skupaj z Levico; Levica je prejela 5 mandatov, Vesna 0}} | style="background:silver" |– |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka na svojih prvih volitvah ni prestopila parlamentarnega praga, saj je osvojila 1,35 % glasov.<ref>{{Citat|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=dvk.si|accessdate=2022-04-26}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Vesna se je na volitve odpravljala skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] s katero je tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]]. Pogovori o sodelovanju so se pričeli marca 2025,<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref> 17. junija pa podpisali predvolilni sporazum, ki je predvidel skupen nastop na volitvah.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Sledilo je medstrankarsko usklajevanje, v oktobru 2025 sta sveta obeh strank še uradno potrdila partnerstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja, na DVK pa jo vložili 17. februarja 2026; sopredsednica Zgojznik je kandidirala v okraju Mozirje, sokoordinator Macerl pa v Zagorju ob Savi.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila pet poslanskih mandatov, vendar noben izmed kandidatov Vesne ni osvojil dovolj glasov, zato v Državnem zboru nima poslanca. == Lokalne volitve == === Lokalne volitve 2022 === {{main|Lokalne volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je imela svoje županske kandidate na lokalnih volitvah 2022 v 6 občinah. Samostojne svetniške liste pa je vložila v 12 občinah. Skupno je bilo po občinah izvoljenih 5 svetnikov stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Hvala za vsak glas: Lokalne volitve 2022|url=https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-12-24|language=sl|archive-date=2023-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231224090701/https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Občina ! rowspan="2" |Kandidat ! colspan="3" |Rezultat |- ! Št. glasov ! % glasov ! Uvrstitev |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |Jasminka Dedić |2.796 |3,16 % |align=center|7. |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] |Matej Bukovec |76 |23,46 % |align=center|2. |- |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] |Uroš Pikl |176 |10,94 % |align=center|3. |- |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] |Tatjana Vokić Vojkovič |72 |2,13 % |align=center|5. |- |[[Občina Turnišče|Turnišče]] |Tina Hozjan Žižek |225 |16,85 % |align=center|2. |- |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] |Marjan Geohelli |616 |9,57 % |align=center|4. |- |} == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 71.023 | 10,53 | {{steady}} | {{Composition bar|1|9|hex=#00a65e}} | {{steady}} | 3. |- |} === Volitve v Evropski parlament 2024 === {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Novembra je stranka odprla evidentacijski postopek za oblikovanje liste za evropske volitve. K sodelovanju so povabili vse državljane, poudarili so, da članstvo v stranki ni pogoj za umestitev na listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vesna listo za evropske volitve odpira za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-vesna-listo-za-evropske-volitve-odpira-za-vse/688493|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VESNA na evropske volitve s pogumom in skrbjo za sočloveka in naravo|url=https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-11-19|language=sl|archive-date=2023-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231119190026/https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|url-status=dead}}</ref> 7. februarja 2024 so potrdili, da bo nosilec samostojne strankarske liste kočevski župan [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu kandidatne liste Vesne bo Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/na-celu-kandidatne-liste-vesne-bo-vladimir-prebilic/697555|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-07|language=sl}}</ref> 8. aprila je Vesna predstavila svojo dokončno listo kandidatov. Nanjo je uvrstila tudi oba sopredsednika stranke ter publicistko [[Manca Košir|Manco Košir]].<ref>{{Navedi splet|title=Vesna predstavila kandidate: na listi tudi znana publicistka in profesorica |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-predstavila-kandidate-na-listi-tudi-znana-publicistka-in-profesorica/|website=n1info.si|accessdate=2023-04-08|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 22. aprila je stranka vložila svojo listo na DVK, in sicer s podporo 1680 volivcev, ki so jih zbrali v treh dneh. Nosilec Vladimir Prebilič je poudaril, da bo njihova kampanja temeljila na vprašanju pravičnega zelenega prehoda.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna – zelena stranka vložila kandidatno listo za evropske volitve, nosilec je Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-zelena-stranka-vlozila-kandidatno-listo-za-evropske-volitve-nosilec-je-vladimir-prebilic/705850|accessdate=2024-04-27|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Zaradi smrti kandidatke Mance Košir dne 2. maja 2024, je Državna volilna komisija 9. maja odločila, da ostane osmo mesto na listi Vesne prazno, z odločitvijo je bila stranka zadovoljna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna na evropske volitve z osmimi kandidati in praznim prostorom na glasovnici|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-na-evropske-volitve-z-osmimi-kandidati-in-praznim-prostorom-na-glasovnici/707683|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}</ref> # [[Vladimir Prebilič]] # [[Urša Zgojznik]] # [[Klemen Belhar]] # Marike Grubar # [[Uroš Macerl]] # Andreja Marolt # Ibrahim Nouhoum # / # Saša Fras. 9. junija 2024 je stranki uspel preboj v Evropski parlament. Dobila je 10,52 % glasov, evropski poslanec je postal nosilec liste [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Bruseljski stolčki: SDS s štirimi poslanci, Svoboda z dvema, s po enim pa Vesna, SD in NSi {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odprla-so-se-volisca-glasujete-lahko-do-19-ure.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-06-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-16|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2022]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] 4vzwjafbhafehc46nwnttjtqk2xbd1p Seznam osebnosti iz Občine Žirovnica 0 525578 6686326 6667721 2026-06-07T06:23:05Z Sporti 5955 /* Cerkev */ pnp 6686326 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Žirovnica|Občine Žirovnica]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina Žirovnica ima 10 naselij: [[Breg, Žirovnica|Breg]], [[Breznica, Žirovnica|Breznica]], [[Doslovče]], [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[Rodine, Žirovnica|Rodine]], [[Selo pri Žirovnici]], [[Smokuč]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], [[Zabreznica]] in [[Žirovnica]]. ==Literatura in literarna zgodovina== *[[Janez Čop]] (1813, [[Žirovnica]] – 1847, [[Dunaj]]), pesnik, prevajalec, pravnik *[[Matija Čop]] (1797, [[Žirovnica]] – 1835, [[Ljubljana]]), klasični filolog, literarni zgodovinar, kritik, bibliotekar *[[Valerija Čučnik]] (1963, [[Jesenice]] –), pesnica *[[Fran Saleški Finžgar]] (1871, [[Doslovče]] – 1962, [[Ljubljana]]), pisatelj, duhovnik *[[Janez Jalen]] (1891, [[Rodine]] – 1966, [[Ljubno]]), književnik, pisatelj, dramatik, duhovnik *[[France Prešeren]] (1800, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]Vrba]] – 1849, [[Kranj]]), pesnik, pravnik *[[Anton Mežnarc]] (1833, [[Selo pri Žirovnici|Selo]] – 1900, Kranj), pisatelj, prevajalec *[[Ilka Vašte]] (1891, [[Novo mesto]] – 1967, [[Ljubljana]]), pisateljica *[[Jože Vidic (kronist)|Jože Vidic]] (1926, [[Selo]] – 2018), pisec, častnik *[[Ivan Zarnik]] (1845, [[Homec]] – 1912, [[Ljubljana]]), pesnik, učitelj *[[Tomo Zupan]] (1839, [[Smokuč]] – 1937, [[Okroglo pri Naklem]]), literarni zgodovinar (prešernoslovec), duhovnik, učitelj, narodni delavec *[[Jožef Žemlja]] (1805, [[Selo]] – 1843 [[Ovsiše]]), pesnik, duhovnik ==Kultura in umetnost== *[[Evgen Guštin]] (1928, [[Veliki Repen]] – 2021, [[Breznica]]), kipar, slikar *[[Franc Jamar]] (1936, [[Jesenice]] –), fotograf *[[Lovro Janša]] (1749, [[Breznica]] – 1812, [[Dunaj]]), slikar, bakrorezec, botanik *[[Valentin Janša]] (1747, [[Breznica]] – 1818, [[Dunaj]]), slikar *[[Jelka Koselj]] (1941, [[Žirovnica]] –), kulturnica, ekonomistka *[[Zoran Kržišnik]] (1920, [[Žirovnica]] – 2008, [[Ljubljana]]), umetnostni zgodovinar, likovni kritik *[[Marija Mesarič]] (1942, [[Krško]] –), glasbena pedagoginja, ravnateljica šole *[[Janez Meterc]] (1951, [[Žirovnica]] – 2000, [[Žirovnica]]), arheolog, zgodovinar, kulturnik, publicist *[[Aleksander Mežek]] (1948, [[Ljubljana]] –), pevec, kantavtor, skladatelj *[[Miloš Možina]] (1953, [[Jesenice]] –), kulturni delavec, folklornik *[[Janez Mulej]] (1954, [[Grahovo pri Cerknici]] –), kulturni delavec *[[Dare Valič]] (1941, [[Banja Luka]] –), igralec ==Politika in uprava== *[[Ludvik Istenič]] (1899, [[Breznica]] – 1954, [[Korita]]), borec za severno mejo, krojač *[[Tomo Kajdiž]] (1834, [[Žirovnica]] – 1914, [[Ljubljana]]), politik, duhovnik *[[Mirko Novak]] - Fric (1918, [[Zadar]] – 1943, [[Stol, Karavanke|Stol]]), komunist, partizan in politični komisar *[[Slavko Osredkar]] (1933, [[Ljubljana]] – 2018, [[Rodine]]), politični funkcionar, župan Jesenic *[[Andrej Osterman]] (1960, [[Kranj]] –), pravnik, vojaški častnik, doktor znanosti, logistik, generalmajor *[[Franc Pfajfar]] (1938, [[Ljubljana]] –), župan, gradbeni inženir *[[Leoplod Pogačar]] (1966, [[Jesenice]] –), župan, veteran vojne za Slovenijo, policist *[[Jurij Wohiniz]] (1618, [[Smokuč]] – 1684, [[Dunaj]]), pravnik, filozof, profesor, ekonomist ==Cerkev== *[[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]] (1967, [[Jesenice]] –), duhovnik, zvonoslovec, zgodovinar, organolog *[[Karl Fran Saleški Christian]] (1756, [[Ljubljana]] – 1830, [[Breznica]]), duhovnik, govornik, prevajalec *[[Urban Golmajer]] (1820, [[Žirovnica]] – 1905, [[Tomaj]]), duhovnik, narodni buditelj *[[Janez Zlatoust Pogačar]] (1811, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] – 1884, [[Ljubljana]]), škof, teolog, filozof *[[Jurij Prešeren]] (1805, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] – 1868, [[Ovčja ves]]), duhovnik *[[Valentin Prešeren]] (1779, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] – 1833, [[Ljubljana]]), duhovnik *[[Franjo Ravnik]] (1832, [[Smokuč]] – 1883, [[Korte]]), duhovnik, narodni buditelj *[[Justina Rojc]] (1922, [[Radomlje]] – 2014, [[Breznica]]), redovnica, zdravnica *[[Ivan Svetina]] (1851, [[Žirovnica]] – 1936, [[Žirovnica]]), duhovnih, šolnik, nabožni pisec *[[Anton Vovk]] (1900, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] – 1863, [[Ljubljana]]), nadškof, teolog *[[Jurij Zupan]] (1752, [[Doslovče]] – 1822, [[Ljubljana]]), duhovnik, teolog, kanonik == Naravoslovje== *[[Tomaž Bizajl]] (1934, [[Breg]] – 2020, [[Koper]]), sociolog, šolnik, politik *[[Josip Cerk]] (1881, [[Logatec]] – 1912, [[Stol, Karavanke|Stol]]), krasoslovec, geograf, planinec, fotograf *[[Stanko Čop]] (1925, [[Žirovnica]] –), metalurg *[[Lidija Dornig]] (1985, [[Jesenice]] –), pedagoginja, ravnateljica, športnica *[[Dušan Florjančič]] (1927, [[Ljubljana]] – 2021, [[Smokuč]]), strojnik, doktor znanosti *[[Anton Janša]] (1724, [[Breznica]] – 1773, [[Dunaj]]), čebelar, risar, bakrorezec *[[Janez Krstnik Kersnik]] (1783, [[Moste]] – 1850, [[Ljubljana]]), filozof, teolog, naravoslovec, profesor *[[Anton Koselj]] (1932, [[Doslovče]] –), elektroinženir, ekonomist, občinski svetnik *[[Franc Legat]] (1932, [[Zabreznica]] – 2020, [[Zabreznica]]), metalurg, kulturni delavec, zgodovinar *[[Rudi Meden]] (1957, [[Ljubljana]] –), prevajalec, bibliotekar *[[Leon Mesarič]] (1933, [[Zagreb]] –), metalurg, športnik, baletnik, letalec *[[Boštjan Noč]] (1974, [[Žirovnica]] –), čebelar *[[Nada Praprotnik]] (1951, [[Jesenice]] –), botaničarka *[[Jakob Prešern]] (1888, [[Begunje]] – 1975, [[Begunje]]), pravnik, vojak, sodnik, planinec, potopisec, prevajalec, fotograf *[[Anton Zupan]] (1873, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] – 1954, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]), profesor, ravnatelj šole, planinec, jezikoslovec ==Šport== *[[Grega Benedik]] (1962, [[Žirovnica]] –), alpski smučar *[[Pavel Dimitrov]] (1937, [[Božica]] – 2023), alpinist *[[Andreas Janc]] (1938, [[Zabreznica]] – 2018, ?), smučarski tekač *[[Andrej Križaj]] (1986, [[Jesenice]] –), alpski smučar, olimpijec *[[Miha Pirih]] (1978, [[Jesenice]] –), veslač *[[Tomaž Pirih]] (1981, [[Jesenice]] –), veslač *[[Marcel Rodman]] (1981, [[Rodine]] –), hokejist ==Razno== *[[Ciril Jalen]] (1919, [[Rodine]] – 2020), prostovoljec, stoletnik *[[Edvard Kavčič]] (1936, [[Jesenice]] –), prostovoljec ==Viri== * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Žirovnica]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Žirovnica]] 46rxavrp9yq24nr3bovnedisikofe3a Slavko Vinčić 0 526903 6686047 6654717 2026-06-06T13:30:46Z Niko Petrič 261163 Dodal sem nekaj podatkov 6686047 wikitext text/x-wiki {{Infobox football official | officialname = Slavko Vinčić | image = | fullname = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | years1 = | league1 = [[Prva slovenska nogometna liga]] | role1 = sodnik | internationalyears1 = 2010– | confederation1 = [[FIFA]] | internationalrole1 = sodnik }} Slavko Vinčić se je rodil 25. novembra 1979 v Mariboru, kjer je preživel otroštvo in mladost; o njegovih zgodnjih letih ni veliko javno dostopnih podatkov. V slovenski 1. SNL je začel redno soditi v drugi polovici 2000‑ih let, njegov napredek pa je bil hiter, saj je že leta 2010 postal mednarodni sodnik FIFA, kar je ključen mejnik v karieri vsakega sodnika in mu je omogočilo soditi tekme pod okriljem UEFA in FIFA; njegov prvi večji mednarodni turnir je bil UEFA Euro 2012, kjer je kot dodatni pomočnik deloval v sodniški ekipi Damirja Skomine, nato pa je v naslednjih letih redno sodil tekme v UEFA Evropski ligi in UEFA Ligi prvakov, kjer je postopoma napredoval od četrtega sodnika do glavnega; leta 2016 je debitiral kot glavni sodnik v Ligi prvakov, od leta 2019 pa je bil uvrščen v elitno skupino sodnikov UEFA, kar mu je omogočilo delegacije na najzahtevnejše tekme izločilnih faz evropskih tekmovanj; na UEFA Euro 2020 (odigranem 2021) je bil izbran med 19 glavnih sodnikov prvenstva, vodil dve tekmi skupinskega dela ter prestižno četrtfinalno tekmo Italija – Belgija, ki je bila ena najzahtevnejših tekem turnirja; vrhunec njegove klubske kariere je prišel 18. maja 2022, ko je v Sevilli sodil finale UEFA Evropske Lige med Eintracht Frankfurtom in Rangersi, istega leta pa je bil delegiran tudi na FIFA svetovno prvenstvo 2022 v Katarju, kjer je sodil dve tekmi skupinskega dela in deloval kot četrti sodnik v izločilnih bojih; njegov največji dosežek je sledil 1. junija 2024, ko je bil imenovan za glavnega sodnika finala UEFA Lige prvakov na Wembleyju med Real Madridom in Borussio Dortmund, kar predstavlja najvišjo možno čast v evropskem klubskem nogometu in potrditev njegovega statusa enega najboljših sodnikov svoje generacije; leta 2024 je bil uvrščen med najboljše sodnike sveta po izboru IFFHS. Velja za enega najpomembnejših predstavnikov slovenske sodniške šole, naslednika Damirja Skomine in enega najuspešnejših sodnikov v zgodovini slovenskega nogometa. <ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni sodniki|url=https://www.nzs.si//dokument.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2026-06-06|language=en}}</ref> Maja 2020 je bil aretiran ob policijski raciji proti prostituciji in nedovoljenim drogam v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]<ref>https://www.news.com.au/sport/sports-life/champions-league-referee-arrested-following-police-raid-in-bosnia-and-herzegovina/news-story/f3317c820f3d4bfed5c4be83bf8c7c17 {{Bare URL inline|date=May 2022}}</ref>, toda kasneje je bil zaslišan kot priča in izpuščen.<ref>{{navedi splet|date=2 July 2021|title=Who is Belgium vs. Italy referee Slavko Vincic?|url=https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/|access-date=3 July 2021|website=Football Betting Tips {{!}} FootyPreviews.com|language=en-US|archive-date=2021-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024161958/https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211024161958/https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/ |date=2021-10-24 }}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://worldreferee.com/referee/slavko_vincic/ Worldreferee.com] * [https://www.transfermarkt.com/slavko-vincic/profil/schiedsrichter/1931 Transfermarkt.com] {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Vinčić, Slavko}} [[Kategorija:Slovenski nogometni sodniki]] [[Kategorija:Mariborčani]] eb6o16df1vx0k7adfn0c1zgvh5i3qdq Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije 0 531621 6686129 5890861 2026-06-06T15:44:24Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]] 6686129 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]] 7ly23dev34jh4sg7ut2fam1x2gkxwjm Hajduki 0 531730 6686039 5891558 2026-06-06T13:25:34Z Upwinxp 126544 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Uskoki]] na stran [[Hajduk]] 6686039 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[hajduk]] jci09m2br99i9lbf1g0fspsjgknhjj2 Modul:Science redirect/conf 828 539958 6686169 6652627 2026-06-06T17:13:26Z Pinky sl 2932 ribe 6686169 Scribunto text/plain local p = {} p.templates = { --name, from, to, category, and info are parameters of {{Redirect template}} --category will have "Redirects " appended to the beginning and, if there is a subcategory specified, " of " and the subcategory name appended to the end --$1 will be replaced with the singular form of the subcategory name, e.g. "a plant", "an insect", "a fish"; "an organism" will be used if no subcategory applies --$2 will be replaced with the plural form of the subcategory name, e.g. "plants", "insects", "fish"; "organisms" will be used if no subcategory applies --removeA should be set to true if the "a" or "an" should be removed from the singular form of the subcategory, e.g. "plant", "insect", "fish"; "an organism" will not be used if removeA = true from_alternative_scientific_name = { name = 'From alternative scientific name of $1', from = 'an alternative scientific name of $1 (or group of $2)', to = 'the accepted scientific name', category = 'from alternative scientific names', }, to_scientific_name = { name = 'To scientific name of $1', from = 'a [[Common name|vernacular ("common") name]]', to = 'the [[biological nomenclature|scientific name]] of $1 (or group of $2)', category = 'to scientific names', }, from_scientific_name = { name = 'Iz znanstvenega imena za $1', from = '[[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvenega imena]] za $1 (ali skupino za $2)', to = '[[domače ime]]', category = 'iz znanstvenega imena', }, to_monotypic_taxon = { name = 'To a monotypic taxon', from = 'the only lower-ranking member of a monotypic $1 taxon', to = 'its monotypic taxon', category = 'to monotypic taxa', info = "In a biology-related article, when for example a genus has only one species, the [[binomial name]] may be a redirect to the genus.\n** Use {{[[:Template:R from monotypic taxon|R from monotypic taxon]]}} instead when making a redirect ''from'' a monotypic taxon ''to'' its only member, for example, from a family name to its sole genus.", removeA = true, }, from_monotypic_taxon = { name = 'From a monotypic taxon', from = 'a monotypic $1 taxon', to = 'its only lower-ranking member', category = 'from monotypic taxa', info = "In a biology-related article, when for example a family has only one genus, the family may be a redirect to the genus.\n** Use {{[[:Template:R to monotypic taxon|R to monotypic taxon]]}} when making a redirect ''to'' a monotypic taxon ''from'' its only member, for example, from a species to the genus of which it is the only member.", removeA = true, }, } p.cats = { -- List entries minus any trailing 's', e.g. "fungus" should be listed as "fungu" -- The first parameter is the singular form of the subcategory name with its indefinite article, e.g. "a plant", "an insect", "a fish". See $1 above. -- The second parameter, if it exists, is the plural form of the subcategory name, e.g. "plants", "insects", "fish". See $2 above. -- If the second parameter is missing, the subcategory name will be used in the explanatory text but not in the categorization of the redirect. whale = {'sesalca', 'sesalce'}, wasp = {'an insect', 'insects'}, viruse = {'virus', 'viruse'}, viru = {'virus', 'viruse'}, turtle = {'plazilca', 'plazilce'}, squid = {'a mollusc', 'molluscs'}, spider = {'a spider', 'spiders'}, snake = {'plazilca', 'plazilce'}, snail = {'a mollusc', 'molluscs'}, slug = {'a mollusc', 'molluscs'}, shark = {'ribo', 'ribe'}, rodent = {'sesalca', 'sesalce'}, reptile = {'plazilca', 'plazilce'}, pterosaur = {'plazilca', 'plazilce'}, protist = {'a microorganism', 'microorganisms'}, primate = {'sesalca', 'sesalce'}, plant = {'a plant', 'plants'}, octopuse = {'a mollusc', 'molluscs'}, octopu = {'a mollusc', 'molluscs'}, octopi = {'a mollusc', 'molluscs'}, moth = {'an insect', 'insects'}, mollusc = {'a mollusc', 'molluscs'}, mollusk = {'a mollusc', 'molluscs'}, microorganism = {'a microorganism', 'microorganisms'}, microbe = {'a microorganism', 'microorganisms'}, mammal = {'sesalca', 'sesalce'}, lepidoptera= {'an insect', 'insects'}, insect = {'an insect', 'insects'}, horse = {'sesalca', 'sesalce'}, gastropod = {'a mollusc', 'molluscs'}, fungu = {'a fungus', 'fungi'}, fungi = {'a fungus', 'fungi'}, frog = {'dvoživko', 'dvoživke'}, fly = {'an insect', 'insects'}, flie = {'an insect', 'insects'}, fishe = {'ribo', 'ribe'}, fish = {'ribo', 'ribe'}, dolphin = {'sesalca', 'sesalce'}, dog = {'sesalca', 'sesalce'}, dinosaur = {'plazilca', 'plazilce'}, crustacean = {'a crustacean', 'crustaceans'}, cephalopod = {'a mollusc', 'molluscs'}, cat = {'sesalca', 'sesalce'}, butterfly = {'an insect', 'insects'}, butterflie = {'an insect', 'insects'}, bivalve = {'a mollusc', 'molluscs'}, bird = {'ptico', 'ptice'}, beetle = {'an insect', 'insects'}, bee = {'an insect', 'insects'}, bat = {'sesalca', 'sesalce'}, bacteria = {'a microorganism', 'microorganisms'}, bacterium = {'a microorganism', 'microorganisms'}, arthropod = {'an arthropod', 'arthropods'}, arachnid = {'an arthropod', 'arthropods'}, archaea = {'a microorganism', 'microorganisms'}, ant = {'an insect', 'insects'}, animal = {'žival', 'živali'}, amphibian = {'dvoživko', 'dvoživke'}, algae = {'an alga', 'algae'}, alga = {'an alga', 'algae'}, none = {'organizem'}, -- Slovenski vnosi ptica = {'ptico', 'ptice'}, zival = {'žival', 'živali'}, dvozivka = {'dvoživko', 'dvoživke'}, zaba = {'dvoživko', 'dvoživke'}, sesalec = {'sesalca', 'sesalce'}, glodavec = {'sesalca', 'sesalce'}, } return p ohjuwl4aw95pzvzcbqamnatpfrby6x3 Veliki jezikovni model 0 544889 6686274 6629508 2026-06-06T21:52:20Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +pogled v znanost 6686274 wikitext text/x-wiki '''Veliki jezikovni model''' (v angleščini '''''LLM''''', ''large language model'') je računalniški [[jezikovni model]], sestavljen iz umetne [[nevronska mreža|nevronske mreže]] z mnogo parametri (desetin milijonov do milijard), ki so ga usposabljali s pomočjo zelo obsežnih količin neoznačenih besedil ob uporabi samonadzorovanih ali polsamonadzorovanih metod. Veliki jezikovni modeli so se pojavili okoli leta 2018 in so se odlično izkazali pri širokem razponu raznovrstnih nalog,<ref>{{Navedi splet|url=https://analyticsindiamag.com/self-supervised-learning-vs-semi-supervised-learning-how-they-differ/|title=Self-Supervised Learning Vs Semi-Supervised Learning: How They Differ|first=Shraddha|last=Goled|date=May 7, 2021|website=Analytics India Magazine}}</ref> kar je težišče raziskav na področju [[procesiranje naravnega jezika|obdelave naravnega jezika]] odmaknilo od starih pristopov, ki so temeljili na uporabi specializiranih nadzorovanih modelov za posamezne vrste nalog. Veliki jezikovni model sicer nima formalne definicije, najpogosteje pa se nanaša na modele [[Globoko učenje|globokega učenja]] z milijoni ali celo milijardami parametrov, ki so bili »predusposabljani« s pomočjo obsežnega učnega korpusa besedil. Gre za modele splošne namembnosti, ki zmorejo širok razpon nalog, ne le posamezne vrste nalog (npr. [[analiza razpoloženja]], prepoznavanje imenovanih entitet ali matematično sklepanje).<ref name="emergentpaper">{{Navedi časopis|last=Wei|first=Jason|last2=Tay|first2=Yi|last3=Bommasani|first3=Rishi|last4=Raffel|first4=Colin|last5=Zoph|first5=Barret|last6=Borgeaud|first6=Sebastian|last7=Yogatama|first7=Dani|last8=Bosma|first8=Maarten|last9=Zhou|first9=Denny|last10=Metzler|first10=Donald|last11=Chi|first11=Ed H.|date=31 August 2022|title=Emergent Abilities of Large Language Models|url=https://openreview.net/forum?id=yzkSU5zdwD|journal=Transactions on Machine Learning Research|language=en|issn=2835-8856}}</ref> Spretnost, ki jo izkazujejo pri nalogah in razpon samih nalog, pri tem nista toliko odvisna od zasnove modela kot sta odvisna od same obsežnosti učnega korpusa, parametrov in procesorske moči.<ref name="Bowman">{{Navedi arXiv|last=Bowman|first=Samuel R.|title=Eight Things to Know about Large Language Models|year=2023|class=cs.CL|eprint=2304.00612}}</ref> Čeprav so modele usposabljali za preproste naloge, kot je napovedovanje naslednje besede v stavku, so se spotoma – če sta bila učni korpus in število parametrov zelo obsežna – implicitno naučili tudi [[skladnja|skladnje]] in semantike samega človeškega jezika. Poleg tega se spotoma seznanijo z najbolj pogosto zastopanimi trditvami v korpusu, ki pa s seboj prinesejo tudi netočnosti in pristranskosti, ne le splošnega znanja o svetu. ==Naknadna korekcija== Pogosto je potrebna naknadna korekcija, saj sicer umetna nevronska mreža, kot odziv na [[Ustvarjanje iztočnic|iztočnico]] uporabnika 'Napiši esej o glavnih temah, zastopanih v Hamletu', namesto eseja samega napiše, 'Če boste esej oddali šele po 17. marcu, se vam bo šolska ocena zmanjšala za 10 % za vsak dan zamude' na podlagi pogostosti tega besedilnega sosledja v korpusu. Šele z naknadnimi korekcijami se model nauči, kaj naj odziv na določene iztočnice vsebuje. ==Uporaba zunanjih orodij== Nekaterih nalog veliki jezikovni modeli brez uporabe zunanjih orodij oziroma dodatne programske opreme ne morejo rešiti. Primer take naloge je odziv na uporabnikovo besedilo '354 * 139 = ' – če seveda model v učnem korpusu ni že zasledil nadaljevanja prav tega računa. V nasprotnem si mora pomagati s poganjanjem programske kode, ki izračuna rezultat, da ga model lahko vključi v svoj odgovor. Še en primer je 'Koliko je ura zdaj? Ura je ', kjer bi moral zunanji program pognati kodo za trenutni čas na računalniku, tako da bi ga model lahko vključil v svoj odgovor. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Ustvarjanje iztočnic]] == Zunanje povezave== *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175186069 Tehnološke možnosti velikih digitalnih jezikovnih modelov v slovenščini]«. ''Pogled v znanost'' (29. 12. 2025). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umetna inteligenca]] 0f9koe297feyl243pq8gvuykx1i77z3 Istrska pomlad 0 548254 6686335 6667830 2026-06-07T06:27:04Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6686335 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Istrska pomlad | image = | date = sredina marca | region = [[Istra]] | english = | localnames = Istarsko proljeće {{in lang|hr}} | nickname = | discipline = [[cestno kolesarstvo]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date|1961}} | number = 65 | last = | firstwinner = {{flagathlete|[[Nevio Valčić]]|YUG}} | mostwins = {{flagathlete|[[Janez Zakotnik]]|YUG}} ''(4 zmage)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Matisse Van Kerckhove]]|BEL}} }} '''Istrska pomlad''' ({{lang-hr|Istarsko proljeće}}) je moška [[etapna dirka|etapna]] [[kolesarska dirka]], ki vsako leto poteka po [[Hrvaška|hrvaškem]] delu [[Istra|Istre]]. Prvič je potekala leta 1961 pod imenom '''Jadranska magistrala''', kot se je dirka imenovala do leta 2005 po [[Jadranska magistrala|istoimenski cesti]]. Od leta 2000 je odprta za profesionalne kolesarje, od leta 2005 je uvrščena v razred 2.1 in je del [[UCI Europe Tour]]. Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je slovenski kolesar [[Janez Zakotnik]] s štirimi zmagami.<ref>{{navedi splet | url=http://www.hrsport.net/vijesti/436761/ostali-sportovi-biciklizam/austrijancu-istarsko-proljece/ | title=Austrijancu Istarsko proljeće | work=hrsport.net | date=19 March 2012 | language=hr | access-date=21 November 2012 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |1961 |{{ikonazastave|YUG}} [[Nevio Valčić]] | | |- |1962 |{{ikonazastave|YUG}} [[Nevio Valčić]] | | |- |1963 |{{ikonazastave|YUG}} [[Lino Sebelić]] | | |- |1964 |{{ikonazastave|YUG}} [[Jože Šantavec]] | | |- |1965 |{{ikonazastave|YUG}} [[Franc Škerlj (kolesar)|Franc Škerlj]] | | |- |1966 |{{ikonazastave|YUG}} [[Franc Škerlj (kolesar)|Franc Škerlj]] | | |- |1967 |{{ikonazastave|YUG}} [[Cvitko Bilić]] | | |- |1968 |{{ikonazastave|YUG}} [[Cvitko Bilić]] | | |- |1969 |{{ikonazastave|YUG}} [[Milivoj Pocrnja]] | | |- |1970 |{{ikonazastave|YUG}} [[Cvitko Bilić]] | | |- |1971 |{{ikonazastave|YUG}} [[Janez Zakotnik]] | | |- |1972 |{{ikonazastave|YUG}} [[Janez Zakotnik]] | | |- |1973 |{{ikonazastave|YUG}} [[Ivan Kastelic (kolesar)|Ivan Kastelic]] | | |- |1974 |{{ikonazastave|YUG}} [[Janez Zakotnik]] | | |- |1975 |{{ikonazastave|YUG}} [[Branko Bedeković]] | | |- |1976 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Ropret]] | | |- |1977 |{{ikonazastave|YUG}} [[Janez Zakotnik]] | | |- |1978 |{{ikonazastave|YUG}} [[Drago Frelih]] | | |- |1979 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Ropret]] | | |- |1980 |{{ikonazastave|YUG}} [[Vinko Polončić]] | | |- |1981 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bruno Bulić]] | | |- |1982 |{{ikonazastave|CSK}} [[Milan Petroš]] | | |- |1983 |{{ikonazastave|YUG}} [[Petar Stojanović (kolesar)|Petar Stojanović]] | | |- |1984 |{{ikonazastave|YUG}} [[Primož Čerin]] | | |- |1985 |{{ikonazastave|YUG}} [[Andrej Žavbi]] | | |- |1986 |{{ikonazastave|YUG}} [[Željko Pavlić]] | | |- |1987 |{{ikonazastave|YUG}} [[Marko Polanc]] | | |- |1988 |{{ikonazastave|YUG}} [[Robert Pintarič]] | | |- |1989 |{{ikonazastave|YUG}} [[Gorazd Penko]] | | |- |1990 |{{ikonazastave|YUG}} [[Marko Polanc]] | | |- |1991 |{{ikonazastave|YUG}} [[Aleš Pagon]] | | |- |1992 |{{ikonazastave|SLO}} [[Jure Robič]] | | |- |1993 |{{ikonazastave|EST}} [[Andres Lauk]] | | |- |1994 |{{ikonazastave|SLO}} [[Sandi Papež]] | | |- |1995 |{{ikonazastave|BUL}} [[Stanimir Odrinski]] | | |- |1996 |{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Manfredini]] | | |- |1997 |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | | |- |1998 |{{ikonazastave|AUT}} [[Mathias Buxhofer]] | | |- |1999 |{{ikonazastave|AUT}} [[Arno Kaspert]] | | |- |2000 |{{ikonazastave|HRV}} [[Vladimir Miholjević]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Luboš Kejval]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Rajko Petek]] |- |2001 |{{ikonazastave|SVN}} [[Andrej Hauptman]] |{{ikonazastave|DNK}} [[Michael Rasmussen]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Jure Golčer]] |- |2002 |{{ikonazastave|SVN}} [[Jure Golčer]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Massimo Demarin]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Valter Bonča]] |- |2003 |{{ikonazastave|NLD}} [[Pieter Weening]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Konečný]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |2004 |{{ikonazastave|SVN}} [[Jure Zrimšek]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Stefan Schumacher]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Borut Božič]] |- |2005 |{{ikonazastave|SVN}} [[Borut Božič]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Faltynek]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Hrvoje Miholjević]] |- |2006 |{{ikonazastave|SVN}} [[Borut Božič]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Faltynek]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Tim Klinger]] |- |2007 |{{ikonazastave|NOR}} [[Edvald Boasson Hagen]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Grega Bole]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Hrvoje Miholjević]] |- |2008 |{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Ratti]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Kristijan Koren]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |2009 |{{ikonazastave|SVN}} [[Mitja Mahorič]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Michel Kreder]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |2010 |{{ikonazastave|SVN}} [[Robert Vrečer]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Blaž Furdi]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |2011 |{{ikonazastave|SVN}} [[Robert Vrečer]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Mitja Mahorič]] |- |2012 |{{ikonazastave|AUT}} [[Markus Eibegger]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Danny van Poppel]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Marko Kump]] |- |2013 |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Patrik Sinkewitz]] |- |2014 |{{ikonazastave|DNK}} [[Magnus Cort Nielsen]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Karel Hník]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Felix Großschartner]] |- |2015 |{{ikonazastave|AUT}} [[Markus Eibegger]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Nikolajev]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Silvio Herklotz]] |- |2016 |{{ikonazastave|BEL}} [[Olivier Pardini]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Martijn Tusveld]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2017 |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Ian Bibby]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Giger]] |- |2018 |{{ikonazastave|NOR}} [[Krister Hagen]] |{{ikonazastave|DNK}} [[Kasper Asgreen]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Tadej Pogačar]] |- |2019 |{{ikonazastave|AUT}} [[Felix Gall]] |{{ikonazastave|HUN}} [[Attila Valter]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Georg Zimmermann]] |- |2020 |colspan=3 align=center|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusne bolezni 2019]]'' <ref>{{navedi splet|language=it|url=https://cyclingpro.net/spaziociclismo/continental/coronavirus-calendario-stravolto-lelenco-delle-corse-cancellate/|title=Coronavirus, calendario stravolto: l’elenco delle corse cancellate}}</ref> |- |2021 |{{ikonazastave|NZL}} [[Finn Fisher-Black]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Zana]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Sava Novikov]] |- |2022 |{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Alex Baudin]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Sean Flynn (kolesar)|Sean Flynn]] |- |2023 |{{ikonazastave|NLD}} [[Tijmen Graat]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Darren Van Bekkum]] |- |2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Noa Isidore]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Darren van Bekkum]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Tomos Pattinson]] |- |2025 |{{ikonazastave|FRA}} [[Adrien Boichis]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Adrià Pericas]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Callum Thornley]] |- |2026 |{{ikonazastave|BEL}} [[Matisse Van Kerckhove]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Sebastian Putz]] |{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Umba]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1961]] [[Kategorija:Istra]] taerq3pscmq0v7wicmuy3xmz1lbyf78 Predloga:Taksonomija/Amorphea 10 556536 6686187 6214395 2026-06-06T17:45:41Z Pinky sl 2932 6686187 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Amorphea |parent=Podiata |refs={{Cite journal |last1=Torruella |first1=Guifré |last2=Galindo |first2=Luis Javier |last3=Moreira |first3=David |last4=López-García |first4=Purificación |date=2025-01-06 |title=Phylogenomics of neglected flagellated protists supports a revised eukaryotic tree of life |url=https://www.cell.com/current-biology/abstract/S0960-9822(24)01502-1 |journal=Current Biology |language=English |volume=35 |issue=1 |pages=198–207.e4 |doi=10.1016/j.cub.2024.10.075 |pmid=39642877 |bibcode=2025CBio...35..198T }} }} oiqqtkdatkok9ev4cqiq9nngiflck52 Pogovor:Grafenauer 1 557472 6686070 6188052 2026-06-06T14:24:35Z Marjan Tomki SI 190558 /* Neskladje v delu sorodstva */ odgovor 6686070 wikitext text/x-wiki == Neskladje v delu sorodstva == Po podatkih iz Darje Mihelič iz Grafenauerjevega zbornika je bil oče Ivana Grafenauerja Mihael, mežnar in orgnist na Peravi pri beljaku, ter domnevno sin graditeljev orglarjev Jožefa (in brat Franca Grafenauerja). Vsi trije so bili zagnani Slovenci in Franc Grafenauer tudi deželni poslanec. Darja Mihelič v ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela'' na strani 14 zapiše: <blockquote>Pet dni pred njegovim rojstvom je vojaška policija za poldrugi mesec zaprla njegovega deda Mihaela Grafenauerja, cerkovnika in organista pri cerkvi sv. Križa na Peravi na Koroškem zaradi suma vohunstva. skoraj hkrati, 14. marca, je bil zaradi naklonjenih izjav do sovražnikov (Rusov med prvo svetovno vojno) zaprt sorodnik Franc Grafenauer, državnozborski poslanec, in bil 16 maja obsojen na pet let ječe (odsedel je dobro leto in bil po amnestiji junija 1917 izpuščen).</blockquote> Članek v WP v nemškem jeziku {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} se za ta dogodek strinja, da je bil Franc Marca 1916 prijet zaradi simpatij do Rusov in - če razumem prav - zaradi kaljenja javnega miru obsojen na 5 let težke ječe, se za ta del vira ujemata, vendar tam ne piše izrecon, da bi bila Mihael in Franc brata. Po podatkih v Grafenauerjevem zborniku je bil Ivan Grafenauer sin Mihaela Grafenauerja, mežnarja in organista na Peravi pri Beljaku, a krščen na Brdu pri Šmohorju in tam tudi začel hoditi v šolo z dedove domačije v Veliki vasi (graditelja orgel Jožefa Grafenauerja). Darja Mihelič tam našteje tudi vire, v katerih je Bogo Grafenauer obravnaval življenje in delo svojega očeta, ki jih bom še pregledal. Domačijo v Veliki vasi - po domače Plicovo - kot kraj rojstva (ne krsta, ta je bil na sosednje Brdu) Ivana Grafenauerja pa omenja še en vir, ki ga bom poiskal, če bo treba. Na tej razločilni strani pa piše: <blockquote>* Janez Grefenauer, kmet v Velikii vasi, oče Ivana, Mihaela, Marjane G.</blockquote> Ali ima kdo kak vir ali informacijo, ki se nanaša na to? Od kar sem opazil to neskladje in dokler tega ne razčistimo, tu ne spreminjam nič več - tudi ne popravljam v tej vrstici zelo verjetno napačno zapisanega priimka in kraja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:29, 19. marec 2024 (CET) Verjetno je to najtemeljiteje raziskala Irena Grafenauer (ko smo iskali tistega, ki bi bil lahko primeren dajalec kostnega mozga za tranplantacijo zanjo), mislim pa da je to temeljito raziskal tudi Hawlina. V glavnem imam nekaj idej, kje vse vprašati. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:34, 19. marec 2024 (CET) :@[[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]]: Ko sem napisal zgornje, sem ravno ugotavljal, da se mi različni viri ne skladajo (in zato tudi umaknil tisti del (stric ali ne stric in kako...) v članku o Ivanu Grafenauerju. :* V članku o Francetu Grafenauerju v {{tl|sloBio}}<ref name=SloBioFrancGrf>{{SloBio|id=212115|ime=Franc Grafenauer }}</ref> avtor članka '''Ivan Grafenauer zapiše, da je bil France njegov (Ivanov) stric'''. :* V življenjepisu Ivana Grafenauerja (na koncu (str. 225291v ''Kratki zgodovini starejšega slovenskega slovstva'', s fotografijami, in v začetku (str. 47-92) v ''Literarno zgodovinskih spisih'' (samo besedilo) pa '''Ivanov sin Bogo Grafenauer napiše, da je bilo sorodstvo med Francem in Ivanom znatno bolj oddaljeno.'''<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=225-229 |quote=Že v zadnjih desetletjih 17. stoletja, ko se je priženil praded Ivana Grafenauerja, Simon, na Hoffmannovo kmetijo v Mostah (10. februarja 1670), so živele v brški fari štiri družine s t em priimkom (dva očeta sta bila Jurija, tretji Gregor, četrti Simon), vendar po matičnih knjigah ni mogoče ugotoviti stopnje njihovega sorodstva). … Le tri generacije prednikov Ivana Grafenauerja so po teh podatkih živele na gruntu v Mostah (Simon; Adam, r. 1670; Janez, r. 1702). Njegov prapraded Martin, "čevljar", je prešel v kajžo na Brdu (današnja "Zotlerjeva kajža"), kjer je živela tudi njegova hči Marjeta (r. 1786) s svojim sinom Janezom (r. 1821) in kjer je bil 26. septembra 1859 rojen tudi Miha Grafenauer. … Tako je bil kajžarskega rodu (iz. "Plicove kajže" - Blitz-keusche - v Mostah) in kot edini izdelovalec in popravljavec orgel (kar je podedoval po svojem očetu, ki ga je naučil te obrti) v deželi dosti ugleden obrtnik tudi nekdanji poslanec v predvojnem avstrijskem državnem zboru (1907-11914) Franc Grafenauer, sicer Ivanov sorodnik šele v sedmem kolenu (mali bratranec njegovega očeta), kar pa je bilo na kmetih ob Zilji še vedno dovolj, da smo ga vselej klicali za "Plicovega strica".| cobiss=7719169 }}</ref> :* Darja Mihelič pa v Grafenauerjevem zborniku, posvečenem njenemu očetu Bogu Grafenauerju zapiše le "sorodnik", kar verjetno pomeni, da je tudi opazila neskladje med "stric" in "sorodnik v 7. kolenu"), sorodnik pa je vse kazalo da je gotovo. :Še vedno mi ni jasno, kako sta dva zgodovinarja z ugledom rigoroznosti po virih in motivirana kar najbolje opraviti svoj posel (oba sta dobro poznala in zelo spoštovala obravnavani osebi) mogla priti do tako različnih sklepov. Domnevam, da bi lahko bilo pojasnilo v tem, da za strica tudi pri nas ne velja le brat očeta ali matere, ampak tudi njegov zakonec. Če sta bili ženi katerih od teh mož (ali morda tudi njunih bratov) sestri - bi to Ivan vedel (a v članku o Francu Grf. v SloBio žena ni omenjena), Bogo Grf. pa morda spregledal ta aspekt. :Zdi se mi zdi, da poznaš stanje v tej družini vsaj tako dobro če ne bolje kot jaz, zlasti tiste v Gornji Ziljski dolini, kjer sem jaz omejen na vire in njih interpretacijo. :Kolikor jaz vidim trenutno, sta bila takrat (vsaj) dva Miha Grafenauerja, "Zotlerjev" z Brda in "Plicov" iz Velike vasi. :* Oče prvega Mihe je bil Janez, prejšnji mežnar in organist na Brdu, starejši sin je bil tudi Janez z družino (in od tod gneča v "Zotlerjevi" kajži), mlajši brat Miha, tedanji mežnar in organist na Brdu, ki se je kasneje odselil za mežnarja ni organista na Peravi. :* Oče drugega Mihe je bil Jožef, orglar (ne le organist); njegov brat je bil Franc, tudi orglar in poslanec. :Ker se je "Zotlerjev" Miha poročil z Flashbergerjevo Lizo (Ivanova mati) in če se je kateri od Plicovih (Bogo omenja očeta zgodovinarja Franja Grf., jaz pa tiste veje ne poznam in še ne vem kdo je bil ta oče) poročil z njeno sestro, so bili vsi strici in nečaki ter bratranci in sestrične tudi po naših merah. Krvno sorodstvo med očetoma je lahko bilo oddaljeno, a če sta bili materi sestri, so bili otroci bratranci in sestrične ne glede na to. :Janez Grafenauer, kmet iz Velike vasi s sinovoma Ivanom in Miho in hčerjo Marjano iz tega članka bi lahko pomenil še drugega Janeza in Ivana in morda še tretjega Miho Grafenauerja in jaz brez lokalnega vpogleda izgubim pregled, kdo je kdo... Sam sem od tistih v Avstriji kot otrok poznal le tiste iz rodu Mihe s Perave iz Beljaka in okolice (torej Zotlerjevega), ti pa morda lahko razpleteš tudi to iz okolice Šmohorja kar meni manjka. :Se ti zdi to o Flashbergerjevih (Flašbergerjevih) sestrah in stricih in bratrancih čemu podobno (in ali bi se lahko kako prilegalo k temu, kar veš)? Lahko morda dopolniš? :Preden sem tole objavil, sem naletel še na objavo Darje Mihelič z naslovom ''J'accuse'', ki temeljito opiše zgodbo Milice (Milica Marija, 29. marec 1911 - 23. julij 1981) Grafenauer, tretje hčere [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. V njej sem naletel tudi na to, da je oče [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]] Ivanov najmlajši brat Ciril (ta vir iz dLib.si sem sem že dodal v članek o Ivanu Grafenauerju, saj članka o Milici še ni, čeprav bi lahko bil zanimiv). Ta vir tudi potrjuje razširjenost in posledice sušice (tuberkuloze) v tistem času in v njihovi družini, kar bom tudi lahko dodal v tisti članek. Med drugim ta (vrstniško pregledana) objava objavlja tudi primarne vire, ki se nanašajo tudi na članek o Edvardu Kocbeku in verjetno omogočajo dopolnitev tudi tega članka (itn.). :Nekaj tega (zlasti vire) sem kot komentar na obstoječe članke o Grafenauerjih poslal na SloBio in več že potrjenih sorodstvenih povezav so že dodali v internetno različico, za spremembe v vsebin članka (in preverjanje virov, tudi teh ki sem jih navedel) pa bo (kot so mi odgovorili) čas kmalu, ko ta črka (spet) pride na vrsto. Članki v SloBio so namreč tudi avtorska dela, kateri vsebine ne spreminjajo (razen zatipkanj) (in morda tudi popravkov, ki jih predlaga izvirni avtor - OR domneva), zdajle jim bom pa poslal še info o ''J'accuse''. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 16:24, 6. junij 2026 (CEST) 3o693a2uqeltud3j844pqlvz2d13mur 6686102 6686070 2026-06-06T15:07:03Z Marjan Tomki SI 190558 /* Razširitev uvoda ali morda članek še o družini */ nov razdelek 6686102 wikitext text/x-wiki == Neskladje v delu sorodstva == Po podatkih iz Darje Mihelič iz Grafenauerjevega zbornika je bil oče Ivana Grafenauerja Mihael, mežnar in orgnist na Peravi pri beljaku, ter domnevno sin graditeljev orglarjev Jožefa (in brat Franca Grafenauerja). Vsi trije so bili zagnani Slovenci in Franc Grafenauer tudi deželni poslanec. Darja Mihelič v ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela'' na strani 14 zapiše: <blockquote>Pet dni pred njegovim rojstvom je vojaška policija za poldrugi mesec zaprla njegovega deda Mihaela Grafenauerja, cerkovnika in organista pri cerkvi sv. Križa na Peravi na Koroškem zaradi suma vohunstva. skoraj hkrati, 14. marca, je bil zaradi naklonjenih izjav do sovražnikov (Rusov med prvo svetovno vojno) zaprt sorodnik Franc Grafenauer, državnozborski poslanec, in bil 16 maja obsojen na pet let ječe (odsedel je dobro leto in bil po amnestiji junija 1917 izpuščen).</blockquote> Članek v WP v nemškem jeziku {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} se za ta dogodek strinja, da je bil Franc Marca 1916 prijet zaradi simpatij do Rusov in - če razumem prav - zaradi kaljenja javnega miru obsojen na 5 let težke ječe, se za ta del vira ujemata, vendar tam ne piše izrecon, da bi bila Mihael in Franc brata. Po podatkih v Grafenauerjevem zborniku je bil Ivan Grafenauer sin Mihaela Grafenauerja, mežnarja in organista na Peravi pri Beljaku, a krščen na Brdu pri Šmohorju in tam tudi začel hoditi v šolo z dedove domačije v Veliki vasi (graditelja orgel Jožefa Grafenauerja). Darja Mihelič tam našteje tudi vire, v katerih je Bogo Grafenauer obravnaval življenje in delo svojega očeta, ki jih bom še pregledal. Domačijo v Veliki vasi - po domače Plicovo - kot kraj rojstva (ne krsta, ta je bil na sosednje Brdu) Ivana Grafenauerja pa omenja še en vir, ki ga bom poiskal, če bo treba. Na tej razločilni strani pa piše: <blockquote>* Janez Grefenauer, kmet v Velikii vasi, oče Ivana, Mihaela, Marjane G.</blockquote> Ali ima kdo kak vir ali informacijo, ki se nanaša na to? Od kar sem opazil to neskladje in dokler tega ne razčistimo, tu ne spreminjam nič več - tudi ne popravljam v tej vrstici zelo verjetno napačno zapisanega priimka in kraja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:29, 19. marec 2024 (CET) Verjetno je to najtemeljiteje raziskala Irena Grafenauer (ko smo iskali tistega, ki bi bil lahko primeren dajalec kostnega mozga za tranplantacijo zanjo), mislim pa da je to temeljito raziskal tudi Hawlina. V glavnem imam nekaj idej, kje vse vprašati. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:34, 19. marec 2024 (CET) :@[[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]]: Ko sem napisal zgornje, sem ravno ugotavljal, da se mi različni viri ne skladajo (in zato tudi umaknil tisti del (stric ali ne stric in kako...) v članku o Ivanu Grafenauerju. :* V članku o Francetu Grafenauerju v {{tl|sloBio}}<ref name=SloBioFrancGrf>{{SloBio|id=212115|ime=Franc Grafenauer }}</ref> avtor članka '''Ivan Grafenauer zapiše, da je bil France njegov (Ivanov) stric'''. :* V življenjepisu Ivana Grafenauerja (na koncu (str. 225291v ''Kratki zgodovini starejšega slovenskega slovstva'', s fotografijami, in v začetku (str. 47-92) v ''Literarno zgodovinskih spisih'' (samo besedilo) pa '''Ivanov sin Bogo Grafenauer napiše, da je bilo sorodstvo med Francem in Ivanom znatno bolj oddaljeno.'''<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=225-229 |quote=Že v zadnjih desetletjih 17. stoletja, ko se je priženil praded Ivana Grafenauerja, Simon, na Hoffmannovo kmetijo v Mostah (10. februarja 1670), so živele v brški fari štiri družine s t em priimkom (dva očeta sta bila Jurija, tretji Gregor, četrti Simon), vendar po matičnih knjigah ni mogoče ugotoviti stopnje njihovega sorodstva). … Le tri generacije prednikov Ivana Grafenauerja so po teh podatkih živele na gruntu v Mostah (Simon; Adam, r. 1670; Janez, r. 1702). Njegov prapraded Martin, "čevljar", je prešel v kajžo na Brdu (današnja "Zotlerjeva kajža"), kjer je živela tudi njegova hči Marjeta (r. 1786) s svojim sinom Janezom (r. 1821) in kjer je bil 26. septembra 1859 rojen tudi Miha Grafenauer. … Tako je bil kajžarskega rodu (iz. "Plicove kajže" - Blitz-keusche - v Mostah) in kot edini izdelovalec in popravljavec orgel (kar je podedoval po svojem očetu, ki ga je naučil te obrti) v deželi dosti ugleden obrtnik tudi nekdanji poslanec v predvojnem avstrijskem državnem zboru (1907-11914) Franc Grafenauer, sicer Ivanov sorodnik šele v sedmem kolenu (mali bratranec njegovega očeta), kar pa je bilo na kmetih ob Zilji še vedno dovolj, da smo ga vselej klicali za "Plicovega strica".| cobiss=7719169 }}</ref> :* Darja Mihelič pa v Grafenauerjevem zborniku, posvečenem njenemu očetu Bogu Grafenauerju zapiše le "sorodnik", kar verjetno pomeni, da je tudi opazila neskladje med "stric" in "sorodnik v 7. kolenu"), sorodnik pa je vse kazalo da je gotovo. :Še vedno mi ni jasno, kako sta dva zgodovinarja z ugledom rigoroznosti po virih in motivirana kar najbolje opraviti svoj posel (oba sta dobro poznala in zelo spoštovala obravnavani osebi) mogla priti do tako različnih sklepov. Domnevam, da bi lahko bilo pojasnilo v tem, da za strica tudi pri nas ne velja le brat očeta ali matere, ampak tudi njegov zakonec. Če sta bili ženi katerih od teh mož (ali morda tudi njunih bratov) sestri - bi to Ivan vedel (a v članku o Francu Grf. v SloBio žena ni omenjena), Bogo Grf. pa morda spregledal ta aspekt. :Zdi se mi zdi, da poznaš stanje v tej družini vsaj tako dobro če ne bolje kot jaz, zlasti tiste v Gornji Ziljski dolini, kjer sem jaz omejen na vire in njih interpretacijo. :Kolikor jaz vidim trenutno, sta bila takrat (vsaj) dva Miha Grafenauerja, "Zotlerjev" z Brda in "Plicov" iz Velike vasi. :* Oče prvega Mihe je bil Janez, prejšnji mežnar in organist na Brdu, starejši sin je bil tudi Janez z družino (in od tod gneča v "Zotlerjevi" kajži), mlajši brat Miha, tedanji mežnar in organist na Brdu, ki se je kasneje odselil za mežnarja ni organista na Peravi. :* Oče drugega Mihe je bil Jožef, orglar (ne le organist); njegov brat je bil Franc, tudi orglar in poslanec. :Ker se je "Zotlerjev" Miha poročil z Flashbergerjevo Lizo (Ivanova mati) in če se je kateri od Plicovih (Bogo omenja očeta zgodovinarja Franja Grf., jaz pa tiste veje ne poznam in še ne vem kdo je bil ta oče) poročil z njeno sestro, so bili vsi strici in nečaki ter bratranci in sestrične tudi po naših merah. Krvno sorodstvo med očetoma je lahko bilo oddaljeno, a če sta bili materi sestri, so bili otroci bratranci in sestrične ne glede na to. :Janez Grafenauer, kmet iz Velike vasi s sinovoma Ivanom in Miho in hčerjo Marjano iz tega članka bi lahko pomenil še drugega Janeza in Ivana in morda še tretjega Miho Grafenauerja in jaz brez lokalnega vpogleda izgubim pregled, kdo je kdo... Sam sem od tistih v Avstriji kot otrok poznal le tiste iz rodu Mihe s Perave iz Beljaka in okolice (torej Zotlerjevega), ti pa morda lahko razpleteš tudi to iz okolice Šmohorja kar meni manjka. :Se ti zdi to o Flashbergerjevih (Flašbergerjevih) sestrah in stricih in bratrancih čemu podobno (in ali bi se lahko kako prilegalo k temu, kar veš)? Lahko morda dopolniš? :Preden sem tole objavil, sem naletel še na objavo Darje Mihelič z naslovom ''J'accuse'', ki temeljito opiše zgodbo Milice (Milica Marija, 29. marec 1911 - 23. julij 1981) Grafenauer, tretje hčere [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. V njej sem naletel tudi na to, da je oče [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]] Ivanov najmlajši brat Ciril (ta vir iz dLib.si sem sem že dodal v članek o Ivanu Grafenauerju, saj članka o Milici še ni, čeprav bi lahko bil zanimiv). Ta vir tudi potrjuje razširjenost in posledice sušice (tuberkuloze) v tistem času in v njihovi družini, kar bom tudi lahko dodal v tisti članek. Med drugim ta (vrstniško pregledana) objava objavlja tudi primarne vire, ki se nanašajo tudi na članek o Edvardu Kocbeku in verjetno omogočajo dopolnitev tudi tega članka (itn.). :Nekaj tega (zlasti vire) sem kot komentar na obstoječe članke o Grafenauerjih poslal na SloBio in več že potrjenih sorodstvenih povezav so že dodali v internetno različico, za spremembe v vsebin članka (in preverjanje virov, tudi teh ki sem jih navedel) pa bo (kot so mi odgovorili) čas kmalu, ko ta črka (spet) pride na vrsto. Članki v SloBio so namreč tudi avtorska dela, kateri vsebine ne spreminjajo (razen zatipkanj) (in morda tudi popravkov, ki jih predlaga izvirni avtor - OR domneva), zdajle jim bom pa poslal še info o ''J'accuse''. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 16:24, 6. junij 2026 (CEST) == Razširitev uvoda ali morda članek še o družini == Lahko bi razširil tisto o izvoru priimka (z sklicem na vire) na to od kod nemško zveneč priimek izrazito slovenske družine; podobno pa v splošnem velja tudi za priimek Moderndorfer (Moderndorf je nemško ime za ob prvič zabeleženem priimku popolnoma slovensko Modrinjo ves). Po drugi plati pa bi morda tudi za opis (ne vedno ravno enostavnih) sorodstvenih povezav v seznamu znanih oseb morda bil za bralca zanimivejši članek o družini, v katerem bi lahko bolje osvetlili družini skupna nagnjenja k glasbi, zgodovini, jezikoslovju, slovenstvu, tudi socialnemu čutu itn. med člani te družine. Mislim da za precej tega zdaj že lahko najdem vire. Podobno je tudi z več drugimi družinami z več znanimi osebami (Čop, Stritar...) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:07, 6. junij 2026 (CEST) jnl9pzw3wyyj5act93d0rkz6a8v9gdu 6686103 6686102 2026-06-06T15:08:57Z Marjan Tomki SI 190558 /* Razširitev uvoda ali morda članek še o družini */ sklice s prejšnjega dela nad ta razdelek 6686103 wikitext text/x-wiki == Neskladje v delu sorodstva == Po podatkih iz Darje Mihelič iz Grafenauerjevega zbornika je bil oče Ivana Grafenauerja Mihael, mežnar in orgnist na Peravi pri beljaku, ter domnevno sin graditeljev orglarjev Jožefa (in brat Franca Grafenauerja). Vsi trije so bili zagnani Slovenci in Franc Grafenauer tudi deželni poslanec. Darja Mihelič v ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela'' na strani 14 zapiše: <blockquote>Pet dni pred njegovim rojstvom je vojaška policija za poldrugi mesec zaprla njegovega deda Mihaela Grafenauerja, cerkovnika in organista pri cerkvi sv. Križa na Peravi na Koroškem zaradi suma vohunstva. skoraj hkrati, 14. marca, je bil zaradi naklonjenih izjav do sovražnikov (Rusov med prvo svetovno vojno) zaprt sorodnik Franc Grafenauer, državnozborski poslanec, in bil 16 maja obsojen na pet let ječe (odsedel je dobro leto in bil po amnestiji junija 1917 izpuščen).</blockquote> Članek v WP v nemškem jeziku {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} se za ta dogodek strinja, da je bil Franc Marca 1916 prijet zaradi simpatij do Rusov in - če razumem prav - zaradi kaljenja javnega miru obsojen na 5 let težke ječe, se za ta del vira ujemata, vendar tam ne piše izrecon, da bi bila Mihael in Franc brata. Po podatkih v Grafenauerjevem zborniku je bil Ivan Grafenauer sin Mihaela Grafenauerja, mežnarja in organista na Peravi pri Beljaku, a krščen na Brdu pri Šmohorju in tam tudi začel hoditi v šolo z dedove domačije v Veliki vasi (graditelja orgel Jožefa Grafenauerja). Darja Mihelič tam našteje tudi vire, v katerih je Bogo Grafenauer obravnaval življenje in delo svojega očeta, ki jih bom še pregledal. Domačijo v Veliki vasi - po domače Plicovo - kot kraj rojstva (ne krsta, ta je bil na sosednje Brdu) Ivana Grafenauerja pa omenja še en vir, ki ga bom poiskal, če bo treba. Na tej razločilni strani pa piše: <blockquote>* Janez Grefenauer, kmet v Velikii vasi, oče Ivana, Mihaela, Marjane G.</blockquote> Ali ima kdo kak vir ali informacijo, ki se nanaša na to? Od kar sem opazil to neskladje in dokler tega ne razčistimo, tu ne spreminjam nič več - tudi ne popravljam v tej vrstici zelo verjetno napačno zapisanega priimka in kraja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:29, 19. marec 2024 (CET) Verjetno je to najtemeljiteje raziskala Irena Grafenauer (ko smo iskali tistega, ki bi bil lahko primeren dajalec kostnega mozga za tranplantacijo zanjo), mislim pa da je to temeljito raziskal tudi Hawlina. V glavnem imam nekaj idej, kje vse vprašati. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:34, 19. marec 2024 (CET) :@[[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]]: Ko sem napisal zgornje, sem ravno ugotavljal, da se mi različni viri ne skladajo (in zato tudi umaknil tisti del (stric ali ne stric in kako...) v članku o Ivanu Grafenauerju. :* V članku o Francetu Grafenauerju v {{tl|sloBio}}<ref name=SloBioFrancGrf>{{SloBio|id=212115|ime=Franc Grafenauer }}</ref> avtor članka '''Ivan Grafenauer zapiše, da je bil France njegov (Ivanov) stric'''. :* V življenjepisu Ivana Grafenauerja (na koncu (str. 225291v ''Kratki zgodovini starejšega slovenskega slovstva'', s fotografijami, in v začetku (str. 47-92) v ''Literarno zgodovinskih spisih'' (samo besedilo) pa '''Ivanov sin Bogo Grafenauer napiše, da je bilo sorodstvo med Francem in Ivanom znatno bolj oddaljeno.'''<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=225-229 |quote=Že v zadnjih desetletjih 17. stoletja, ko se je priženil praded Ivana Grafenauerja, Simon, na Hoffmannovo kmetijo v Mostah (10. februarja 1670), so živele v brški fari štiri družine s t em priimkom (dva očeta sta bila Jurija, tretji Gregor, četrti Simon), vendar po matičnih knjigah ni mogoče ugotoviti stopnje njihovega sorodstva). … Le tri generacije prednikov Ivana Grafenauerja so po teh podatkih živele na gruntu v Mostah (Simon; Adam, r. 1670; Janez, r. 1702). Njegov prapraded Martin, "čevljar", je prešel v kajžo na Brdu (današnja "Zotlerjeva kajža"), kjer je živela tudi njegova hči Marjeta (r. 1786) s svojim sinom Janezom (r. 1821) in kjer je bil 26. septembra 1859 rojen tudi Miha Grafenauer. … Tako je bil kajžarskega rodu (iz. "Plicove kajže" - Blitz-keusche - v Mostah) in kot edini izdelovalec in popravljavec orgel (kar je podedoval po svojem očetu, ki ga je naučil te obrti) v deželi dosti ugleden obrtnik tudi nekdanji poslanec v predvojnem avstrijskem državnem zboru (1907-11914) Franc Grafenauer, sicer Ivanov sorodnik šele v sedmem kolenu (mali bratranec njegovega očeta), kar pa je bilo na kmetih ob Zilji še vedno dovolj, da smo ga vselej klicali za "Plicovega strica".| cobiss=7719169 }}</ref> :* Darja Mihelič pa v Grafenauerjevem zborniku, posvečenem njenemu očetu Bogu Grafenauerju zapiše le "sorodnik", kar verjetno pomeni, da je tudi opazila neskladje med "stric" in "sorodnik v 7. kolenu"), sorodnik pa je vse kazalo da je gotovo. :Še vedno mi ni jasno, kako sta dva zgodovinarja z ugledom rigoroznosti po virih in motivirana kar najbolje opraviti svoj posel (oba sta dobro poznala in zelo spoštovala obravnavani osebi) mogla priti do tako različnih sklepov. Domnevam, da bi lahko bilo pojasnilo v tem, da za strica tudi pri nas ne velja le brat očeta ali matere, ampak tudi njegov zakonec. Če sta bili ženi katerih od teh mož (ali morda tudi njunih bratov) sestri - bi to Ivan vedel (a v članku o Francu Grf. v SloBio žena ni omenjena), Bogo Grf. pa morda spregledal ta aspekt. :Zdi se mi zdi, da poznaš stanje v tej družini vsaj tako dobro če ne bolje kot jaz, zlasti tiste v Gornji Ziljski dolini, kjer sem jaz omejen na vire in njih interpretacijo. :Kolikor jaz vidim trenutno, sta bila takrat (vsaj) dva Miha Grafenauerja, "Zotlerjev" z Brda in "Plicov" iz Velike vasi. :* Oče prvega Mihe je bil Janez, prejšnji mežnar in organist na Brdu, starejši sin je bil tudi Janez z družino (in od tod gneča v "Zotlerjevi" kajži), mlajši brat Miha, tedanji mežnar in organist na Brdu, ki se je kasneje odselil za mežnarja ni organista na Peravi. :* Oče drugega Mihe je bil Jožef, orglar (ne le organist); njegov brat je bil Franc, tudi orglar in poslanec. :Ker se je "Zotlerjev" Miha poročil z Flashbergerjevo Lizo (Ivanova mati) in če se je kateri od Plicovih (Bogo omenja očeta zgodovinarja Franja Grf., jaz pa tiste veje ne poznam in še ne vem kdo je bil ta oče) poročil z njeno sestro, so bili vsi strici in nečaki ter bratranci in sestrične tudi po naših merah. Krvno sorodstvo med očetoma je lahko bilo oddaljeno, a če sta bili materi sestri, so bili otroci bratranci in sestrične ne glede na to. :Janez Grafenauer, kmet iz Velike vasi s sinovoma Ivanom in Miho in hčerjo Marjano iz tega članka bi lahko pomenil še drugega Janeza in Ivana in morda še tretjega Miho Grafenauerja in jaz brez lokalnega vpogleda izgubim pregled, kdo je kdo... Sam sem od tistih v Avstriji kot otrok poznal le tiste iz rodu Mihe s Perave iz Beljaka in okolice (torej Zotlerjevega), ti pa morda lahko razpleteš tudi to iz okolice Šmohorja kar meni manjka. :Se ti zdi to o Flashbergerjevih (Flašbergerjevih) sestrah in stricih in bratrancih čemu podobno (in ali bi se lahko kako prilegalo k temu, kar veš)? Lahko morda dopolniš? :Preden sem tole objavil, sem naletel še na objavo Darje Mihelič z naslovom ''J'accuse'', ki temeljito opiše zgodbo Milice (Milica Marija, 29. marec 1911 - 23. julij 1981) Grafenauer, tretje hčere [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. V njej sem naletel tudi na to, da je oče [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]] Ivanov najmlajši brat Ciril (ta vir iz dLib.si sem sem že dodal v članek o Ivanu Grafenauerju, saj članka o Milici še ni, čeprav bi lahko bil zanimiv). Ta vir tudi potrjuje razširjenost in posledice sušice (tuberkuloze) v tistem času in v njihovi družini, kar bom tudi lahko dodal v tisti članek. Med drugim ta (vrstniško pregledana) objava objavlja tudi primarne vire, ki se nanašajo tudi na članek o Edvardu Kocbeku in verjetno omogočajo dopolnitev tudi tega članka (itn.). :Nekaj tega (zlasti vire) sem kot komentar na obstoječe članke o Grafenauerjih poslal na SloBio in več že potrjenih sorodstvenih povezav so že dodali v internetno različico, za spremembe v vsebin članka (in preverjanje virov, tudi teh ki sem jih navedel) pa bo (kot so mi odgovorili) čas kmalu, ko ta črka (spet) pride na vrsto. Članki v SloBio so namreč tudi avtorska dela, kateri vsebine ne spreminjajo (razen zatipkanj) (in morda tudi popravkov, ki jih predlaga izvirni avtor - OR domneva), zdajle jim bom pa poslal še info o ''J'accuse''. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 16:24, 6. junij 2026 (CEST) {{talkref}} == Razširitev uvoda ali morda članek še o družini == Lahko bi razširil tisto o izvoru priimka (z sklicem na vire) na to od kod nemško zveneč priimek izrazito slovenske družine; podobno pa v splošnem velja tudi za priimek Moderndorfer (Moderndorf je nemško ime za ob prvič zabeleženem priimku popolnoma slovensko Modrinjo ves). Po drugi plati pa bi morda tudi za opis (ne vedno ravno enostavnih) sorodstvenih povezav v seznamu znanih oseb morda bil za bralca zanimivejši članek o družini, v katerem bi lahko bolje osvetlili družini skupna nagnjenja k glasbi, zgodovini, jezikoslovju, slovenstvu, tudi socialnemu čutu itn. med člani te družine. Mislim da za precej tega zdaj že lahko najdem vire. Podobno je tudi z več drugimi družinami z več znanimi osebami (Čop, Stritar...) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:07, 6. junij 2026 (CEST) irbm7a0x4jd52aycvhbxkj4zmmvknej 6686276 6686103 2026-06-06T21:59:15Z Marjan Tomki SI 190558 /* Neskladje v delu sorodstva */ odgovor 6686276 wikitext text/x-wiki == Neskladje v delu sorodstva == Po podatkih iz Darje Mihelič iz Grafenauerjevega zbornika je bil oče Ivana Grafenauerja Mihael, mežnar in orgnist na Peravi pri beljaku, ter domnevno sin graditeljev orglarjev Jožefa (in brat Franca Grafenauerja). Vsi trije so bili zagnani Slovenci in Franc Grafenauer tudi deželni poslanec. Darja Mihelič v ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela'' na strani 14 zapiše: <blockquote>Pet dni pred njegovim rojstvom je vojaška policija za poldrugi mesec zaprla njegovega deda Mihaela Grafenauerja, cerkovnika in organista pri cerkvi sv. Križa na Peravi na Koroškem zaradi suma vohunstva. skoraj hkrati, 14. marca, je bil zaradi naklonjenih izjav do sovražnikov (Rusov med prvo svetovno vojno) zaprt sorodnik Franc Grafenauer, državnozborski poslanec, in bil 16 maja obsojen na pet let ječe (odsedel je dobro leto in bil po amnestiji junija 1917 izpuščen).</blockquote> Članek v WP v nemškem jeziku {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} se za ta dogodek strinja, da je bil Franc Marca 1916 prijet zaradi simpatij do Rusov in - če razumem prav - zaradi kaljenja javnega miru obsojen na 5 let težke ječe, se za ta del vira ujemata, vendar tam ne piše izrecon, da bi bila Mihael in Franc brata. Po podatkih v Grafenauerjevem zborniku je bil Ivan Grafenauer sin Mihaela Grafenauerja, mežnarja in organista na Peravi pri Beljaku, a krščen na Brdu pri Šmohorju in tam tudi začel hoditi v šolo z dedove domačije v Veliki vasi (graditelja orgel Jožefa Grafenauerja). Darja Mihelič tam našteje tudi vire, v katerih je Bogo Grafenauer obravnaval življenje in delo svojega očeta, ki jih bom še pregledal. Domačijo v Veliki vasi - po domače Plicovo - kot kraj rojstva (ne krsta, ta je bil na sosednje Brdu) Ivana Grafenauerja pa omenja še en vir, ki ga bom poiskal, če bo treba. Na tej razločilni strani pa piše: <blockquote>* Janez Grefenauer, kmet v Velikii vasi, oče Ivana, Mihaela, Marjane G.</blockquote> Ali ima kdo kak vir ali informacijo, ki se nanaša na to? Od kar sem opazil to neskladje in dokler tega ne razčistimo, tu ne spreminjam nič več - tudi ne popravljam v tej vrstici zelo verjetno napačno zapisanega priimka in kraja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:29, 19. marec 2024 (CET) Verjetno je to najtemeljiteje raziskala Irena Grafenauer (ko smo iskali tistega, ki bi bil lahko primeren dajalec kostnega mozga za tranplantacijo zanjo), mislim pa da je to temeljito raziskal tudi Hawlina. V glavnem imam nekaj idej, kje vse vprašati. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:34, 19. marec 2024 (CET) :@[[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]]: Ko sem napisal zgornje, sem ravno ugotavljal, da se mi različni viri ne skladajo (in zato tudi umaknil tisti del (stric ali ne stric in kako...) v članku o Ivanu Grafenauerju. :* V članku o Francetu Grafenauerju v {{tl|sloBio}}<ref name=SloBioFrancGrf>{{SloBio|id=212115|ime=Franc Grafenauer }}</ref> avtor članka '''Ivan Grafenauer zapiše, da je bil France njegov (Ivanov) stric'''. :* V življenjepisu Ivana Grafenauerja (na koncu (str. 225291v ''Kratki zgodovini starejšega slovenskega slovstva'', s fotografijami, in v začetku (str. 47-92) v ''Literarno zgodovinskih spisih'' (samo besedilo) pa '''Ivanov sin Bogo Grafenauer napiše, da je bilo sorodstvo med Francem in Ivanom znatno bolj oddaljeno.'''<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=225-229 |quote=Že v zadnjih desetletjih 17. stoletja, ko se je priženil praded Ivana Grafenauerja, Simon, na Hoffmannovo kmetijo v Mostah (10. februarja 1670), so živele v brški fari štiri družine s t em priimkom (dva očeta sta bila Jurija, tretji Gregor, četrti Simon), vendar po matičnih knjigah ni mogoče ugotoviti stopnje njihovega sorodstva). … Le tri generacije prednikov Ivana Grafenauerja so po teh podatkih živele na gruntu v Mostah (Simon; Adam, r. 1670; Janez, r. 1702). Njegov prapraded Martin, "čevljar", je prešel v kajžo na Brdu (današnja "Zotlerjeva kajža"), kjer je živela tudi njegova hči Marjeta (r. 1786) s svojim sinom Janezom (r. 1821) in kjer je bil 26. septembra 1859 rojen tudi Miha Grafenauer. … Tako je bil kajžarskega rodu (iz. "Plicove kajže" - Blitz-keusche - v Mostah) in kot edini izdelovalec in popravljavec orgel (kar je podedoval po svojem očetu, ki ga je naučil te obrti) v deželi dosti ugleden obrtnik tudi nekdanji poslanec v predvojnem avstrijskem državnem zboru (1907-11914) Franc Grafenauer, sicer Ivanov sorodnik šele v sedmem kolenu (mali bratranec njegovega očeta), kar pa je bilo na kmetih ob Zilji še vedno dovolj, da smo ga vselej klicali za "Plicovega strica".| cobiss=7719169 }}</ref> :* Darja Mihelič pa v Grafenauerjevem zborniku, posvečenem njenemu očetu Bogu Grafenauerju zapiše le "sorodnik", kar verjetno pomeni, da je tudi opazila neskladje med "stric" in "sorodnik v 7. kolenu"), sorodnik pa je vse kazalo da je gotovo. :Še vedno mi ni jasno, kako sta dva zgodovinarja z ugledom rigoroznosti po virih in motivirana kar najbolje opraviti svoj posel (oba sta dobro poznala in zelo spoštovala obravnavani osebi) mogla priti do tako različnih sklepov. Domnevam, da bi lahko bilo pojasnilo v tem, da za strica tudi pri nas ne velja le brat očeta ali matere, ampak tudi njegov zakonec. Če sta bili ženi katerih od teh mož (ali morda tudi njunih bratov) sestri - bi to Ivan vedel (a v članku o Francu Grf. v SloBio žena ni omenjena), Bogo Grf. pa morda spregledal ta aspekt. :Zdi se mi zdi, da poznaš stanje v tej družini vsaj tako dobro če ne bolje kot jaz, zlasti tiste v Gornji Ziljski dolini, kjer sem jaz omejen na vire in njih interpretacijo. :Kolikor jaz vidim trenutno, sta bila takrat (vsaj) dva Miha Grafenauerja, "Zotlerjev" z Brda in "Plicov" iz Velike vasi. :* Oče prvega Mihe je bil Janez, prejšnji mežnar in organist na Brdu, starejši sin je bil tudi Janez z družino (in od tod gneča v "Zotlerjevi" kajži), mlajši brat Miha, tedanji mežnar in organist na Brdu, ki se je kasneje odselil za mežnarja ni organista na Peravi. :* Oče drugega Mihe je bil Jožef, orglar (ne le organist); njegov brat je bil Franc, tudi orglar in poslanec. :Ker se je "Zotlerjev" Miha poročil z Flashbergerjevo Lizo (Ivanova mati) in če se je kateri od Plicovih (Bogo omenja očeta zgodovinarja Franja Grf., jaz pa tiste veje ne poznam in še ne vem kdo je bil ta oče) poročil z njeno sestro, so bili vsi strici in nečaki ter bratranci in sestrične tudi po naših merah. Krvno sorodstvo med očetoma je lahko bilo oddaljeno, a če sta bili materi sestri, so bili otroci bratranci in sestrične ne glede na to. :Janez Grafenauer, kmet iz Velike vasi s sinovoma Ivanom in Miho in hčerjo Marjano iz tega članka bi lahko pomenil še drugega Janeza in Ivana in morda še tretjega Miho Grafenauerja in jaz brez lokalnega vpogleda izgubim pregled, kdo je kdo... Sam sem od tistih v Avstriji kot otrok poznal le tiste iz rodu Mihe s Perave iz Beljaka in okolice (torej Zotlerjevega), ti pa morda lahko razpleteš tudi to iz okolice Šmohorja kar meni manjka. :Se ti zdi to o Flashbergerjevih (Flašbergerjevih) sestrah in stricih in bratrancih čemu podobno (in ali bi se lahko kako prilegalo k temu, kar veš)? Lahko morda dopolniš? :Preden sem tole objavil, sem naletel še na objavo Darje Mihelič z naslovom ''J'accuse'', ki temeljito opiše zgodbo Milice (Milica Marija, 29. marec 1911 - 23. julij 1981) Grafenauer, tretje hčere [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. V njej sem naletel tudi na to, da je oče [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]] Ivanov najmlajši brat Ciril (ta vir iz dLib.si sem sem že dodal v članek o Ivanu Grafenauerju, saj članka o Milici še ni, čeprav bi lahko bil zanimiv). Ta vir tudi potrjuje razširjenost in posledice sušice (tuberkuloze) v tistem času in v njihovi družini, kar bom tudi lahko dodal v tisti članek. Med drugim ta (vrstniško pregledana) objava objavlja tudi primarne vire, ki se nanašajo tudi na članek o Edvardu Kocbeku in verjetno omogočajo dopolnitev tudi tega članka (itn.). :Nekaj tega (zlasti vire) sem kot komentar na obstoječe članke o Grafenauerjih poslal na SloBio in več že potrjenih sorodstvenih povezav so že dodali v internetno različico, za spremembe v vsebin članka (in preverjanje virov, tudi teh ki sem jih navedel) pa bo (kot so mi odgovorili) čas kmalu, ko ta črka (spet) pride na vrsto. Članki v SloBio so namreč tudi avtorska dela, kateri vsebine ne spreminjajo (razen zatipkanj) (in morda tudi popravkov, ki jih predlaga izvirni avtor - OR domneva), zdajle jim bom pa poslal še info o ''J'accuse''. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 16:24, 6. junij 2026 (CEST) ::Prejle, ko sem že objavil zgornji odgovor, sem našel še en vir (ki omenja kmetijo v Trdaničih in tudi pove, kdo jo je kupil in kje je to, česar prej nisem vedel), in sicer spomine Cvetke Žumer na očeta Franceta Grafenauerja (1894–1956).<ref>{{navedi splet |url=http://nszaveza.github.io/articles/78-spomini-na-oceta/ |title=Spomini na očeta |last=Žumer |first=Cvetka |website=[[Nova slovenska zaveza]] |accessdate=2026-06-06}}</ref> Po podatkih iz tega dokumenta k prej znanim sklepam, da je bil Miha Grafenauer, Plicov Miha in brat Franceta Grafenauerja, poslanca in orglarja, najprej organist pri Šentlenartu, potem pa kupil kmetijo v Trdaničih; njegov sin France Grafenauer pa je (še en) zgodovinar v družini. ::Orgle, zgodovina, zavedni Slovenci... Avtorica omenja tudi mlajšega brata Toljena - to ime sem slišal, ko so mi rekli, da ne moremo na obisk k sorodnikom, ki jih še nisem poznal, ker ima Toljen mumpsa in si - pri kakih štirih letih - razbijal glavo, zakaj ne moremo na obisk, če ima Toljen psa (mumps je v resnici nalezljiva bolezen, a mi takrat tega niso pojasnili). Vse v zapisu se ujema in dopolnjuje tisto, kar sem vedel doslej. ::Butasti strah povojnih komunističnih veljakov pred krščanskimi socialisti (ipd.), zaradi katerega so te preganjali z mnogimi izgovori ali brez njih (opisano tudi v tem dokumentu), tudi tistim ki so se že pred vojno in med njo upirali skrajnim organizacijam kot so bili katoliški mladci in stražarji, ki so postavljali oblast cerkve pred preživetje Slovenskega naroda pred in med vojno; Korošci in krščanski socialisti pa so bili že od začetka zagnani sodelavci OF... Tudi o tem ne bi škodil kak članek v wikipediji (virov je po mojem že dovolj za več ko le škrbino). ::Tudi o tem viru bom posredoval na SloBio, neposredno tja pa tudi zato, ker če bi jim dal povezavo na kazalec na sklic na ta vir v wikipediji, bi pri uporabi morali zapisati, da je iz wikipedije, uredniki v wikipediji bi pa potem morda osporavali SloBio kot veljaven vir za dejstva, ki temelje na tem viri, ker bi sklepali, da gre za krožno sklicevanje (SloBio na Wikipedijo, Wikipedija na SloBio). Če posredujem neposredno, tega zapleta ne bi smelo biti. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:59, 6. junij 2026 (CEST) {{talkref}} == Razširitev uvoda ali morda članek še o družini == Lahko bi razširil tisto o izvoru priimka (z sklicem na vire) na to od kod nemško zveneč priimek izrazito slovenske družine; podobno pa v splošnem velja tudi za priimek Moderndorfer (Moderndorf je nemško ime za ob prvič zabeleženem priimku popolnoma slovensko Modrinjo ves). Po drugi plati pa bi morda tudi za opis (ne vedno ravno enostavnih) sorodstvenih povezav v seznamu znanih oseb morda bil za bralca zanimivejši članek o družini, v katerem bi lahko bolje osvetlili družini skupna nagnjenja k glasbi, zgodovini, jezikoslovju, slovenstvu, tudi socialnemu čutu itn. med člani te družine. Mislim da za precej tega zdaj že lahko najdem vire. Podobno je tudi z več drugimi družinami z več znanimi osebami (Čop, Stritar...) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:07, 6. junij 2026 (CEST) 6u7nc1h8yqyqtcbw9lp0e1ij2nrfl6q Seznam slovenskih vlad po trajanju 0 557721 6686139 6685415 2026-06-06T15:54:09Z Erardo Galbi 166658 6686139 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]''' {{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]''' {{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]''' {{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]''' {{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] 4fznrbewd41h7ktnopvu762jvquneg3 6686144 6686139 2026-06-06T15:59:28Z Erardo Galbi 166658 6686144 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325<br>+ {{Starost v dnevih|2026|06|04}} |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]''' {{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]''' {{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]''' {{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]''' {{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] gh67v0dqoy5e87q6eboevlv37ne9dif 6686148 6686144 2026-06-06T16:06:20Z Erardo Galbi 166658 6686148 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>{{small|(1950–2008)}} |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325<br>+ {{Starost v dnevih|2026|06|04}} |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>{{small|(* 1958)}} |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>{{small|(1914–1967)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>{{small|(1900–1983)}} |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>{{small|(1933–2024)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]'''<br>{{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>{{small|(1930–2025)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]'''<br>{{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>{{small|(* 1967)}} |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>{{small|(1928–2022)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>{{small|(1914–1993)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>{{small|(1915–2017)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>{{small|(* 1948)}} |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>{{small|(* 1960)}} |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>{{small|(* 1970)}} |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>{{small|(* 1977)}} |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]'''<br>{{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>{{small|(1912–1953)}} |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]'''<br>{{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>{{small|(1943–2011)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]'''<br>{{small|(1866–1932)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>{{small|(1919–1987)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>{{small|(1921–2010)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] 9o3m93r5smb9mozk5oua74nbn0z2wjq Romunski novi val 0 557929 6686069 6616286 2026-06-06T14:21:31Z Upwinxp 126544 /* Filmi romunskega novega vala */ +[[Fjord (film)|Fjord]] 6686069 wikitext text/x-wiki '''Romunski novi val''' ({{jezik-ro|Noul val românesc}}) je [[žanr]] [[realizem (umetnost)|realističnih]] in običajno [[minimalizem|minimalističnih]] [[film]]ov, ki jih snemajo v [[Romunija|Romuniji]] od sredine 2000. let. Začetnika žanra sta nagrajena kratka filma dveh romunskih režiserjev: ''Un cartuș de Kent și un pachet de cafea'' [[Cristi Puiu|Cristija Puiuja]], ki je osvojil zlatega medveda za kratki film na [[Mednarodni filmski festival v Berlinu|berlinskem filmskem festivalu]] 2004,<ref name="IMDB.com, Berlin">{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/event/ev0000091/2004/1 |title=Berlin International Film Festival 2004 Awards |access-date=2019-03-04 |work=IMDB.com}}</ref><ref name="Berlinale.de">{{navedi splet |url=http://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/2004/03_preistr_ger_2004/03_Preistraeger_2004.html |title=Berlinale: Jahresarchive 2004: Preistraeger |access-date=2019-03-04 |work=Berlinale.de}}</ref> in ''Trafic'' [[Cătălin Mitulescu|Cătălina Mitulescuja]], ki je pozneje istega leta zmagal v kategoriji kratkih filmov na [[Filmski festival v Cannesu|festivalu v Cannesu]].<ref name="IMDB.com, Cannes">{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/event/ev0000147/2004/1 |title=Cannes Film Festival 2004 Awards |access-date=2019-03-04 |work=IMDB.com}}</ref><ref name="Festival-Cannes.com, Trafic">{{navedi splet |url=http://www.festival-cannes.com/en/films/trafic |title=Festival de Cannes: Trafic |access-date=2019-03-04 |work=Festival-Cannes.com}}</ref><ref name="Festival-Cannes.com, Catalin Mitulescu">{{navedi splet |url=http://www.festival-cannes.com/en/artist/catalin-mitulescu |title=Festival de Cannes: Catalin Mitulescu |access-date=2019-03-04 |work=Festival-Cannes.com}}</ref> Z [[estetika|estetskega]] vidika je filmom romunskega novega vala skupen resnoben, realističen in največkrat minimalističen pristop, pogosto prežet s [[črni humor|črnim humorjem]]. Dogajanje nekaterih je postavljeno v pozna 80., poslednja leta vladavine [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaeja Ceaușescuja]] v komunistični Romuniji, in se ukvarjajo s temami svobode ter prilagodljivosti (na primer ''[[4 meseci, 3 tedni in 2 dneva]]'', ''Papir bo moder'', ''Kako sem preživel konec sveta'', ''Zgodbe iz zlate dobe''). Drugi se dogajajo v sodobni Romuniji, analizirajo stanje romunske družbe po [[romunska revolucija 1989|padcu komunizma]] ter kako sta nanjo vplivala [[tranzicija]] v demokracijo in prostotržni [[kapitalizem]]. ==Filmi romunskega novega vala== Naštet je izbor filmov, ki so osvojili katero od prestižnih nagrad na glavnih filmskih festivalih. '''2003''' * [[Corneliu Porumboiu]]: ''Potovanje v mesto'' (''Călătorie la oraș'') '''2004''' * [[Cristi Puiu]]: ''Un cartuș de Kent și un pachet de cafea'' * [[Cătălin Mitulescu]]: ''Trafic'' '''2005''' * Cristi Puiu: ''[[Smrt gospoda Lăzărescuja]]'' (''Moartea domnului Lăzărescu'') '''2006''' * Cătălin Mitulescu: ''Kako sem preživel konec sveta'' (''Cum mi-am petrecut sfârșitul lumii'') * Corneliu Porumboiu: ''A fost sau n-a fost?'' '''2007''' * [[Cristian Mungiu]]: ''[[4 meseci, 3 tedni in 2 dneva]]'' (''4 luni, 3 săptămâni și 2 zile'') * [[Cristian Nemescu]]: ''California Dreamin''' '''2008''' * [[Adrian Sitaru]]: ''Pescuit sportiv'' * Bogdan Mustață: ''Odličen dan za kopanje'' (''O zi bună de plajă'') * Marian Crișan: ''Megatron'' '''2009''' * [[Radu Jude]]: ''Najsrečnejše dekle na svetu'' (''Cea mai fericită fată din lume'') * [[Radu Mihăileanu]]: ''Koncert'' (''Concertul'') * Corneliu Porumboiu: ''Policijski, pridevnik'' (''Polițist, Adjectiv'') '''2010''' * [[Florin Șerban]]: ''Če hočem žvižgati, žvižgam'' (''Eu când vreau să fluier, fluier'') * Cristi Puiu: ''Aurora'' * Marian Crișan: ''Morgen'' * Bogdan George Apetri: ''Periferic'' * [[Radu Muntean]]: ''Torek, po božiču'' (''Marți, după Crăciun'') '''2011''' * Adrian Sitaru: ''Z najboljšimi nameni'' (''Din dragoste cu cele mai bune intenții'') '''2012''' * Cristian Mungiu: ''Daleč za griči'' (''După dealuri'') '''2013''' * [[Călin Peter Netzer]]: ''[[Položaj otroka]]'' (''Poziția copilului'') * Tudor Cristian Jurgiu: ''În acvariu'' '''2015''' * Radu Jude: ''Bravo!'' (''Aferim!'') * Corneliu Porumboiu: ''Zaklad'' (''Comoara'') * Florin Șerban: ''Box'' '''2016''' * Bogdan Mirică: ''Psi'' (''Câini'') * Cristian Mungiu: ''Matura'' (''Bacalaureat'') * Cristi Puiu: ''Sieranevada'' * Radu Jude: ''Ranjena srca'' (''Inimi cicatrizate'') '''2017''' * [[Constantin Popescu]]: ''Pororoca'' * Călin Peter Netzer: ''Ana, ljubezen moja'' (''Ana, mon amour'') '''2018''' * Adina Pintilie: ''[[Ne dotikaj se me]]'' (''Nu mă atinge-mă'') * Radu Jude: ''Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari'' (''Îmi este indiferent dacă în istorie vom intra ca barbari'') '''2020''' * Cristi Puiu: ''Malmkrog'' '''2021''' * Radu Jude: ''[[Nesrečni fuk ali Nori pornič]]'' (''Babardeală cu bucluc sau porno balamuc'') '''2024''' * Emanuel Pârvu: ''Tri kilometre do konca sveta'' (''Trei kilometri până la capătul lumii'') * Bogdan Mureșanu: ''[[Novo leto, ki ni prišlo]]'' (''Anul Nou care n-a fost'') '''2025''' * Radu Jude: ''Kontinental '25'' '''2026''' * Cristian Mungiu: ''[[Fjord (film)|Fjord]]'' == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Romunski film|novi val]] [[Kategorija:Umetniške smeri]] a0r5s3r497ncfp1aeqgos6hwmvw7z1n Sveti Kvirin 0 566899 6686159 6304679 2026-06-06T16:50:02Z Erardo Galbi 166658 odstranjena preusmeritev na [[Kvirin iz Siska]] 6686159 wikitext text/x-wiki '''Sveti Kvirin''' se lahko nanaša na: * Kvirin iz Rima: ** [[Kvirin iz Neussa]] (praznik 30. aprila) ** [[Kvirin iz Tegernseeja]] (praznik 25. marca) * [[Kvirin iz Siska]] (praznik 4. junija) * [[Kvirin iz Tivolija]] (praznik 4. junija) * [[Kvirin Afriški]] (praznik 3. junija), v spremstvu sv. Abidijana in sv. Papocinika * Kvirin iz skupine [[Nikazij, Kvirin, Skubikul in Piencija|Nikazija, Kvirina, Skubikula in Piencije]] (praznik 11. oktobra), ki se častijo kot mučenci in svetniki <!--*Quirinus, martyred with Fosius, Archelaus, and 17 companions (feast day: March 4) *Quirinus, martyred with Abidianus, Gagus (or Cajus), Donatus, Nepos, Papocianus, Januaria, Demetria, and 147 other companions. Martyred in Africa (feast day: June 3) --><!-- <ref name="Holweck">Holweck, F. G. ''A Biographical Dictionary of the Saints''. St. Louis, MO: B. Herder Book Co. 1924.</ref> --> == Glej tudi == * [[Saint-Quirin]], občina v Departmaju Moselle * [[San Quirino]], občina v Pokrajini Pordenone {{razločitev}} gyh9s4ixop0wxz8iztpfeokbgu38jx6 6686163 6686159 2026-06-06T16:53:12Z Erardo Galbi 166658 6686163 wikitext text/x-wiki '''Sveti Kvirin''' ({{Jezik-la|Quirinus}}) se lahko nanaša na: * Kvirin iz Rima: ** [[Kvirin iz Neussa]] (praznik 30. aprila) ** [[Kvirin iz Tegernseeja]] (praznik 25. marca) * [[Kvirin iz Siska]] (praznik 4. junija) * [[Kvirin iz Tivolija]] (praznik 4. junija) * [[Kvirin Afriški]] (praznik 3. junija), v spremstvu sv. Abidijana in sv. Papocinika * Kvirin iz skupine [[Nikazij, Kvirin, Skubikul in Piencija|Nikazija, Kvirina, Skubikula in Piencije]] (praznik 11. oktobra), ki se častijo kot mučenci in svetniki == Glej tudi == * [[Saint-Quirin]], občina v Departmaju Moselle * [[San Quirino]], občina v Pokrajini Pordenone {{razločitev}} rl1n7hjcedj67fphidl2h61jg0xirok Predloga:Taksonomija/Osteichthyes 10 567123 6686184 6306417 2026-06-06T17:43:03Z Pinky sl 2932 6686184 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Osteichthyes |parent=Eugnathostomata |refs=<!-- if using ECoF classes (as recent project decision), this needs a compatible source for superclass (deepfin uses Megaclass, FotW5 uses class); clade is neutral --> }} itmmauaef17y1wrd635ppql8dsf98e7 Župnijski upravitelj 0 567314 6686096 6434469 2026-06-06T14:55:41Z Shabicht 3554 6686096 wikitext text/x-wiki '''Župnijski upravitelj''', tudi '''provízor''',<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 10. 2024.</ref> ({{jezik-la|Administrator paroecialis}}) je v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] [[duhovnik]], ki je začasno imenovan za upravljanje [[župnija|župnije]], običajno v primeru, ko je župnija brez stalnega [[župnik]]a. Njegova naloga je skrb za pastoralno oskrbo župljanov in upravljanje župnije, vse dokler [[škof]] z odlokom ne imenuje stalnega župnika. Župnijski upravitelj je torej začasna cerkvena funkcija, brez možnosti trajnega vodenja župnije in z omejenim razpolaganjem z župnijskim premoženjem. Vsi upravitelji so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa [[Zakonik cerkvenega prava]] (ZCP) brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani upraviteljev (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. Zakonik cerkvenega prava (ZCP) določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da upravitelj dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Upravitelj tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora upravitelj poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] sjw264vmb89vogvb5ydqpzbpwpfdqgj 6686097 6686096 2026-06-06T14:56:30Z Shabicht 3554 6686097 wikitext text/x-wiki '''Župnijski upravitelj''', tudi '''provízor'''<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 10. 2024.</ref> ({{jezik-la|Administrator paroecialis}}), je v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] [[duhovnik]], ki je začasno imenovan za upravljanje [[župnija|župnije]], običajno v primeru, ko je župnija brez stalnega [[župnik]]a. Njegova naloga je skrb za pastoralno oskrbo župljanov in upravljanje župnije, vse dokler [[škof]] z odlokom ne imenuje stalnega župnika. Župnijski upravitelj je torej začasna cerkvena funkcija, brez možnosti trajnega vodenja župnije in z omejenim razpolaganjem z župnijskim premoženjem. Vsi upravitelji so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa [[Zakonik cerkvenega prava]] (ZCP) brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani upraviteljev (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. Zakonik cerkvenega prava (ZCP) določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da upravitelj dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Upravitelj tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora upravitelj poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] czqxnx7uoy0myjkvx0vb5stxtngblf8 6686098 6686097 2026-06-06T14:56:53Z Shabicht 3554 6686098 wikitext text/x-wiki '''Župnijski upravitelj''', tudi '''provízor'''<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 10. 2024.</ref> ({{jezik-la|administrator paroecialis}}), je v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] [[duhovnik]], ki je začasno imenovan za upravljanje [[župnija|župnije]], običajno v primeru, ko je župnija brez stalnega [[župnik]]a. Njegova naloga je skrb za pastoralno oskrbo župljanov in upravljanje župnije, vse dokler [[škof]] z odlokom ne imenuje stalnega župnika. Župnijski upravitelj je torej začasna cerkvena funkcija, brez možnosti trajnega vodenja župnije in z omejenim razpolaganjem z župnijskim premoženjem. Vsi upravitelji so dolžni svojo službo opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja, paziti, da ne bo kako razpadlo ali utrpelo škode (ZCP, Kan. 1284). Za odtujitev premoženja, katerega vrednost presega najnižjo določeno vsoto, se zahteva upravičen razlog, kot je velika nuja, očitna korist, bogoljubnost, krščanska dobrodelnost ali drug tehten pastoralni razlog (ZCP, Kan. 1293). Hkrati pa [[Zakonik cerkvenega prava]] (ZCP) brez pisnega dovoljenja prepoveduje tudi prodajo, najem ali zakup cerkvenega premoženja s strani upraviteljev (v veliki meri duhovnikov), njihovim sorodnikom in svakom do četrtega kolena, razen če gre za manjše stvari.<ref> Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ.</ref> ==Posli rednega upravljanja župnije== Premoženje duhovnika je jasno ločeno od cerkvenega premoženja, katerega vrhovni upravitelj je papež. Zakonik cerkvenega prava (ZCP) določa, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki cerkveno pravno osebo vodi, pri upravi pa lahko sodelujejo tako kleriki kot laiki. Upravljanje s premoženjem se deli na posle redne in posle izredne uprave. Kateri so ti posli, določa lokalna škofovska konferenca, ki določa tudi mejne vrednosti poslov, za katere duhovnik oz. upravitelj župnije potrebuje dodatno dovoljenje. Posamezne škofije lahko premoženjske zadeve dodatno z odloki urejajo tudi same. Za območje [[Slovenska škofovska konferenca|slovenske škofovske konference]] velja, da upravitelj dovoljenja krajevnega škofa ne potrebuje za enkratne in vezane posle (sklenjene v enem letu, ki se nanašajo na isti predmet oz. posel) do vrednosti 70.000 evrov. To navodilo pa ima tudi izjeme. Upravitelj tako dovoljenje krajevnega škofa potrebuje za gradbena dela in naložbe v cerkveno premoženje nad 7.000 evrov, za odtujitev premičnin nad 7.000 evrov, nakup nepremičnine ali premičnine nad 7.000 evrov in finančne naložbe v sklade, vrednostne papirje in dragocene kovice, ki presegajo vrednost 7.000 evrov. ==Posli izredne uprave== Med posle izredne uprave pa sodi množica poslov, ki nimajo omejitve vrednosti in vsote. Med te sodijo odtujitve nepremičnin, zakupne in najemne pogodbe, ki se sklepajo za dobo, daljšo od enega leta, služnostne pogodbe, pravni posli s premičninami, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali kulturno vrednost in so predmet posebnega verskega češčenja ali pa so bile Cerkvi podarjene na podlagi zaobljube, zaposlovanje oseb, vložitev civilnih tožb, sprememba namembnosti in številne druge. Da so posli izredne uprave župnije sklenjeni veljavno, mora upravitelj za posle do 70.000 evrov pridobiti predhodno pisno dovoljenje škofa ali nadškofa, za posle od 70.000 do 700.000 evrov pa mora upravitelj poleg pisnega dovoljenja škofa pridobiti še soglasje škofijskega zbora svetovalcev in gospodarskega sveta. Za posle nad 700.000 evrov in odtujitve stvari iz zaobljube ali dragocenih umetniških del ali starinskih predmetov katerekoli vrednosti poleg že naštetih dovoljenj mora pridobiti še pisno dovoljenje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Sklici == {{sklici}} {{Poklici v Rimskokatoliški cerkvi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Krščanske škrbine]] [[Kategorija:Župnije]] swpxy0hebip43tfzuqhnehouvtsm53k Demokrati. Anžeta Logarja 0 568920 6686076 6666469 2026-06-06T14:33:52Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +koalicijska stranka 6686076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{Cite web |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{Cite web| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Elena Zavadlav Ušaj | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]] ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. V [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklicu državnega zbora]] so Anže Logar (predsednik stranke), Eva Irgl (podpredsednica) in Tine Novak (član stranke) februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] in osvojila 6 mandatov. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Dopolnitev imena === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim se podajajo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar kandidira v okraju Logatec, na kandidatni listi sta podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. Po pričetku iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike]] se je stranka skupaj s strankami [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicije Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in FOKUS]] ter stranke [[Resni.ca]] povezala v [[Tretji blok]], ki nasprotuje relativnima zmagovalkama volitev Gibanju Svoboda ter Slovenski demokratski stranki. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]], Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije * '''Podpredsednica:''' [[Eva Irgl]] , Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije * '''Generalna sekretarka:''' [[Elena Zavadlav Ušaj]], Članica Državnega sveta Republike Slovenije * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Romana Jordan]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek Nadzorni odbor: Gašper Krč, Martin Mlakar, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: * '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (20 članov):''' [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Ermin Hvalica, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Tadej Ostrc, Senko Pličanič, Leopold Pogačar, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Julija Urbančič, Matjaž Vede == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], poslanec DZ in predsednik stranke *[[Eva Irgl]], poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] r666tt6f5lv63k5q9xpb080tuoacjyo Predloga:Taksonomija/Euteleostei 10 572332 6686179 6360255 2026-06-06T17:37:58Z Pinky sl 2932 6686179 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cohort |link=Euteleostei |parent=Pan-Euteleostei |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 4itaprwygtypu8vq3wiggv8uzgr69ex Predloga:Taksonomija/Clupeocephala 10 572333 6686183 6360257 2026-06-06T17:40:42Z Pinky sl 2932 6686183 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank = cladus |link = Clupeocephala |parent = Teleocephala |refs = {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&pg=PA132 |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=132–133 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} 3hmqa2rvjf9lat9sgc3wfr3eq7vkkpf FOKUS Marka Lotriča 0 574531 6686074 6664493 2026-06-06T14:33:07Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +koalicijska stranka 6686074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = FOKUS Marka Lotriča | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:FOKUS logotip2025.png|230px]] | foundation = 18. januar 2025 | headquarters = Pri borštu 2<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = [[konservatizem]]<br>[[liberalizem]] | position = [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{Navedi splet|url=https://cdn.prod.website-files.com/67615dbb0bf64cb831dfd73a/678a49db695af76b1f6f8ef4_Program_FOKUS_januar%202025.pdf|title = FOKUS - Vizija razvoja Slovenije|website=fokus.center|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]], {{colorbox|#FFFFFF|border=darkgray}} [[bela]],<br>{{colorbox|#afca0b|border=darkgray}} [[zelena|svetlo zelena]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Marko Lotrič]] | general_secretary = [[Monika Kirbiš Rojs]] | membership = }} '''FOKUS Marka Lotriča''' (krajše '''Fokus''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil [[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|predsednik Državnega sveta RS]] in podjetnik [[Marko Lotrič]]. Ustanovni kongres je potekal 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na njem je bil Lotrič izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> Na volitvah je koalicija osvojila devet poslanskih mandatov, od tega je en pripadel stranki FOKUS. == Zgodovina == Ustanovitev svoje stranke je Lotrič prvič javno omenil jeseni 2024, ko je tudi začel z zbiranjem podpisov. Takrat je za najožje sodelavce pri projektu navedel podjetnika Igorja Akrapoviča in Marka Lukiča, sekretarko Državnega sveta Moniko Kirbiš Rojs in župana Žirovnice Leopolda Pogačarja.<ref>{{Navedi splet|title=Na slovenskem političnem parketu nove stranke rastejo kot gobe po dežju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-slovenskem-politicnem-parketu-nove-stranke-rastejo-kot-gobe-po-dezju/724034|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 13. januarja 2025 sta bila oznanjena logotip ter datum ustanovnega kongresa stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik DS-ja Marko Lotrič v soboto ustanavlja stranko Fokus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-ds-ja-marko-lotric-v-soboto-ustanavlja-stranko-fokus/733175|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Slednji se je odvil v soboto, 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na katerem so predstavili program in izvolili organe stranke. Lotrič je v nagovoru izpostavil tradicionalne vrednote, prosti trg, podjetništvo in nižje davčne obremenitve ter poudaril, da se bodo ob »izogibanju ideološkim temam osredotočali na praktične rešitve.« Na kongresu so bili kot gostje prisotni tudi vidni politiki drugih strank: [[Aleš Hojs]] (podpredsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]), [[Matej Tonin]] (predsednik [[Nova Slovenija|NSi]]), [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (predsednik [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]), [[Anže Logar]] (predsednik [[Demokrati|Demokratov]]), Janez Demšar (predsednik [[Konkretno]]) in Smiljan Mekicar (predsednik [[Dobra država|Dobre države]]).<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik nove stranke Fokus je Marko Lotrič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-nove-stranke-fokus-je-marko-lotric.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2025 je stranka sodelovala kot v kampanji pred [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumom o dodatku k pokojnini kulturnikom]]<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka FOKUS: Udeležite se referenduma|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/stranka-fokus-udelezite-se-referenduma/745093|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref> ter [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]], pri obeh kot nasprotnica predlaganih zakonov.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=K.|last=T}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 29. septembra je svet stranke odločil, da se stranka iz ''FOKUS - za Slovenijo s ciljem'' preimenuje v ''FOKUS Marka Lotriča.''<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-07|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{steady}} | {{Composition bar|1|90|hex=#1961ac}} | {{steady}} | 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in SLS; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}} | {{yes|Koalicija}} |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] [[Slika:Nejc Jagodic in Marko Lotrič (Fokus) 2026 (cropped).jpg|sličica|Kandidat Nejc Jagodic (Kranj I) s predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem v volilni kavarni, februar 2026|220px]] FOKUS Marka Lotriča se, kljub prvotno drugačnim napovedim predsednika, na volitve podaja skupaj s strankama [[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]]. Kot prva sta močno naklonjenost sodelovanju izrazila predsednika NSi in SLS, [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], ki sta se prvič sestala 18. septembra 2025 in se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini.«<ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdil glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa, 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":1" /> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Svet stranke Fokus je celotno skupno kandidatno listo potrdil na seji dne 5. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> Slogan zavezništva na volitvah je ''Skupaj v akcijo''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> Predsednik stranke Marko Lotrič in generalna sekretarka Monika Kirbiš Rojs sta se kandidaturi za poslanca odrekla, saj želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]].<ref name=":0" /> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Kandidatov Fokusa je 15, in sicer: sociologinja Lea Furlan (Slovenska Bistrica), športni psiholog Matej Tušak (Vrhnika), svetnik Marko Staroveški (Moste Polje I), podjetnik Marko Kajzer (Šiška IV), predsednik podmladka Nejc Jagodic (Kranj I), svetnik Rok Šimenc (Tržič), ravnateljica Marjeta Šmid (Škofja Loka I), Martina Žagar (Jesenice), Tinkara Starman (Piran), dirigent [[Patrik Greblo]] (Domžale II), Anže Plevnik (Hrastnik), Tomaž Kostanjevec (Maribor I), Mojca Tovornik (Maribor VII), Marija Ivanovska Preskar (Šiška I) in Mirko Stopar (Ljubljana Center).<ref>{{Navedi splet|title=Dogajanje na desnici: Skupna lista NSi+SLS+Fokus sestavljena. Kdo vse bo na njej, koga ne bo?|url=https://vecer.com/slovenija/dogajanje-na-desnici-skupna-lista-nsislsfokus-sestavljena-kdo-vse-bo-na-njej-koga-ne-bo-10402572|website=Večer|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Marko Lotrič]] *'''Generalna sekretarka:''' [[Monika Kirbiš Rojs]] *'''Izvršilni odbor:''' 7 članov; Brane Bertoncelj, Janko Heričko, Marko Staroveški, Rok Šimenc, Marjeta Šmid, Matej Tušak *'''Nadzorni odbor:''' 5 članov; Jernej Bortolato, Ksenija Goričan, Anica Heričko, Simona Laznik, Štefan Lotrič *'''Svet stranke:''' 21 članov == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] ewwav9x4wr2xa26vuvnny3eloz68n8r Kompleks Hazrati Imam 0 583637 6686221 6685797 2026-06-06T18:36:33Z Octopus 13285 povezava medresa 6686221 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], mošeja Hazrati Imam, mošeja Tilla šah in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Ansambel je bil zgrajen v bližini groba Hazrati Imama, strokovnjaka za [[Koran]] in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika, hazreti imama (njegovo polno ime je Abu Bakr ibn Ismail al-Kaffal aš-Šošij).<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek ''Kaffol'', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je tudi 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in Koran kalifa Uthmana. Je edini ohranjeni originalni rokopis Korana. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar Buharskega kanata Abdullah Kan II.|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija Ismoila aš-Kafola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Sprva je bil s sredstvi Abdulaha Kana II. zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej Šaha Bobohodžija (ki se ni ohranil). Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni Taškentski namazgoh (mošeja Tilla šah), medresa Muji Muborak in mošeja Džuma (ki se ni ohranila). V začetku 20. stoletja je bila mošeja Tilla šah obnovljena in dobila novo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohon. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Mošeja Tilla šah === Mošejo Tillashayx je zgradil slavni taškentski šejk Tilla šah konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tilla šah zaprla kmalu po začetku delovanja. Mošejo so zadnjič obnovili leta 1902. Mošeja je bila zaprta v 1930-ih in spremenjena v ''artel'' (zadrugo obrtnikov). Leta 1943, ko je bilo dano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati, Tilla šah. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena, na strani [[kibla (islam)|kible]] je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen in dodan. === Medresa Barak kana === Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] b6yt4uhp5hs8riwysrftwjner7171xh 6686238 6686221 2026-06-06T19:16:22Z Ljuba24b 92351 /* Medresa Barak kana */ np 6686238 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], mošeja Hazrati Imam, mošeja Tilla šah in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Ansambel je bil zgrajen v bližini groba Hazrati Imama, strokovnjaka za [[Koran]] in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika, hazreti imama (njegovo polno ime je Abu Bakr ibn Ismail al-Kaffal aš-Šošij).<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek ''Kaffol'', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je tudi 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in Koran kalifa Uthmana. Je edini ohranjeni originalni rokopis Korana. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar Buharskega kanata Abdullah Kan II.|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija Ismoila aš-Kafola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Sprva je bil s sredstvi Abdulaha Kana II. zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej Šaha Bobohodžija (ki se ni ohranil). Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni Taškentski namazgoh (mošeja Tilla šah), medresa Muji Muborak in mošeja Džuma (ki se ni ohranila). V začetku 20. stoletja je bila mošeja Tilla šah obnovljena in dobila novo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohon. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Mošeja Tilla šah === Mošejo Tillashayx je zgradil slavni taškentski šejk Tilla šah konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tilla šah zaprla kmalu po začetku delovanja. Mošejo so zadnjič obnovili leta 1902. Mošeja je bila zaprta v 1930-ih in spremenjena v ''artel'' (zadrugo obrtnikov). Leta 1943, ko je bilo dano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati, Tilla šah. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena, na strani [[kibla (islam)|kible]] je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen in dodan. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] knezwi1d9urgprtilxbutlui1a3ja6o 6686302 6686238 2026-06-07T04:37:36Z Octopus 13285 povezava 6686302 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], mošeja Tilla šaha in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar Buharskega kanata Abdullah Kan II.|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija Ismoila aš-Kafola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Sprva je bil s sredstvi Abdulaha Kana II. zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej Šaha Bobohodžija (ki se ni ohranil). Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni Taškentski namazgoh (mošeja Tilla šah), medresa Muji Muborak in mošeja Džuma (ki se ni ohranila). V začetku 20. stoletja je bila mošeja Tilla šah obnovljena in dobila novo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohon. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Mošeja Tilla šah === Mošejo Tillashayx je zgradil slavni taškentski šejk Tilla šah konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tilla šah zaprla kmalu po začetku delovanja. Mošejo so zadnjič obnovili leta 1902. Mošeja je bila zaprta v 1930-ih in spremenjena v ''artel'' (zadrugo obrtnikov). Leta 1943, ko je bilo dano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati, Tilla šah. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena, na strani [[kibla (islam)|kible]] je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen in dodan. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] dyd0yqr6d2o1szczff4os4s93tly0tv 6686347 6686302 2026-06-07T08:04:47Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ urejanje 6686347 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], mošeja Tilla šaha in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh ([[Tillašejkova mošeja]]), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Tillašejkova mošeja === {{glavni|Tillašejkova mošeja}} Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930. letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] iu3mcexat1td4awjolqcfcnqi52is8c 6686357 6686347 2026-06-07T08:45:12Z Octopus 13285 urejanje 6686357 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Tillašejkova mošeja === {{glavni|Tillašejkova mošeja}} Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930. letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] 1wm9hipjuead7rpzfc015t3y26zqn91 6686382 6686357 2026-06-07T10:05:40Z Octopus 13285 /* Medresa Barak kana */ urejanje 6686382 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Tillašejkova mošeja === {{glavni|Tillašejkova mošeja}} Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930. letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s slonovino in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta 2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}} === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] am52fiqi4npbdvzpxkq0yq9enbtpzml 6686393 6686382 2026-06-07T10:56:48Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ tp, np 6686393 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Tillašejkova mošeja === {{glavni|Tillašejkova mošeja}} Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta 2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}} === Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Mohamedu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] 8qoi8mnuvhqz5nwwh5mmm44764dpb21 Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6686266 6684841 2026-06-06T21:19:26Z Raprep 220594 6686266 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze (nekatere med njimi v neskladju z Ustavo SFRJ (1974)) pred in po plebiscitu.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS pa je začelo oborožen spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]] in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nimata pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe:81</sup> V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir dohodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir dohodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni dohodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni dohodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski dohodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A [[:hr:Veljko_Kadijević|Kadijević]] je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.<sup>Nikolić,Petrović:61</sup>}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;</sup><sup>Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. Slovenska oblast nikoli ni razglasila vojnega ali izrednega stanja.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni dohodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske dohodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi ([[:en:Carl_von_Clausewitz|Clausewitz]]), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ o5jezl0u5ualgk5s8hj1z0hxxgjrn8o Osnutek:Peskovnik 118 584196 6686411 6442627 2026-06-07T11:48:59Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Wikipedija:Peskovnik]] 6686411 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wikipedija:Peskovnik]] sxh3d6jpjxkhbtkxgcpkjbd241aufzw William Howe 0 584303 6686383 6575904 2026-06-07T10:23:47Z Engelbert 76895 pp 6686383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''General William Howe''', '''William Howe, 5. vikont Howe''', * [[10. avgust]] [[1729]], † [[12. julij]] [[1814]]. William Howe je bil britanski častnik vojak in poslanec. Boril se je v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]], [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriški revolucionarni vojni]] in britanski kampanji v [[francoska revolucija|francoski revoluciji]].<ref name=VF>{{cite web|url=https://www.valleyforge.org/revolution/the-people/general-howe/|publisher=Valley Forge|accessdate=June 30, 2021|title=General William Howe}}</ref><ref name=BF>{{cite web|title=William Howe|publisher=American Battlefield Trust|url=https://www.battlefields.org/learn/biographies/william-howe|accessdate=June 30, 2021}}</ref><ref name=Brit>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/William-Howe-5th-Viscount-Howe|encyclopedia=Britannica|accessdate=June 30, 2021|title=William Howe}}</ref> ==Zgodnje življenje== Howe se je rodil leta 1729 v Nottinghamshireu. Njegova starša sta bila Emmanuel in Charlotte Howe. Imel je tri brate, Georgea, [[Richard Howe|Richarda]] in Thomasa. Howejeva mati Charlotte je bila v sorodu s kraljevo družino. Njena mati je bila Sophia von Kielmannsegg, polsestra kralja Jurija I.<ref name=BF /> Emmaneul Howe je umrl, ko je bil William Howe star pet let. Umrl je, ko je bil guverner [[Barbados]]a. Njegova mati Charlotte je bila "Lady of the Bedchamber" (Gospa spalnice) matere kralja [[Jurij III. Britanski|Jurija III.]], princese Auguste. Njena mati je bila polsestra kralja Jurija I, od njegovega očeta in druge ženske.<ref name=BF /> George Howe je šel v vojsko in postal general. [[Richard Howe]] je šel v mornarico in postal admiral flote. Thomas Howe je delal za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijsko družbo]]. William Howe je kot deček obiskoval šolo Eton. Ko je bil star sedemnajst let, se je pridružil vojski.<ref name=BF /> ==Vojaška kariera== William Howe si je kot častnik kupil provizijo, kar pomeni, da je plačal za službo. V vojski je začel kot častnik [[Dragonci|dragonec]]. Boril se je v [[Avstrijska nasledstvena vojna|vojni za avstrijsko nasledstvo]] v [[Flandrija|Flandriji]].<ref name=BF /> ===Sedemletna vojna=== Howe je v Severno Ameriko prišel med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] ([[Francoska in indijanska vojna|francosko-indijansko vojno]]). Britancem je pomagal zavzeti [[Nova Francija|francosko Kanado]]. Bojeval se je v bitkah pri [[Montreal]]u, Belle Ile in [[Havana|Havani]]. Do konca vojne je bil [[podpolkovnik]] in generalni adjunkt.<ref name=VF /> ===Med vojnama=== Po sedemletni vojni, leta 1758, je bil Howe član [[Parlament Združenega kraljestva|britanskega parlamenta]].<ref name=VF /> Glasoval je za predlog britanski vladi, naj ne ravna slabo s [[trinajst kolonij|ameriškimi kolonijami]]. Pisal je tudi učne knjige za vojsko.<ref name=BF /> ===Ameriška osamosvojitvena vojna=== Howe se je vrnil v vojsko, ko mu je [[Jurij III. Britanski|kralj Jurij III]] naročil, naj to stori.<ref name=VF /> Leta 1775 je Howe za Britance dobil [[bitka pri Bunker Hillu|bitko pri Bunker Hillu]]. Sam je vodil može. Nato je bil imenovan za vrhovnega poveljnika britanske vojske v Ameriki. Leta 1776 je zmagal v [[bitka pri Long Islandu|bitki za Long Island]] in prisilil [[George Washington|Georgea Washingtona]] in [[kontinentalna vojska|kontinentalno vojsko]], da sta pobegnila iz [[New York]]a.<ref name=VF /><ref name=Time>{{cite magazine|magazine=Time|accessdate=June 30, 2021|url=https://time.com/5617055/battle-of-brooklyn/|title=The Maryland 400 Lost a Battle But Helped Win a War. On the 4th of July, We Should Remember Their Sacrifice|author1=Chris Formant|date=July 4, 2019|archive-date=2021-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210721001801/https://time.com/5617055/battle-of-brooklyn/|url-status=dead}}</ref> Nato se je Howe odločil zavzeti [[Filadelfija|Filadelfijo]]. Takrat je bila Filadelfija glavno mesto. Howe je zmagal v [[Bitka pri Brandywine|bitki pri Brandywineu]], bitki pri Clouds in bitki pri Paoliju. Britanska vojska je nato nadzorovala Filadelfijo. Nato je Howe zmagal v [[bitka pri Germantownu|bitki pri Germantownu]], da bi preprečil kontinentalni vojski, da bi ga ponovno zavzela.<ref name=VF /> Ker pa je Howe zavzel Filadelfijo, ni mogel iti na sever, da bi pomagal generalu Burgoynu prevzeti nadzor v [[Saratoška kampanja|Saratoški kampanji]] nad Hudson Valley. Kontinentalna vojska, ki sta jo vodila [[Benedict Arnold]] in [[Horatio Gates]] je Burgoyna premagala v [[bitka pri Saratogi|bitki pri Saratogi]].<ref name=BF /> Leta 1778 je Howe odstopil iz britanske vojske v Ameriki. Odplul je nazaj v Anglijo.<ref name=VF /> ===Kasnejša kariera=== Howe se je ponovno boril za Britance v [[Španija|Španiji]] in v [[francoska revolucija|francoski revoluciji]]. Leta 1803 je prenehal z bojevanjem in leta 1814 umrl.<ref name=VF /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] r8iboroe6q65s5qgn8qs3hwxqwqy4br 6686384 6686383 2026-06-07T10:25:02Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''General William Howe''', '''William Howe, 5. vikont Howe''', * [[10. avgust]] [[1729]], † [[12. julij]] [[1814]]. William Howe je bil britanski častnik vojak in poslanec. Boril se je v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]], [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriški revolucionarni vojni]] in britanski kampanji v [[francoska revolucija|francoski revoluciji]].<ref name=VF>{{cite web|url=https://www.valleyforge.org/revolution/the-people/general-howe/|publisher=Valley Forge|accessdate=June 30, 2021|title=General William Howe}}</ref><ref name=BF>{{cite web|title=William Howe|publisher=American Battlefield Trust|url=https://www.battlefields.org/learn/biographies/william-howe|accessdate=June 30, 2021}}</ref><ref name=Brit>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/William-Howe-5th-Viscount-Howe|encyclopedia=Britannica|accessdate=June 30, 2021|title=William Howe}}</ref> ==Zgodnje življenje== Howe se je rodil leta 1729 v Nottinghamshireu. Njegova starša sta bila Emmanuel in Charlotte Howe. Imel je tri brate, Georgea, [[Richard Howe|Richarda]] in Thomasa. Howejeva mati Charlotte je bila v sorodu s kraljevo družino. Njena mati je bila Sophia von Kielmannsegg, polsestra kralja Jurija I.<ref name=BF /> Emmaneul Howe je umrl, ko je bil William Howe star pet let. Umrl je, ko je bil guverner [[Barbados]]a. Njegova mati Charlotte je bila "Lady of the Bedchamber" (Gospa spalnice) matere kralja [[Jurij III. Britanski|Jurija III.]], princese Auguste. Njena mati je bila polsestra kralja Jurija I, od njegovega očeta in druge ženske.<ref name=BF /> George Howe je šel v vojsko in postal general. [[Richard Howe]] je šel v mornarico in postal admiral flote. Thomas Howe je delal za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijsko družbo]]. William Howe je kot deček obiskoval šolo Eton. Ko je bil star sedemnajst let, se je pridružil vojski.<ref name=BF /> ==Vojaška kariera== William Howe si je kot častnik kupil provizijo, kar pomeni, da je plačal za službo. V vojski je začel kot častnik [[Dragonci|dragonec]]. Boril se je v [[Avstrijska nasledstvena vojna|vojni za avstrijsko nasledstvo]] v [[Flandrija|Flandriji]].<ref name=BF /> ===Sedemletna vojna=== Howe je v Severno Ameriko prišel med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] ([[Francoska in indijanska vojna|francosko-indijansko vojno]]). Britancem je pomagal zavzeti [[Nova Francija|francosko Kanado]]. Bojeval se je v bitkah pri [[Montreal]]u, Belle Ile in [[Havana|Havani]]. Do konca vojne je bil [[podpolkovnik]] in generalni adjunkt.<ref name=VF /> ===Med vojnama=== Po sedemletni vojni, leta 1758, je bil Howe član [[Parlament Združenega kraljestva|britanskega parlamenta]].<ref name=VF /> Glasoval je za predlog britanski vladi, naj ne ravna slabo s [[trinajst kolonij|ameriškimi kolonijami]]. Pisal je tudi učne knjige za vojsko.<ref name=BF /> ===Ameriška osamosvojitvena vojna=== Howe se je vrnil v vojsko, ko mu je [[Jurij III. Britanski|kralj Jurij III]] naročil, naj to stori.<ref name=VF /> Leta 1775 je Howe za Britance dobil [[bitka pri Bunker Hillu|bitko pri Bunker Hillu]]. Sam je vodil može. Nato je bil imenovan za vrhovnega poveljnika britanske vojske v Ameriki. Leta 1776 je zmagal v [[bitka pri Long Islandu|bitki za Long Island]] in prisilil [[George Washington|Georgea Washingtona]] in [[kontinentalna vojska|kontinentalno vojsko]], da sta pobegnila iz [[New York]]a.<ref name=VF /><ref name=Time>{{cite magazine|magazine=Time|accessdate=June 30, 2021|url=https://time.com/5617055/battle-of-brooklyn/|title=The Maryland 400 Lost a Battle But Helped Win a War. On the 4th of July, We Should Remember Their Sacrifice|author1=Chris Formant|date=July 4, 2019|archive-date=2021-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210721001801/https://time.com/5617055/battle-of-brooklyn/|url-status=dead}}</ref> Nato se je Howe odločil zavzeti [[Filadelfija|Filadelfijo]]. Takrat je bila Filadelfija glavno mesto. Howe je zmagal v [[Bitka pri Brandywine|bitki pri Brandywineu]], bitki pri Clouds in bitki pri Paoliju. Britanska vojska je nato nadzorovala Filadelfijo. Nato je Howe zmagal v [[bitka pri Germantownu|bitki pri Germantownu]], da bi preprečil kontinentalni vojski, da bi ga ponovno zavzela.<ref name=VF /> Ker pa je Howe zavzel Filadelfijo, ni mogel iti na sever, da bi pomagal generalu Burgoynu prevzeti nadzor v [[Saratoška kampanja|Saratoški kampanji]] nad Hudson Valley. Kontinentalna vojska, ki sta jo vodila [[Benedict Arnold]] in [[Horatio Gates]] je Burgoyna premagala v [[bitka pri Saratogi|bitki pri Saratogi]].<ref name=BF /> Leta 1778 je Howe odstopil iz britanske vojske v Ameriki. Odplul je nazaj v Anglijo.<ref name=VF /> ===Kasnejša kariera=== Howe se je ponovno boril za Britance v [[Španija|Španiji]] in v [[francoska revolucija|francoski revoluciji]]. Leta 1803 je prenehal z bojevanjem in leta 1814 umrl.<ref name=VF /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] k1cucslt6bu489mqroq8z70yolzb5me Koalicija Levice in Vesne 0 585512 6686079 6658238 2026-06-06T14:34:52Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ +opozicijska stranka 6686079 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Levica (Slovenija)}} | name = Levica in Vesna | native_name = | logo = File:Koalicija Levice in Vesne.png | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Sookordinatorja, predsednika strank | leader2_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]]<br>[[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | founded = 17. junij 2025 | headquarters = | ideology = [[progresivizem]]<br>[[zelena politika]]<br>[[demokratični socializem]] | position = [[leva sredina]] do [[levica]] | international = | merger = [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>[[VESNA – zelena stranka]] | european = [[Stranka evropske levice]]<br>[[Evropska zelena stranka]] | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]]<br>[[Skupina levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL|Levica – GUE/NGL]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|28|2750|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | colors = {{colorbox|#e6342a;}} [[rdeča]]<br> {{colorbox|#00964f;}} [[zelena]] | website = }} '''Levica in Vesna''' (tudi '''Zeleno-leva koalicija''') je zavezništvo dveh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]], ki sta uradni sporazum o volilnem sodelovanju podpisali 17. junija 2025.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Marca 2025 so predstavniki strank [[Levica (Slovenija)|Levice]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesne]] začeli pogovore o morebitnem sodelovanju. Po besedah sopredsednice Vesne [[Urška Zgojznik|Urše Zgojznik]] so bile podlaga za povezavo predvsem [[Zelena politika|zelene poltike]], skupne obema strankama. Iskanje zavezništev je dodatno spodbudil odhod vidnega člana Levice [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]], ki je napovedal in kasneje ustanovil novo socialistično stranko [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kordiš s somišljeniki ustanovil stranko Mi, socialisti|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kordis-s-somisljeniki-ustanovil-stranko-mi-socialisti-1861564|website=Reporter|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Svet stranke Levica je sodelovanje potrdil na seji dne 15. junija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Svet stranke Levica prikimal predvolilnemu povezovanju z Vesno. Kaj bo storil Prebilič?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-stranke-levica-prikimal-predvolilnemu-povezovanju-z-vesno-kaj-bo-storil-prebilic/749064|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 17. junija 2025 sta stranki podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4" /> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 so bili o sodelovanju v tej koaliciji oznanjeni pogovori z novoustanovljeno župansko stranko [[Skupnost (stranka)|Skupnost]],<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> ki se kasneje za kandidaturo na volitvah ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> Volilni kongres Levice, na katerem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec, se je zaključil 14. novembra, ko sta bila oba potrjena za sokoordinatorja.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra 2025 se je v Kranju odvil volilni kongres stranke Vesna, na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2026-01-05|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Decembra 2025 so v javnosti zaokrožili pozivi, da bi se morala koalicija Levice in Vesne združiti s stranko Mi, socialisti! ter [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]] v »Progresivno fronto«, češ da bi lažje dosegla boljši rezultat na volitvah v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Progresivna fronta ali posledice razdrobljenosti?|url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/progresivna-fronta-ali-posledice-razdrobljenosti-2776352/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=PROGRESIVNA FRONTA: Levica + Vesna + Mi, Socialisti + Pirati|url=https://www.youtube.com/watch?v=JaN0yvAG7yc|date=2025-12-26|accessdate=2026-01-05|last=Petkova Propagandna Poročila}}</ref> Pobudnik povezovanja je bil [[Jaša Jenull]], civilnodružbeni aktivist in vodja petkovih protestov v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Ponuja recept, da bi preprečili četrto vlado Janeza Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/progresivna-fronta-jasa-jenull-cetrta-janseva-vlada-1872834|website=Reporter|date=2026-01-10|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Pogovorov ali odzivov v to smer s strani predstavnikov omenjenih strank ni bilo. === Oblikovanje kandidatne liste === {{Glavni|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj; na skupni listi kandidira v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja 2026. Kandidirajo vse 4 sovodje strank Vrečko (Bežigrad II), Mesec (Ljubljana Center in Šiška I), Macerl (Zagorje), Zgojznik (Mozirje), poleg njih še tretji minister levice [[Simon Maljevac]] (Hrastnik), državna sekretarja Marko Rusjan (Nova Gorica II) in Dan Juvan (Šiška II), podpredsednika Vesne Jaka Zevnik (Kranj I in Kranj II) ter Barbara Strajnar (Vrhnika), pa podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski in predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Predstavniki so izrazili prepričanje za osvojitev več kot 10 poslanskih mandatov in napovedali »bolj solidarno, zeleno in vključujočo družbo.«<ref>{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Ideologija in program == Koalicija združuje demokratično-socialistična načela Levice ter okoljsko in trajnostno usmerjenost Vesne. Ključne programske točke vključujejo: * Podnebno pravičnost in pospešen zeleni prehod * Krepitev javnega zdravstva in šolstva * Pravice delavcev in socialna varnost * Participativna demokracija in preglednost * Feministične in vključujoče politike == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Sookordinatorja<br>predsednika ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#e6342a; width:2 px;" | | align="center" | '''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[demokratični socializem]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#e6342a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#e6342a}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|55|88|#e6342a}}''' |- ! style="background:#00964f; width:2 px;" | | align="center" | '''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[zelena politika]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#00964f}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#00964f}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|33|88|#00964f}}''' |- |} == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 67.183 | 5,69 | {{steady}} | {{Composition bar|5|90|hex=#e6342a}} | {{steady}} | 6. | {{no|Opozicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na parlamentarnih volitvah nastopila s skupno listo. Kandidatno listo sta stranki s podporo poslancev vložili 18. februarja 2026, pri čemer je na listi Levici pripadalo 55 okrajev in v njih 51 kandidatov, Vesni pa 33 okrajev in v njih 32 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Levica]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] 5xbsehobj4g4kcg08b1dfzrwpnqxirf Tuje žrtve rusko-ukrajinske vojne 0 586194 6686081 6469667 2026-06-06T14:35:40Z ~2026-33418-40 261229 6686081 wikitext text/x-wiki [[Slika:Exchange bodies between Russia and Ukraine.svg|left|300px|thumb|Statistika o izmenjavi trupel padlih vojakov med Rusijo in Ukrajino]] Brez ruskih, severno korejskih in ukrajinskih vojaških žrtev je bilo med vojno ubitih najmanj 1.558–1.931 borcev, tujih državljanov ali oseb, rojenih v tujini. Do januarja 2023 je bilo v bojih na Ukrajinski strani ranjenih še 1000 ljudi. <ref>{{Navedi novice|url=https://theweek.com/ukraine/1020193/ukraines-volunteer-foreign-fighters-include-many-vets-who-struggled-with-civilian|title=Ukraine's volunteer foreign fighters include many vets who struggled with civilian life|last=Garcia|first=Catherine|date=18 January 2023|work=[[The Week]]}}</ref> [[Kategorija:Vojna v Donbasu]] [[Kategorija:Viri CS1 v portugalščini (pt)]] [[Kategorija:Viri CS1 v hebrejščini (he)]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Viri CS1 v ruščini (ru)]] [[Kategorija:Viri CS1 v ukrajinščini (uk)]] i6ynpslqyt0l71bi6jh42l5jgsp7w9p Janez Krmelj 0 587425 6686015 6678797 2026-06-06T12:45:28Z Tomica SLO 244659 Dopolnitev škrbin in dodajanje lastnih slik 6686015 wikitext text/x-wiki [[Slika:Janez Krmelj.jpg|sličica|Janez Krmelj med obiskom Slovenije]] {{Infobox Svečenik | ime = Janez Krmelj | slika = | opis_slike = | cerkev = [[Rimskokatoliška cerkev]] | služba = [[Duhovnik]], [[Misijonar]] | datum_rojstva = {{Rojstni datum in leta|1955|1|1}} | kraj_rojstva = [[Občina Polhov Gradec]], [[Slovenija]] | kraj_delovanja = [[Madagaskar]] (od 1988) }} '''Janez Krmelj''' (rojen 1955) je slovenski katoliški duhovnik in misijonar, ki že od leta 1988 neprekinjeno deluje na [[Madagaskar|Madagaskarju]]. Prepoznaven je kot ustanovitelj in vodja izjemno obsežnega humanitarno-medicinskega in šolskega centra Ampitafa, ki deluje na jugovzhodnem delu otoka in pokriva več kot 100 kvadratnih kilometrov izoliranega in težko dostopnega ozemlja.<ref name="podcasti">{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/sedmi-dan/279/175108383 |title=Zaradi pokvarjenega buldožerja je sredi ničesar nastal medicinsko-šolski center |website=rtvslo.si |date=2025-02-11 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Med svojim več kot 35-letnim delovanjem je postal eden ključnih stebrov slovenske misijonske dejavnosti na otoku, pri čemer tesno sodeluje tudi z združenjem Akamasoa, ki ga vodi [[Pedro Opeka]].<ref name="sensa">{{Navedi splet |url=https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/misijonar-janez-krmelj-na-madagaskarju-zanje-je-najbolj-pomembno-to-da-niso-v-stiski-odbiti-ampak-sprejeti/ |title=Misijonar Janez Krmelj na Madagaskarju: »Zanje je najbolj pomembno to, da niso v stiski odbiti, ampak sprejeti.« |website=Sensa.si |date=2021-05-17 |accessdate=2026-06-06}}</ref> == Življenjepis in začetki misijonskega poklica == Janez Krmelj se je rodil v kraju Selo v občini Polhov Gradec. Svojo poklicno pot je začel na veterinarski tehniški šoli, kar mu je kasneje v misijonih dalo dragocena praktična znanja o živinoreji in oskrbi živali. Po srednji šoli je začutil duhovni poklic in vpisal študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1984.<ref name="wiki-osnova">{{Navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krmelj |title=Janez Krmelj |website=Sl.wikipedia.org |accessdate=2026-06-06}}</ref> Kot mlad kaplan je prva štiri leta služboval v župnijah [[Kamnik]] in [[Kranj]], kjer je pridobival prve pastoralne izkušnje.<ref name="wiki-osnova"/> Želja po odhodu v misijone je v njem zorela dalj časa. Prvotno je načrtoval odhod v Zambijo, vendar ga je slovenski duhovnik lazarist France Buh usmeril proti Madagaskarju, kjer je takrat že delovala močna in organizirana skupnost slovenski misijonarjev. Na rdeči otok je prispel leta 1988, v obdobju, ko je tam delovalo kar 22 slovenskih misijonarjev, kar mu je olajšalo začetno inkulturacijo in učenje malgaškega jezika.<ref name="domovina-srce">{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-slovensko-srce-ki-bije-na-rdeci-zemlji |title=Janez Krmelj: Slovensko srce, ki bije na rdeči zemlji |website=Domovina.je |date=2026-06-04 |accessdate=2026-06-06}}</ref> [[Slika:Madagaskar 24 Tomaž (104 of 258).jpg|sličica|Janez Krmelj na poteh misijona Ampitafa]] Svoje delovanje je začel na jugovzhodu otoka v regiji Farafangana v župniji Matanga, kjer je deloval skupaj z izkušenim slovenskim misijonarjem Jankom Slabetom. Krmelj se je v Matangi nemudoma posvetil izboljšanju poljedelstva in kmetijske tehnologije, saj je ugotovil, da sta lakota in podhranjenost neposredni posledici neučinkovitih kmetijskih metod. Leta 2003 je prevzel pastoralno vodenje župnije Ranomena in pozneje Midongy, zaradi svojih organizacijskih sposobnosti pa mu je bila zaupana tudi odgovorna funkcija škofijskega ekonoma.<ref name="prijatelj">{{Navedi splet |url=http://revija-prijatelj.rkc.si/zlatko/madagaskar/05.htm |title=Okrog dvajsete ure smo prispeli do cilja (Ampitafa) |website=Revija Prijatelj |accessdate=2026-06-06}}</ref><ref name="druzina-70">{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/janez-bog-je |title=Janez, Bog je! Misijonar Janez Krmelj je praznoval 70-letnico |website=Družina |date=2026-01-28 |accessdate=2026-06-06}}</ref> == Razvoj misijona Ampitafa in infrastrukturni dosežki == [[Slika:Janez Krmelj working.jpg|sličica|Janez Krmelj med delom na podružnici Vatanato]] Ključni trenutek v njegovem misijonskem delovanju se je zgodil med gradnjo ceste skozi neprehodno malgaško džunglo. Ko se je sredi popolne divjine pokvaril gradbeni buldožer, je bil Krmelj prisiljen taboriti na tistem mestu. Ob opazovanju revščine, popolne izoliranosti okoliških vasi in odsotnosti vsakršne zdravstvene ali izobraževalne oskrbe, je v tej navidezni nesreči prepoznal božje znamenje in se odločil, da prav na tistem mestu okoli leta 2006 postavil nov misijonski center – Ampitafa.<ref name="podcasti" /> V prevodu ime kraja pomeni "na oni strani, kjer se privadiš". Posebnost kraja je v bližnjem potoku s slapovi, ki služi za vir energije in napajanje poljščin ter živine. S pomočjo [[Misijonsko središče Slovenije|Misijonskega središča Slovenije]], organizacije [[Operando]] in številnih slovenskih darovalcev (preko akcij, kot je Tri kraljevska akcija) je Krmelj sredi ničesar zgradil izjemen center, ki danes neposredno koristi desettisočem domačinov:<ref name="operando-podpora">{{Navedi splet |url=https://operando.org/podprimo-slovenskega-misijonarja-p-janeza-krmelja-na-madagaskarju/ |title=Podprimo slovenskega misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju |website=Operando.org |date=2021-04-19 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Na misijon vsako leto pride več skupin, ki pomagajo Krmelju na misijonu. Tu velja omeniti Katoliško Mladino, ki v okviru programa POTA vsako leto omogoča izvedbo Oratorija ter tehnične pomoči. Zelo prizadevni so tudi nekateri laiški misijonarji, predvsem z zdravstvenega področja. Misijon deluje na pogon gibanja [[Akamasoa]] ter prostovoljnih darov in laiških misijonarjev, ki omogočajo delovanje misijona Ampitafa. * '''Medicinski center in porodnišnica:''' Od leta 2007 Krmelj upravlja z osrednjim zdravstvenim centrom v regiji, ki vključuje splošno bolnišnico, sodobno porodnišnico ter zobozdravstveni dispanzer. Bolnišnica rešuje življenja na območju, kjer državnih zdravnikov ni, ljudje pa so prej množično umirali zaradi ozdravljivih bolezni, kot sta malarija in tuberkuloza, ter zapletov pri porodih.<ref name="operando-podpora"/> Center je opremljen tudi s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so jih prispevali slovenski prostovoljci in Slovenska vojska.<ref name="druzina-resevalec">{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/pedro-opeka-janez-krmelj-prevzela-resevalno-vozilo-slovenske-vojske |title=Pedro Opeka in Janez Krmelj prevzela reševalno vozilo Slovenske vojske |website=Družina |date=2022-05-18 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Izobraževalni kompleks:''' Zavedajoč se, da je izobrazba edina pot iz začaranega kroga revščine, je Krmelj v Ampitafi zgradil vrtec, osnovno šolo in kasneje, s finančno podporo patra Pedra Opeke, še veliko srednjo šolo. Šolski sistem sedaj omogoča izobraževanje mladim iz šestih okoliških občin.<ref name="operando-clovek">{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-delo-misijonarja-je-delo-za-cloveka-v-celoti/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: Delo misijonarja je delo za človeka v celoti |website=Operando.org |date=2021-04-07 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Uporaba visoke tehnologije (Droni):''' Kot eden najbolj inovativnih misijonarjev je Krmelj v sodelovanju s slovenskimi inženirji in podjetniki na misijon uvedel sistem tovornih brezpilotnih letalnik (dronov). Ti droni služijo za nujno dostavo cepiv, zdravil, infuzijskih tekočin in laboratorijskih vzorcev v najbolj odrezane gorske vasi, kamor bi pot peš trajala več dni. Za upravljanje in vzdrževanje teh dronov so izšolali lokalne mlade Malgaše.<ref name="domovina-lakota">{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-misijonar-na-madagaskarju-kdor-nima-za-hrano-tudi-za-zvezke-nima |title=Janez Krmelj, misijonar na Madagaskarju: Kdor nima za hrano, tudi za zvezke nima |website=Domovina.je |date=2023-03-17 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Projekt za zaščito deklet:''' Njegov najnovejši obsežnejši načrt vključuje izgradnjo posebnega varnega zavetišča za zlorabljena in izkoriščana dekleta, kjer jim bo poleg varnega doma omogočena brezplačna formalna izobrazba in učenje obrti za samostojno življenje.<ref name="podcasti"/> == Pomen vere in duhovni smisel misijonskega dela == Janez Krmelj svoje delovanje opisuje z vodilom, da je »delo misijonarja delo za človeka v celoti«.<ref name="operando-clovek"/> To pomeni, da materialne pomoči (hrana, zdravstvo, šole) ni mogoče ločiti od duhovnega poslanstva in oznanjevanja [[Evangelij|Evangelija]]. Vera v Boga je zanj osnovni vir notranje moči, brez katerega ne bi mogel zdržati desetletij dela v ekstremnih psihofizičnih pogojih, ob soočanju s smrtjo otrok, hudimi tropskimi boleznimi in opustošenji, ki jih redno prinašajo cikloni.<ref name="domovina-lakota"/> Duhovni pomen njegovega dela se močno odraža v soočanju z lokalno kulturo. Med prebivalci jugovzhodnega Madagaskarja namreč še vedno močno prevladujeta [[Animizem|animizem]] in globoko ukoreninjen strah pred hudobnimi duhovi (''lolo'') ter predniki, kar pogosto vodi v množične delirije, družbeno ohromelost in zlorabe.<ref name="operando-duhovi">{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-iz-strahu-pred-hudobnimi-duhovi-lahko-padejo-v-delirij/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: “Iz strahu pred hudobnimi duhovi lahko padejo v delirij” |website=Operando.org |date=2021-08-21 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Krmelj prek prinašanja krščanske vere, zakramentov in molitve domačinom pomaga premoščati ta paralizirajoč strah ter jim predstavlja Boga kot ljubečega Očeta, kar prinaša socialno in duševno osvoboditev celotnih skupnosti.<ref name="operando-duhovi"/> Njegovo pastoralno delo poteka neposredno v bolnišničnih sobah in na terenu. V težkih trenutkih bolezni se nanj po molitev in blagoslov pogosto obračajo tudi tisti domačini, ki uradno niso kristjani, saj v njegovi navzočnosti prepoznavajo presežno varnost in dostojanstvo. Po Krmeljevih besedah krščanska ljubezen zagotavlja, da nihče, ki potrka na vrata misijona, ne sme biti zavrnjen ali odbit, ne glede na njegovo versko ali plemensko pripadnost.<ref name="sensa"/> == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://missio.si/ Misijonsko središče Slovenije - Uradna stran] * [https://operando.org/ Društvo Operando - Uradna stran] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski misijonarji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Lazaristi]] nw0pm5w81b401b6utc53whpbhhdkwv6 6686017 6686015 2026-06-06T12:59:39Z Tomica SLO 244659 dodal lastno sliko 6686017 wikitext text/x-wiki [[Slika:Janez Krmelj.jpg|sličica|Janez Krmelj med obiskom Slovenije]] {{Infobox Svečenik | ime = Janez Krmelj | slika = | opis_slike = | cerkev = [[Rimskokatoliška cerkev]] | služba = [[Duhovnik]], [[Misijonar]] | datum_rojstva = {{Rojstni datum in leta|1955|1|1}} | kraj_rojstva = [[Občina Polhov Gradec]], [[Slovenija]] | kraj_delovanja = [[Madagaskar]] (od 1988) }} '''Janez Krmelj''' (rojen 1955) je slovenski katoliški duhovnik in misijonar, ki že od leta 1988 neprekinjeno deluje na [[Madagaskar|Madagaskarju]]. Prepoznaven je kot ustanovitelj in vodja izjemno obsežnega humanitarno-medicinskega in šolskega centra Ampitafa, ki deluje na jugovzhodnem delu otoka in pokriva več kot 100 kvadratnih kilometrov izoliranega in težko dostopnega ozemlja.<ref name="podcasti">{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/sedmi-dan/279/175108383 |title=Zaradi pokvarjenega buldožerja je sredi ničesar nastal medicinsko-šolski center |website=rtvslo.si |date=2025-02-11 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Med svojim več kot 35-letnim delovanjem je postal eden ključnih stebrov slovenske misijonske dejavnosti na otoku, pri čemer tesno sodeluje tudi z združenjem Akamasoa, ki ga vodi [[Pedro Opeka]].<ref name="sensa">{{Navedi splet |url=https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/misijonar-janez-krmelj-na-madagaskarju-zanje-je-najbolj-pomembno-to-da-niso-v-stiski-odbiti-ampak-sprejeti/ |title=Misijonar Janez Krmelj na Madagaskarju: »Zanje je najbolj pomembno to, da niso v stiski odbiti, ampak sprejeti.« |website=Sensa.si |date=2021-05-17 |accessdate=2026-06-06}}</ref> == Življenjepis in začetki misijonskega poklica == Janez Krmelj se je rodil v kraju Selo v občini Polhov Gradec. Svojo poklicno pot je začel na veterinarski tehniški šoli, kar mu je kasneje v misijonih dalo dragocena praktična znanja o živinoreji in oskrbi živali. Po srednji šoli je začutil duhovni poklic in vpisal študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1984.<ref name="wiki-osnova">{{Navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krmelj |title=Janez Krmelj |website=Sl.wikipedia.org |accessdate=2026-06-06}}</ref> Kot mlad kaplan je prva štiri leta služboval v župnijah [[Kamnik]] in [[Kranj]], kjer je pridobival prve pastoralne izkušnje.<ref name="wiki-osnova"/> Želja po odhodu v misijone je v njem zorela dalj časa. Prvotno je načrtoval odhod v Zambijo, vendar ga je slovenski duhovnik lazarist France Buh usmeril proti Madagaskarju, kjer je takrat že delovala močna in organizirana skupnost slovenski misijonarjev. Na rdeči otok je prispel leta 1988, v obdobju, ko je tam delovalo kar 22 slovenskih misijonarjev, kar mu je olajšalo začetno inkulturacijo in učenje malgaškega jezika.<ref name="domovina-srce">{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-slovensko-srce-ki-bije-na-rdeci-zemlji |title=Janez Krmelj: Slovensko srce, ki bije na rdeči zemlji |website=Domovina.je |date=2026-06-04 |accessdate=2026-06-06}}</ref> [[Slika:Madagaskar 24 Tomaž (104 of 258).jpg|sličica|Janez Krmelj na poteh misijona Ampitafa]] Svoje delovanje je začel na jugovzhodu otoka v regiji Farafangana v župniji Matanga, kjer je deloval skupaj z izkušenim slovenskim misijonarjem Jankom Slabetom. Krmelj se je v Matangi nemudoma posvetil izboljšanju poljedelstva in kmetijske tehnologije, saj je ugotovil, da sta lakota in podhranjenost neposredni posledici neučinkovitih kmetijskih metod. Leta 2003 je prevzel pastoralno vodenje župnije Ranomena in pozneje Midongy, zaradi svojih organizacijskih sposobnosti pa mu je bila zaupana tudi odgovorna funkcija škofijskega ekonoma.<ref name="prijatelj">{{Navedi splet |url=http://revija-prijatelj.rkc.si/zlatko/madagaskar/05.htm |title=Okrog dvajsete ure smo prispeli do cilja (Ampitafa) |website=Revija Prijatelj |accessdate=2026-06-06}}</ref><ref name="druzina-70">{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/janez-bog-je |title=Janez, Bog je! Misijonar Janez Krmelj je praznoval 70-letnico |website=Družina |date=2026-01-28 |accessdate=2026-06-06}}</ref> == Razvoj misijona Ampitafa in infrastrukturni dosežki == [[Slika:Janez Krmelj working.jpg|sličica|Janez Krmelj med delom na podružnici Vatanato]] Ključni trenutek v njegovem misijonskem delovanju se je zgodil med gradnjo ceste skozi neprehodno malgaško džunglo. Ko se je sredi popolne divjine pokvaril gradbeni buldožer, je bil Krmelj prisiljen taboriti na tistem mestu. Ob opazovanju revščine, popolne izoliranosti okoliških vasi in odsotnosti vsakršne zdravstvene ali izobraževalne oskrbe, je v tej navidezni nesreči prepoznal božje znamenje in se odločil, da prav na tistem mestu okoli leta 2006 postavil nov misijonski center – Ampitafa.<ref name="podcasti" /> V prevodu ime kraja pomeni "na oni strani, kjer se privadiš". Posebnost kraja je v bližnjem potoku s slapovi, ki služi za vir energije in napajanje poljščin ter živine. [[Slika:Mission Ampitafa.jpg|sličica|Misijon Ampitafa]] S pomočjo [[Misijonsko središče Slovenije|Misijonskega središča Slovenije]], organizacije [[Operando]] in številnih slovenskih darovalcev (preko akcij, kot je Tri kraljevska akcija) je Krmelj sredi ničesar zgradil izjemen center, ki danes neposredno koristi desettisočem domačinov:<ref name="operando-podpora">{{Navedi splet |url=https://operando.org/podprimo-slovenskega-misijonarja-p-janeza-krmelja-na-madagaskarju/ |title=Podprimo slovenskega misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju |website=Operando.org |date=2021-04-19 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Na misijon vsako leto pride več skupin, ki pomagajo Krmelju na misijonu. Tu velja omeniti Katoliško Mladino, ki v okviru programa POTA vsako leto omogoča izvedbo Oratorija ter tehnične pomoči. Zelo prizadevni so tudi nekateri laiški misijonarji, predvsem z zdravstvenega področja. Misijon deluje na pogon gibanja [[Akamasoa]] ter prostovoljnih darov in laiških misijonarjev, ki omogočajo delovanje misijona Ampitafa. * '''Medicinski center in porodnišnica:''' Od leta 2007 Krmelj upravlja z osrednjim zdravstvenim centrom v regiji, ki vključuje splošno bolnišnico, sodobno porodnišnico ter zobozdravstveni dispanzer. Bolnišnica rešuje življenja na območju, kjer državnih zdravnikov ni, ljudje pa so prej množično umirali zaradi ozdravljivih bolezni, kot sta malarija in tuberkuloza, ter zapletov pri porodih.<ref name="operando-podpora"/> Center je opremljen tudi s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so jih prispevali slovenski prostovoljci in Slovenska vojska.<ref name="druzina-resevalec">{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/pedro-opeka-janez-krmelj-prevzela-resevalno-vozilo-slovenske-vojske |title=Pedro Opeka in Janez Krmelj prevzela reševalno vozilo Slovenske vojske |website=Družina |date=2022-05-18 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Izobraževalni kompleks:''' Zavedajoč se, da je izobrazba edina pot iz začaranega kroga revščine, je Krmelj v Ampitafi zgradil vrtec, osnovno šolo in kasneje, s finančno podporo patra Pedra Opeke, še veliko srednjo šolo. Šolski sistem sedaj omogoča izobraževanje mladim iz šestih okoliških občin.<ref name="operando-clovek">{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-delo-misijonarja-je-delo-za-cloveka-v-celoti/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: Delo misijonarja je delo za človeka v celoti |website=Operando.org |date=2021-04-07 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Uporaba visoke tehnologije (Droni):''' Kot eden najbolj inovativnih misijonarjev je Krmelj v sodelovanju s slovenskimi inženirji in podjetniki na misijon uvedel sistem tovornih brezpilotnih letalnik (dronov). Ti droni služijo za nujno dostavo cepiv, zdravil, infuzijskih tekočin in laboratorijskih vzorcev v najbolj odrezane gorske vasi, kamor bi pot peš trajala več dni. Za upravljanje in vzdrževanje teh dronov so izšolali lokalne mlade Malgaše.<ref name="domovina-lakota">{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-misijonar-na-madagaskarju-kdor-nima-za-hrano-tudi-za-zvezke-nima |title=Janez Krmelj, misijonar na Madagaskarju: Kdor nima za hrano, tudi za zvezke nima |website=Domovina.je |date=2023-03-17 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Projekt za zaščito deklet:''' Njegov najnovejši obsežnejši načrt vključuje izgradnjo posebnega varnega zavetišča za zlorabljena in izkoriščana dekleta, kjer jim bo poleg varnega doma omogočena brezplačna formalna izobrazba in učenje obrti za samostojno življenje.<ref name="podcasti"/> == Pomen vere in duhovni smisel misijonskega dela == Janez Krmelj svoje delovanje opisuje z vodilom, da je »delo misijonarja delo za človeka v celoti«.<ref name="operando-clovek"/> To pomeni, da materialne pomoči (hrana, zdravstvo, šole) ni mogoče ločiti od duhovnega poslanstva in oznanjevanja [[Evangelij|Evangelija]]. Vera v Boga je zanj osnovni vir notranje moči, brez katerega ne bi mogel zdržati desetletij dela v ekstremnih psihofizičnih pogojih, ob soočanju s smrtjo otrok, hudimi tropskimi boleznimi in opustošenji, ki jih redno prinašajo cikloni.<ref name="domovina-lakota"/> Duhovni pomen njegovega dela se močno odraža v soočanju z lokalno kulturo. Med prebivalci jugovzhodnega Madagaskarja namreč še vedno močno prevladujeta [[Animizem|animizem]] in globoko ukoreninjen strah pred hudobnimi duhovi (''lolo'') ter predniki, kar pogosto vodi v množične delirije, družbeno ohromelost in zlorabe.<ref name="operando-duhovi">{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-iz-strahu-pred-hudobnimi-duhovi-lahko-padejo-v-delirij/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: “Iz strahu pred hudobnimi duhovi lahko padejo v delirij” |website=Operando.org |date=2021-08-21 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Krmelj prek prinašanja krščanske vere, zakramentov in molitve domačinom pomaga premoščati ta paralizirajoč strah ter jim predstavlja Boga kot ljubečega Očeta, kar prinaša socialno in duševno osvoboditev celotnih skupnosti.<ref name="operando-duhovi"/> Njegovo pastoralno delo poteka neposredno v bolnišničnih sobah in na terenu. V težkih trenutkih bolezni se nanj po molitev in blagoslov pogosto obračajo tudi tisti domačini, ki uradno niso kristjani, saj v njegovi navzočnosti prepoznavajo presežno varnost in dostojanstvo. Po Krmeljevih besedah krščanska ljubezen zagotavlja, da nihče, ki potrka na vrata misijona, ne sme biti zavrnjen ali odbit, ne glede na njegovo versko ali plemensko pripadnost.<ref name="sensa"/> == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://missio.si/ Misijonsko središče Slovenije - Uradna stran] * [https://operando.org/ Društvo Operando - Uradna stran] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski misijonarji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Lazaristi]] 6nwzmegwytjjijjv97y3a8zwrq55ckr 6686020 6686017 2026-06-06T13:08:10Z Tomica SLO 244659 6686020 wikitext text/x-wiki [[Slika:Janez Krmelj.jpg|sličica|Janez Krmelj med obiskom Slovenije]] {{Infobox Svečenik | ime = Janez Krmelj | slika = | opis_slike = | cerkev = [[Rimskokatoliška cerkev]] | služba = [[Duhovnik]], [[Misijonar]] | datum_rojstva = {{Rojstni datum in leta|1955|1|1}} | kraj_rojstva = [[Občina Polhov Gradec]], [[Slovenija]] | kraj_delovanja = [[Madagaskar]] (od 1988) }} '''Janez Krmelj''' (rojen 1955) je slovenski katoliški duhovnik in misijonar, ki že od leta 1988 neprekinjeno deluje na [[Madagaskar|Madagaskarju]]. Prepoznaven je kot ustanovitelj in vodja izjemno obsežnega humanitarno-medicinskega in šolskega centra Ampitafa, ki deluje na jugovzhodnem delu otoka in pokriva več kot 100 kvadratnih kilometrov izoliranega in težko dostopnega ozemlja.<ref name="podcasti">{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/sedmi-dan/279/175108383 |title=Zaradi pokvarjenega buldožerja je sredi ničesar nastal medicinsko-šolski center |website=rtvslo.si |date=2025-02-11 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Med svojim več kot 35-letnim delovanjem je postal eden ključnih stebrov slovenske misijonske dejavnosti na otoku, pri čemer tesno sodeluje tudi z združenjem [[Akamasoa]], ki ga vodi [[Pedro Opeka]].<ref name="sensa">{{Navedi splet |url=https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/misijonar-janez-krmelj-na-madagaskarju-zanje-je-najbolj-pomembno-to-da-niso-v-stiski-odbiti-ampak-sprejeti/ |title=Misijonar Janez Krmelj na Madagaskarju: »Zanje je najbolj pomembno to, da niso v stiski odbiti, ampak sprejeti.« |website=Sensa.si |date=2021-05-17 |accessdate=2026-06-06}}</ref> == Življenjepis in začetki misijonskega poklica == Janez Krmelj se je rodil v kraju Selo v občini Polhov Gradec. Svojo poklicno pot je začel na veterinarski tehniški šoli, kar mu je kasneje v misijonih dalo dragocena praktična znanja o živinoreji in oskrbi živali. Po srednji šoli je začutil duhovni poklic in vpisal študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1984.<ref name="wiki-osnova">{{Navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krmelj |title=Janez Krmelj |website=Sl.wikipedia.org |accessdate=2026-06-06}}</ref> Kot mlad kaplan je prva štiri leta služboval v župnijah [[Kamnik]] in [[Kranj]], kjer je pridobival prve pastoralne izkušnje.<ref name="wiki-osnova"/> Želja po odhodu v misijone je v njem zorela dalj časa. Prvotno je načrtoval odhod v Zambijo, vendar ga je slovenski duhovnik lazarist France Buh usmeril proti Madagaskarju, kjer je takrat že delovala močna in organizirana skupnost slovenski misijonarjev. Na rdeči otok je prispel leta 1988, v obdobju, ko je tam delovalo kar 22 slovenskih misijonarjev, kar mu je olajšalo začetno inkulturacijo in učenje malgaškega jezika.<ref name="domovina-srce">{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-slovensko-srce-ki-bije-na-rdeci-zemlji |title=Janez Krmelj: Slovensko srce, ki bije na rdeči zemlji |website=Domovina.je |date=2026-06-04 |accessdate=2026-06-06}}</ref> [[Slika:Madagaskar 24 Tomaž (104 of 258).jpg|sličica|Janez Krmelj na poteh misijona Ampitafa]] Svoje delovanje je začel na jugovzhodu otoka v regiji Farafangana v župniji Matanga, kjer je deloval skupaj z izkušenim slovenskim misijonarjem [[Janko Slabe|Jankom Slabetom]]. Krmelj se je v Matangi nemudoma posvetil izboljšanju poljedelstva in kmetijske tehnologije, saj je ugotovil, da sta lakota in podhranjenost neposredni posledici neučinkovitih kmetijskih metod. Leta 2003 je prevzel pastoralno vodenje župnije Ranomena in pozneje Midongy, zaradi svojih organizacijskih sposobnosti pa mu je bila zaupana tudi odgovorna funkcija škofijskega ekonoma.<ref name="prijatelj">{{Navedi splet |url=http://revija-prijatelj.rkc.si/zlatko/madagaskar/05.htm |title=Okrog dvajsete ure smo prispeli do cilja (Ampitafa) |website=Revija Prijatelj |accessdate=2026-06-06}}</ref><ref name="druzina-70">{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/janez-bog-je |title=Janez, Bog je! Misijonar Janez Krmelj je praznoval 70-letnico |website=Družina |date=2026-01-28 |accessdate=2026-06-06}}</ref> == Razvoj misijona Ampitafa in infrastrukturni dosežki == [[Slika:Janez Krmelj working.jpg|sličica|Janez Krmelj med delom na podružnici Vatanato]] Ključni trenutek v njegovem misijonskem delovanju se je zgodil med gradnjo ceste skozi neprehodno malgaško džunglo. Ko se je sredi popolne divjine pokvaril gradbeni buldožer, je bil Krmelj prisiljen taboriti na tistem mestu. Ob opazovanju revščine, popolne izoliranosti okoliških vasi in odsotnosti vsakršne zdravstvene ali izobraževalne oskrbe, je v tej navidezni nesreči prepoznal božje znamenje in se odločil, da prav na tistem mestu okoli leta 2006 postavil nov misijonski center – Ampitafa.<ref name="podcasti" /> V prevodu ime kraja pomeni "na oni strani, kjer se privadiš". Posebnost kraja je v bližnjem potoku s slapovi, ki služi za vir energije in napajanje poljščin ter živine. [[Slika:Mission Ampitafa.jpg|sličica|Misijon Ampitafa]] S pomočjo [[Misijonsko središče Slovenije|Misijonskega središča Slovenije]], organizacije [[Operando]] in številnih slovenskih darovalcev (preko akcij, kot je Tri kraljevska akcija) je Krmelj sredi ničesar zgradil izjemen center, ki danes neposredno koristi desettisočem domačinov:<ref name="operando-podpora">{{Navedi splet |url=https://operando.org/podprimo-slovenskega-misijonarja-p-janeza-krmelja-na-madagaskarju/ |title=Podprimo slovenskega misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju |website=Operando.org |date=2021-04-19 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Na misijon vsako leto pride več skupin, ki pomagajo Krmelju na misijonu. Tu velja omeniti Katoliško Mladino, ki v okviru programa POTA vsako leto omogoča izvedbo Oratorija ter tehnične pomoči. Zelo prizadevni so tudi nekateri laiški misijonarji, predvsem z zdravstvenega področja. Misijon deluje na pogon gibanja [[Akamasoa]] ter prostovoljnih darov in laiških misijonarjev, ki omogočajo delovanje misijona Ampitafa. * '''Medicinski center in porodnišnica:''' Od leta 2007 Krmelj upravlja z osrednjim zdravstvenim centrom v regiji, ki vključuje splošno bolnišnico, sodobno porodnišnico ter zobozdravstveni dispanzer. Bolnišnica rešuje življenja na območju, kjer državnih zdravnikov ni, ljudje pa so prej množično umirali zaradi ozdravljivih bolezni, kot sta malarija in tuberkuloza, ter zapletov pri porodih.<ref name="operando-podpora"/> Center je opremljen tudi s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so jih prispevali slovenski prostovoljci in Slovenska vojska.<ref name="druzina-resevalec">{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/pedro-opeka-janez-krmelj-prevzela-resevalno-vozilo-slovenske-vojske |title=Pedro Opeka in Janez Krmelj prevzela reševalno vozilo Slovenske vojske |website=Družina |date=2022-05-18 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Izobraževalni kompleks:''' Zavedajoč se, da je izobrazba edina pot iz začaranega kroga revščine, je Krmelj v Ampitafi zgradil vrtec, osnovno šolo in kasneje, s finančno podporo patra Pedra Opeke, še veliko srednjo šolo. Šolski sistem sedaj omogoča izobraževanje mladim iz šestih okoliških občin.<ref name="operando-clovek">{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-delo-misijonarja-je-delo-za-cloveka-v-celoti/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: Delo misijonarja je delo za človeka v celoti |website=Operando.org |date=2021-04-07 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Uporaba visoke tehnologije (Droni):''' Kot eden najbolj inovativnih misijonarjev je Krmelj v sodelovanju s slovenskimi inženirji in podjetniki na misijon uvedel sistem tovornih brezpilotnih letalnik (dronov). Ti droni služijo za nujno dostavo cepiv, zdravil, infuzijskih tekočin in laboratorijskih vzorcev v najbolj odrezane gorske vasi, kamor bi pot peš trajala več dni. Za upravljanje in vzdrževanje teh dronov so izšolali lokalne mlade Malgaše.<ref name="domovina-lakota">{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-misijonar-na-madagaskarju-kdor-nima-za-hrano-tudi-za-zvezke-nima |title=Janez Krmelj, misijonar na Madagaskarju: Kdor nima za hrano, tudi za zvezke nima |website=Domovina.je |date=2023-03-17 |accessdate=2026-06-06}}</ref> * '''Projekt za zaščito deklet:''' Njegov najnovejši obsežnejši načrt vključuje izgradnjo posebnega varnega zavetišča za zlorabljena in izkoriščana dekleta, kjer jim bo poleg varnega doma omogočena brezplačna formalna izobrazba in učenje obrti za samostojno življenje.<ref name="podcasti"/> == Pomen vere in duhovni smisel misijonskega dela == Janez Krmelj svoje delovanje opisuje z vodilom, da je »delo misijonarja delo za človeka v celoti«.<ref name="operando-clovek"/> To pomeni, da materialne pomoči (hrana, zdravstvo, šole) ni mogoče ločiti od duhovnega poslanstva in oznanjevanja [[Evangelij|Evangelija]]. Vera v Boga je zanj osnovni vir notranje moči, brez katerega ne bi mogel zdržati desetletij dela v ekstremnih psihofizičnih pogojih, ob soočanju s smrtjo otrok, hudimi tropskimi boleznimi in opustošenji, ki jih redno prinašajo cikloni.<ref name="domovina-lakota"/> Duhovni pomen njegovega dela se močno odraža v soočanju z lokalno kulturo. Med prebivalci jugovzhodnega Madagaskarja namreč še vedno močno prevladujeta [[Animizem|animizem]] in globoko ukoreninjen strah pred hudobnimi duhovi (''lolo'') ter predniki, kar pogosto vodi v množične delirije, družbeno ohromelost in zlorabe.<ref name="operando-duhovi">{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-iz-strahu-pred-hudobnimi-duhovi-lahko-padejo-v-delirij/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: “Iz strahu pred hudobnimi duhovi lahko padejo v delirij” |website=Operando.org |date=2021-08-21 |accessdate=2026-06-06}}</ref> Krmelj prek prinašanja krščanske vere, zakramentov in molitve domačinom pomaga premoščati ta paralizirajoč strah ter jim predstavlja Boga kot ljubečega Očeta, kar prinaša socialno in duševno osvoboditev celotnih skupnosti.<ref name="operando-duhovi"/> Njegovo pastoralno delo poteka neposredno v bolnišničnih sobah in na terenu. V težkih trenutkih bolezni se nanj po molitev in blagoslov pogosto obračajo tudi tisti domačini, ki uradno niso kristjani, saj v njegovi navzočnosti prepoznavajo presežno varnost in dostojanstvo. Po Krmeljevih besedah krščanska ljubezen zagotavlja, da nihče, ki potrka na vrata misijona, ne sme biti zavrnjen ali odbit, ne glede na njegovo versko ali plemensko pripadnost.<ref name="sensa"/> == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://missio.si/ Misijonsko središče Slovenije - Uradna stran] * [https://operando.org/ Društvo Operando - Uradna stran] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski misijonarji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Lazaristi]] tryq8tufwlx5ptu8a8zwg7o0pzlc0ng Zakonik cerkvenega prava 0 589606 6686120 6535129 2026-06-06T15:24:46Z Shabicht 3554 /* Slovenski prevod */ 6686120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] latinskega obreda, ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodni iz 1917, kakor tudi vse kazenske določbe razen tistih, ki so prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovo pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year= |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}. == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] tixrnsuwte30729d8cca90l602laljf 6686121 6686120 2026-06-06T15:25:06Z Shabicht 3554 /* Slovenski prevod */ 6686121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] latinskega obreda, ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodni iz 1917, kakor tudi vse kazenske določbe razen tistih, ki so prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovo pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi: {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year= |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}. == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] l4pf2amstdlucvl082aut9nz555vyxe 6686122 6686121 2026-06-06T15:25:32Z Shabicht 3554 /* Slovenski prevod */ 6686122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] latinskega obreda, ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodni iz 1917, kakor tudi vse kazenske določbe razen tistih, ki so prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovo pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi: {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year= |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] hoslbgv0lzktqe2xnw92zt5nn9n1zpn 6686123 6686122 2026-06-06T15:27:09Z Shabicht 3554 /* Slovenski prevod */ 6686123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] latinskega obreda, ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodni iz 1917, kakor tudi vse kazenske določbe razen tistih, ki so prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovo pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi: {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] 6sbc69qjnhfm7ojr1alffm42fbyh5f4 6686124 6686123 2026-06-06T15:30:25Z Shabicht 3554 /* Razlaga */ 6686124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] latinskega obreda, ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodnega iz 1917, kakor tudi vse v njem navedene kazenske določbe, z izjemo tistih, ki so bile prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovo pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi: {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] 02gzazzc2h083plb7hs7g60em7s7ksy 6686125 6686124 2026-06-06T15:30:56Z Shabicht 3554 /* Zgodovinski razvoj */ 6686125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] latinskega obreda, ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodnega iz 1917, kakor tudi vse v njem navedene kazenske določbe, z izjemo tistih, ki so bile prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovno pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi: {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] fvj0zv95s6us4xrizpwr9o5cylxumf4 6686126 6686125 2026-06-06T15:35:16Z Shabicht 3554 6686126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve latinskega obreda]], ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] leta 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodnega iz 1917, kakor tudi vse v njem navedene kazenske določbe, z izjemo tistih, ki so bile prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovno pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi: {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] kwz9eysoppebf1eb7pqtzb2x1cu5nce 6686127 6686126 2026-06-06T15:35:45Z Shabicht 3554 6686127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Zakonik cerkvenega prava | title_orig = Codex iuris canonici | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = File:1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | image_caption = | author = [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II.]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Vatikan]] | language = [[latinščina]] | series = [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, zbranih v sedmih knjigah | genre = [[kanonsko pravo]] | publisher = Libreria Editrice Vaticana | release_date = [[1983]] in naslednja leta še v drugih jezikih | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] | followed_by = Dopolnila k »[[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku]] [[1983]]«, ki so jih dodajali [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] in [[papež Frančišek|Frančišek]] }} '''Zakonik cerkvenega prava''' ({{lang-la|Codex iuris canonici}}; {{lang-en|Code of Canon Law}}) - skrajšano po latinskem nazivu tudi '''CIC''' - je knjiga, ki vsebuje zbrane in smiselno urejene določbe [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] in predstavlja takorekoč zakonodajo [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške cerkve latinskega obreda]], ki jo je v [[latinščina|latinščini]] v [[Vatikan]]u objavil [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] leta 1983 in zato nekateri ta zakonik imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik''.<ref>{{cite web|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava|title=Predstavitev Zakonika cerkvenega prava |publisher= Katoliška Cerkev|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=25. januar 2013 |accessdate=6. september 2025}}</ref> == Razlaga == [[Papež Janez Pavel II.]] je ta zakonik razglasil 25. januarja 1983, veljati pa je začel na prvo [[advent|adventno]] nedeljo, t.j. 27. novembra istega leta. Nadomestil je predhodni Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917, ki ga je razglasil [[papež Benedikt XV.]] 27. maja 1917. Po kanonu št. VI novi zakonik odpravlja predhodnega iz 1917, kakor tudi vse v njem navedene kazenske določbe, z izjemo tistih, ki so bile prenesene v novi zakonik. == Zgodovinski razvoj == V prvem tisočletju ni bilo enotnega [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]], temveč sprva le domači predpisi krajevne Cerkve. Od 2. ali 3. stoletja naprej so se cerkvene uredbe bolj razširile. Poleg tega so obstajale priznane ustanove kot [[sveto pismo]], sklepi koncilov, zlasti [[ekumenski koncil|ekumenskih]] in v zahodni Cerkvi [[papež|papeški]] odloki kot tudi metropolitanske določbe. Od 5. stoletja naprej so te različne pravne vire zbrali v zbirke kanonov, ki so bile različno razširjene. Najpomembnejši zbirki srednjega veka za Zahodno Cerkev sta bili ''Decretum Gratiani'' (ok. 1140) in ''Liber Extra'' (1234). Redna pristojnost je bila v rokah krajevnih škofov; [[postopkovno pravo]] pa je bilo delno pod vplivom [[rimsko pravo|rimskega prava]]. Široke pristojnosti so imela [[Rimska kurija|cerkvena sodišča Rimske kurije]], vključno z vsemi primeri, v katerih je vsaj ena stranka pripadala duhovščini, in nad večino vprašanj [[zakonsko pravo|zakonskega prava]]. V zgodnjem in visokem [[srednji vek|srednjem veku]] so kanonsko pravo razvijali predvsem uporabniki ([[škof]]je, [[opat]]je); šele v 12. stoletju je postalo akademska disciplina na nastajajočih [[univerza]]h, zlasti na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]]. Ta cerkvena sodišča so imela obsežno pristojnost. Iz teh pristojnosti so nastala številna podpodročja kanonskega prava in zaradi te praktične pomembnosti ter dejstva, da ga niso razvijali akademiki, je kanonsko pravo veljalo za manj abstraktno in bolj konkretno, ter je bilo v tem času usmerjeno v zahteve sojenja. Po Gracijanu se je kanonsko pravo bolj razvilo v pravni sistem, na katerega so vplivali [[akademik]]i.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lawrevolutionfor0000berm|title=Law and revolution : the formation of the Western legal tradition|publisher= Harvard University Press|author=Harold Joseph Berman|place= Cambridge, Mass. |language=en|date=1918 |accessdate=6. september 2025}}</ref> ''[[Decretum Gratiani]]'', ''Liber Extra'' in štiri druge zbirke zakonov so skupaj tvorile ''Corpus Iuris Canonici''. V svoji predelani različici (Editio Romana) iz leta 1582 je to predstavljalo jedro kanonskega prava, ki se je uporabljalo v Katoliški Cerkvi do leta 1917. Težava tega prava je bila v tem, da je veljalo le tam, kjer je bilo razglašeno. V nekaterih delih sveta so obstajali celo nasprotujoči si zakoni. To se je spremenilo šele z objavo ''[[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]'', ki je imel splošno veljavnost.<ref name="bulls_19170527">[https://www.vatican.va/content/benedict-xv/it/bulls/documents/hf_ben-xv_bulls_19170527_providentissima-mater.html Bolla providentissima mater il vescovo benedetto, servo dei servi di dio. A perpetua memoria], na vatican.va</ref> === Codex Iuris Canonici 1917 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>''Codex Iuris Canonici Anno 1917'' Pii X Pontificis Maximi Iussu Digestus Benedicti Papae XV Auctoritate Promulgatus * ''Zakonik cerkvenega prava leta 1917'' je po ukazu vrhovnega duhovnika [[papež Pij X.|Pija X.]] razglasil njegov naslednik [[papež Benedikt XV.]]</center> | align = right | image1 = Cover of a copy of the 1917 Codex Iuris Canonici (Code of Canon Law).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Ena od izdaj CIC/1917 v [[latinščina|latinščini]], ki so ji sledili prevodi v žive jezike</center> | image2 = Paus Benedictus XV, geboren als Giacomo Giambattista markies della Chiesa, (Genua, 21 november, SFA002008285.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1917]] imenujejo tudi ''Pij Benediktov zakonik '' in tako na naslovni strani omenja oba sodelujoča [[papež|vrhovna duhovnika]]: [[papež Pij X.|papeža Pija X.]], kakor tudi njegovega naslednika [[papež Benedikt XV.|papeža Benedikta XV.]]</center> | image3 = CIC-1917.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Naslovna stran CIC-a/1917</center> }} [[Prvi vatikanski koncil]] je sprožil oblikovanje poenotenega katoliškega pravnega zakonika, ki ga je [[papež Pij X.]] naročil leta 1904 pri »Papeški komisiji za urejanje kanonskega prava«; ustanovil jo je in v veliki meri napisal besedilo kardinal [[Pietro Gasparri]]. [[Papež Benedikt XV.]] je ta osrednji pravni zakonik razglasil z ustavo »[[Providentissima Mater]]« dne 27. maja 1917, na [[Binkošti]]. Ta prvi [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonik kanonskega prava]] je začel veljati na naslednje Binkošti, tj. 19. maja 1918. Glavni namen Zakonika kanonskega prava iz leta 1917 je bil "zbiranje in urejanje kanonskega prava".<ref>[[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 26</ref> Razen dveh manjših izbrisov se v [[Zakonik cerkvenega prava|Zakoniku kanonskega prava]] iz leta 1917 ni nič spremenilo do »Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983«. »Zakonik kanonskega prava iz leta 1917« je bil kmalu potreben dopolnjevanja. Tako sta konkordata s Prusijo in Badnom opustila papeževo izključno pravico do imenovanja škofov. Sčasoma se je [[kanonsko pravo]] izkazalo za prav tako razdrobljeno kot pred ureditvijo ZKP/1917. <ref>Georg Bier: ''Einführung in das Kirchenrecht.'' v: [[Clauß Peter Sajak]]: ''Praktische Theologie. Modul 4.'' Schöningh, Paderborn 2012 (UTB; 3472), ISBN 978-3-8252-3472-0, S. 133 f.</ref> === Codex Iuris Canonici 1983 === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Prenovljeni [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] nekateri imenujejo tudi ''Janez Pavlov zakonik'', ker ga je razglasil 25. januarja 1983 [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo "[[Sacrae disciplinae leges]]", veljati je začel 27. novembra 1983. Nadomestil je svojega predhodnika iz leta 1917. | align = right | image1 = Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 je uzakonil določbe [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] ter odloke in smernice [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza XXIII.]] in [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]</center> | image2 = 1983 Code of Canon Law, 1983 ed. - cover.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>CIC-1983 ima 7 knjig</center> | image3 = Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Papež Janez Pavel II.]] med slovenskimi romarji }} === Zgodovina === Prenovo je izvedla »Komisija za reformo Zakonika«, ki jo je imenoval [[Drugi vatikanski koncil]], in ki je pozneje postala »Komisija za verodostojno razlago zakonodajnih besedil« ali »Svet za zakonodajna besedila« (PCLT). Kot komisija strokovnjakov z vsega sveta je med letoma 1965 in 1982 pripravila spremembe »Zakonika kanonskega prava iz leta 1917«. Prvotni namen je bil razdeliti pravo na nekakšno "ustavno pravo" (Lex ecclesiae fondamentalis, LEF), kjer bi bile zbrane pomembne zadeve (npr. resnice vere), in "dopolnilno pravo", ki bi zajemalo manj pomembne zadeve (npr. hrambo ključa tabernaklja v zakristiji). Vendar je bil načrt LEF opuščen; vsebina LEF pa je bila v Zakonik kanonskega prava 1981 vendarle vključena.<ref>[https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php Documenti preparatori del CIC/1983] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240626100020/https://www.iuscangreg.it/cic_preparazione.php |date=2024-06-26 }}, na iuscangreg.it</ref> ==== Prenovljeni zakon ==== [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983 je zasnovan kot prenovljeni ali reformni zakon, namenjen izvajanju cerkvenega nauka Drugega vatikanskega koncila. V zvezi s tem so podani naslednji poudarki: # Cerkev kot ''Božje ljudstvo'' # hierarhije v vlogi služenja # ''communio'' (občestvo) med krajevnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo # kolegialnost ali vzajemnost med [[papež]]em in [[škof]]i # sodelovanje vseh vernikov v tako imenovani ''"Trojni Kristusovi službi"'', tj. v njegovi duhovniški (posvečevalni), preroški (učiteljski) in kraljevski (pastirski ali vodstveni) službi # usmeritev k [[ekumenizem|ekumenizmu]] oziroma povezovanje in sodelovanje z drugimi [[kristjani]] # krepitev načela subsidiarnosti oziroma podrejenosti s posledico decentralizacije. To načelo - ki ga sprejema tudi pravni sistem [[Evropska unija|Evropske zveze]]<ref>{{cite web|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/7/nacelo-subsidiarnosti|title=Načelo subsidiarnosti|publisher= Evropski parlament|author=Mariusz Maciejewski |place=Bruselj|language=sl|date=1. maj 2025|accessdate=8. september 2025}}</ref> - je s preprostimi besedami izrazil [[papež Janez XXIII.]] takole: „Kar lahko napravi nižji oziroma podrejeni, naj ne napravi višji oziroma nadrejeni.“ „Kar ni prepovedano, je dovoljeno“.<ref>Von [[Ulrich Rhode]]: ''Kirchenrecht.'' Kohlhammer, Stuttgart 2015 (Studienbücher Theologie; Bd. 24), ISBN 978-3-17-026227-0, S. 47</ref> ==== Obseg ==== Rimskokatoliška Cerkev je razdeljena na Latinsko Cerkev (''Ecclesia Latina'', "Zahodna Cerkev") in (trenutno 23) tako imenovane Vzhodne Katoliške Cerkve (''Ecclesiae catholicae orientales''). Medtem ko je Codex Iuris Canonici od 1917 naprej še vedno veljal kot cerkvenopravni zakonik za celotno katoliško cerkev, novi CIC od leta 1983 naprej v skladu s 1. kanonom velja le za Latinsko Cerkev. Vzhodne katoliške Cerkve so svoje kanonsko pravo dobile v »Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium« (CCEO) iz leta 1990. Najvišja avtoriteta za rimskokatoliško cerkev je [[papež]], ki je kot rimski škof hkrati poglavar celotne Cerkve. Tudi Vzhodne katoliške Cerkve priznavajo primat jurisdikcije papeža kot rimskega škofa in so v občestvu vere, molitve in zakramentov med seboj in z Latinsko Cerkvijo. <ref>[https://konfessionskundliches-institut.com/essay/5-grundwissen-katholische-kirche-die-organisation-der-kirche/2/ ''Grundwissen katholische Kirche – Die Organisation der Kirche''] konfessionskundliches-institut.com, Stand 24. März 2015.</ref> V skladu z 11. kanonom se "čisto cerkveni zakoni" Zakonika kanonskega prava uporabljajo le za tiste, ki so bili krščeni ali sprejeti v katoliško Cerkev, ki imajo uporabo razuma in – razen če ni določeno drugače – ki so dopolnili sedmo leto starosti. ==Slovenski prevod== Leta 2006 je izšel drugi ponatis slovenskega prevoda zakonika, ki je še sedaj v veljavi: {{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} == Razdelitev Zakonika 1983 == [[Zakonik cerkvenega prava]] vsebuje 1752 kanonov, sestavljen pa je iz sedmih knjig: #Prva knjiga: Splošne določbe (1–203) #Druga knjiga: Božje ljudstvo (204–746) ## del: Verniki (204–329) ## del: Hierarhična ureditev Cerkve (330–572) ## del: Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (573–746) #Tretja knjiga: Učiteljska služba Cerkve (747–833) #Četrta knjiga: Posvečevalna služba Cerkve (834–1253) ## del: Zakramenti (840–1165) ## del: Druga bogoslužna opravila (1166–1204) ## del: Sveti kraji in časi (1205–1253) #Peta knjiga: Cerkveno premoženje (1254–1310) #Šesta knjiga: Sankcije v Cerkvi (1311–1399) ## del: Kazniva dejanja in kazni na splošno (1311–1363) ## del: Kazni za posamezna kazniva dejanja (1364–1399) #Sedma knjiga: Postopki (1400–1752) ## del: Sodstvo na splošno (1400–1500) ## del: Sporni sodni postopek (1501–1670) ## del: Nekateri posebni postopki (1671–1716) ## del: Kazenski postopek (1717–1731) ## del: Postopek v upravnih pritožbah in pri odstranitvi ali premestitvi župnikov (1732–1752) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona hr}} {{refbegin}} * {{cite journal |last=Marković |first=Ilija|date=2018 |title=Izmjene kanona Zakonika kanonskog prava iz 1983.: Od motu proprija Ad tuendam fidem do motu proprija Magnum principium |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/378897 |journal=Vrhbosnensia |location=Sarajevo |publisher=Univerzitet u Sarajevu – Katolički bogoslovni fakultet |volume=22 |number=1 |pages=117–151}} {{refend}} ;{{ikona it}} * {{cite book|author=Franco Bolognini|title=Lineamenti di diritto canonico|year=1991|publisher=Giappichelli|place=Torino|isbn=88-348-0445-7|ref=Bolognini, 1991}} * {{cite book|author=Luciano Musselli|title=Storia del diritto canonico. Introduzione alla storia del diritto e delle istituzioni ecclesiali|editor=2|place=Torino|publisher=G. Giappichelli|year=2007|isbn=978-88-348-7485-1|ref=Musselli, 2007}} * {{cite book|author=Annalisa Tanzi|title=Manuale di Diritto Canonico|publisher=2ª edizione|place=Roma|publisher=CxT|year=1995|isbn=88-8214-154-3|ref=Tanzi, 1995}} ;{{ikona de}} * [[Deutsche Bischofskonferenz]] (Hrsg.): ''Codex Iuris Canonici, Codex des kanonischen Rechtes'' (Originalausgabe) * [http://www.kaththeol.uni-muenchen.de/stud_for_einh/kanonistik/kmsk_zeitschrift/index.html Archiv für katholisches Kirchenrecht] (eine führende Fachzeitschrift für Kirchenrechtler) * [[Stephan Haering]], [[Wilhelm Rees (Theologe)|Wilhelm Rees]], [[Heribert Schmitz (Theologe, 1929)|Heribert Schmitz]] (Hrsg.): ''Handbuch des katholischen Kirchenrechts''; Regensburg ³2015 (Übersichtsartikel, das klassische Handbuch) * [[Klaus Lüdicke]] (Hrsg.): ''Münsterischer Kommentar zum Codex Iuris Canonici, Loseblattsammlung'' (der deutsche Standardkommentar, Kommentierung erfolgt kanonweise) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ Zakonik cerkvenega prava - v veljavi (PDF)] pridobljeno 10. maja 2025 *[https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-zakonika-cerkvenega-prava Predstavitev Zakonika cerkvenega prava | Katoliška cerkev] *[https://www.kanonist.eu/blog/2018/10/21/kaksni-zakoni-so-v-zakoniku-cerkvenega-prava Kakšni zakoni so v Zakoniku cerkvenega prava — Kanonist] *[https://katoliska-cerkev.si/mednarodna-znanstvena-konferenca-ob-40-obletnici-razglasitve-zakonika-cerkvenega-prava Mednarodna znanstvena konferenca ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava | Katoliška Cerkev] ;{{ikona hr}} *[https://hbk.hr/wp-content/uploads/2018/11/Zakonik_kanonakoga_prava.pdf Zakonik kanonskoga prava proglašen vlašću Pape Ivana Pavla II. s izvorima Glas koncila 1996] ;{{ikona pl}} * {{cite web | url = http://www.katolicki.net/ftp/kodeks_prawa_kanonicznego.pdf | title = Kodeks prawa kanonicznego 1983| publisher = katolicki.net | date = 1983 | accessdate = 1. december 2014}} * [http://www.iuscangreg.it/cic_multilingue.php Wydanie wielojęzyczne (w tym w języku polskim) Kodeksu na stronie Papieskiego Uniwersytetu Gregoriańskiego] ;{{ikona la}} * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici'' Editio typica 1983] *[https://www.latinitas.it/cic/codex.txt1.htm Codex Iuris Canonici, datum Romae, die XXV Ianuarii, anno MCMLXXXIII, apud Vaticanas aedes Editio typica tertia] ;{{ikona en}} *[https://canonlaw.info/masterpage1983.htm Edward Peters Master Page on the Johanno-Pauline Code of 1983] ;{{ikona es}} * [http://www.intratext.com/y/LAT0813.HTM Codex iuris canonici (1917)] * [http://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_la.html ''Codex Iuris Canonici''] Texto latino oficial, en el portal de la Santa Sede/Uradno latinsko besedilo v založbi [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. * [http://www.vatican.va/archive/ESL0020/_INDEX.HTM Código de Derecho Canónico], versión española en el portal de la Santa Sede. * [http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/cdc.html Código de Derecho Canónico] Texto íntegro en español. * [http://www.iuscanonicum.org/ Ius canonicum] Página con textos y estudios sobre el derecho canónico. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanonsko pravo]] [[Kategorija:Knjige leta 1917]] [[Kategorija:Papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Knjige leta 1983]] [[Kategorija:Papeži]] s2h8j384660eqe9qbilz41vsl8bc7an Koalicija NSi, SLS in Fokusa 0 596605 6686086 6682830 2026-06-06T14:40:23Z VidicK01 193275 /* Rezultati volitev */ +koalicijska stranka 6686086 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} svetlo modra<br>{{colorbox|#94c54b}} zelena<br>{{colorbox|#1c62ac}} temno modra<br>{{colorbox|#000000}} črna | name = NSi, SLS, FOKUS | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''NSi, SLS, FOKUS''' (v medijih pogosto '''desnosredinski trojček''' ali '''trojček okoli NSi''') je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov, sedem mandatov iz kvote Nove Slovenije ter po enega iz SLS in FOKUS. Po izvolitvi je koalicija v sodelovanju z [[Demokrati. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.co]] kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev ([[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) oblikovala [[Tretji blok]]. == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Ozadje povezovanja === Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Medstrankarska pogajanja === 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> === Potrjevanje kandidatne liste === [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:Marko_Kajzer_in_Marko_Lotrič_(Fokus)_2026_(cropped).jpg|sličica|Marko Lotrič in Marko Kajzer (Fokus) v volilni kavarni.|150px]] Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Slika:Igor Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) 2026 (cropped).jpg|sličica|levo|Igor, Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) v volilni kavarni.|210px]] Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov in je bila za Gibanjem Svobodo ter Slovensko demokratsko stranko [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|tretja najuspešnejša stranka volitev]]. Sedem mandatov so osvojili kandidati Nove Slovenije, po enega pa kandidata Slovenske ljudske stranke in stranke FOKUS. Tekom postopka iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] je zavezništvo skupaj s strankama [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]] osnovala [[Tretji blok]], t. i. steber normalnosti kor protiutež relativnima zmagovalkama volitev. Pri tem so predstavili priprave skupnega programa, saj da v mnogih točkah zagovarjajo podobne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> V parlamentarno obravnavo so vložili [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]], ki je bil 11. maja sprejet v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Intervencijski zakon za razvoj Slovenije dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/intervencijski-zakon-za-razvoj-slovenije-dobil-zadostno-podporo-za-nadaljnjo-obravnavo/780800|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: "Se vidimo na referendumu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-predlog-intervencijskega-zakona-odhajajoca-koalicija-se-vidimo-na-referendumu/781827|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi 2026 |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | {{yes|Koalicija}} |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] q0kjf321nfmi7qwsyddkuaqmt91ns13 Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc 4 600454 6686344 6655492 2026-06-07T07:46:56Z Pinky sl 2932 /* Kaja Dobrovoljc */ 6686344 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST) afwj04milp2p3yz63qi4ufjyaotdagb 6686362 6686344 2026-06-07T08:55:21Z Yerpo 8417 /* Kaja Dobrovoljc */ mnenje 6686362 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju s to utemeljitvijo (kolikor vidim, ne gre za kopijo, le za uporabo podatkov iz življenjepisa, tako da kršitev AP ni), a šibek {{za}} brisanje generalno - uporabljeni so izključno primarni viri, ki ne dokazujejo [[WP:ODM|odmevnosti]], in struktura bolj spominja na CV kot na enciklopedično geslo. Na pretek neodvisnih virov sicer ne najdem, je pa bila predstavljena v oddaji [https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175180609 Jezikanje] na nacionalnem radiu Val 202 in bi bila predelava v škrbino mogoče boljša možnost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 7. junij 2026 (CEST) qa8mhos6r1duu2our5s3s46tzculklr Andrej Gjurov 0 600945 6686053 6659695 2026-06-06T13:39:42Z Upwinxp 126544 posodobitev, slog 6686053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Andrej Gjurov |native_name={{nobold|Андрей Гюров}} |image=Andrey-Gyurov-PM.jpg |caption= |office=[[Predsednik vlade Bolgarije]] |termstart=19. februar 2026 |termend=8. maj 2026 |deputy= |president=[[Ilijana Jotova]] |predecessor=[[Rosen Željazkov]] |successor=[[Rumen Radev]] |office1= |termstart1= |termend1= |birth_name=Andrej Atanasov Gjurov |birth_date=31. december 1975 |birth_place=[[Goce Delčev (mesto)|Goce Delčev]], oblast Blagoevgrad, Ljudska republika Bolgarija |party=neodvisen |otherparty= |alma_mater= }} '''Andrej Atanasov Gjurov''' ({{Langx|bg|Андрей Атанасов Гюров}}), [[Bolgari|bolgarski]] [[politik]], * [[31. december]] [[1975]], [[Goce Delčev (mesto)|Goce Delčev]]. Od februarja do maja 2026 je bil [[Predsednik vlade Bolgarije|predsednik začasne bolgarske vlade]]. == Življenjepis == Od leta 2023 je bil namestnik guvernerja Bolgarske narodne banke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bnb.bg/AboutUs/AUBNBGovernment/AUSDeputyGovernors/index.htm|title=Подуправители|publisher=[[Bolgarska narodna banka]]|language=bg}}</ref> Pred tem od leta 2021 do 2023 član [[Narodna skupščina Bolgarije|Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.strazha.bg/mps/andrey-atanasov-gyurov/|title=Андрей Атанасов Гюров|website=Strazha.bg|language=bg}}</ref> Preden je postal predsednik vlade, je Gjurov delal kot profesor poslovnih ved na Ameriški univerzi v Bolgariji.<ref>{{Navedi splet|last=Arzumanyan|first=Vera|date=2020-12-03|title=AUBG Professor Andrey Gurov: 'AUBG was like coming home'|url=https://www.aubg.edu/aubg-today/aubg-professor-andrey-gurov-aubg-was-like-coming-home/|accessdate=2026-03-28|website=AUBG|language=en-US}}</ref> 11. februarja 2026 je predsednica Ilijana Jotova Gjurova imenovala za vršilca dolžnosti predsednika vlade do aprilskih parlamentarnih volitev, potem ko je s položaja odstopil [[Rosen Željazkov]].<ref>{{Navedi novice|title=Bulgaria’s president picks senior central bank official as acting PM|url=https://www.aljazeera.com/news/2026/2/11/bulgarias-president-picks-senior-central-bank-official-as-acting-pm|work=[[Al Jazeera]]|date=11 February 2026}}</ref> Uradno je bil imenovan naslednji teden.<ref>{{Navedi novice|title=Bulgaria appoints caretaker government until elections|url=https://apnews.com/article/bulgaria-interim-prime-minister-government-elections-yotova-gyurov-ffcbd3233a968ecc0c4275ad5ab9fcd5|work=[[AP News]]|date=12 February 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Evropski svet}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Bolgarski politiki]] fee60tssck4pmb7a2tjfxx3otfj602e Šipčenski prelaz 0 601412 6686046 6672419 2026-06-06T13:29:08Z Upwinxp 126544 pnp [[Krdžali]] -> [[Krdžali (mesto)]] 6686046 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain pass | name = Šipčenski prelaz | photo = Bulgaria Bulgaria-0849 - Shipka Memorial (7433104118).jpg | photo_caption = Spomenik svobodi na vrhu prelaza | elevation_m = 1190 | elevation_ref = | traversed = {{jct|country=BGR|I|5|E|85}} | location = [[Bolgarija]] | range = [[Stara planina]] | coordinates = {{koord|42|45|11|N|25|19|10|E|region:BG_type:pass|display=inline,title}} | topo = }} {{Lokacijska karta |Bolgarija |relief=1 |width=250 |mark=Mountain_pass_12x12_n.svg |marksize=12 |label= |caption=Lega prelaza v Bolgariji |lat_deg=42 |lat_min=45 |lat_sec=11 |lat_dir=N |lon_deg=25 |lon_min=19 |lon_sec=10 |lon_dir=E}} '''Šipčenski prelaz''' ({{jezik-bg|Шипченски проход}} – ''Šipčenski prohod'') je gorski [[prelaz]] (sedlo) v osrednjem delu gore Šipčenska planina (del Srednje [[Stara planina|Stare planine]], v občini [[Gabrovo, Bolgarija|Gabrovo]], [[oblast Gabrovo]], in občini [[Kazanlak]], [[oblast Stara Zagora]]) v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Je ena najpomembnejših prometnih povezav med severno in južno Bolgarijo. Na vrhu grebena stoji Spomenik svobode, posvečen uspešni rusko-bolgarski obrambi prelaza med [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. == Zemljepis == [[Slika:View from Shipka.JPG|sličica|Razgled s Šipčenske planine]] Prelaz je dolg 29 km in doseže nadmorsko višino 1195 m. Povezuje dolino reke [[Jantra|Jantre]] pri mestu [[Gabrovo, Bolgarija|Gabrovo]] na severu s severnim delom [[Kazanlaška kotlina|Kazanlaške kotline]] pri mestu [[Šipka]] na jugu. Začne se na 464 metrih nadmorske višine v južnem delu Gabrova in se po številnih ovinkih in velikem naklonu po 14,9&nbsp;km vzpne na sedlo severno od vrha Sveti Nikola na 1195&nbsp;m nadmorske višine. Od tam se spusti po južnem pobočju Šipčenske planine, kjer je ovinkov in serpentin še več, in po 14,1&nbsp;km se konča na 581&nbsp;m nadmorske višine v severnem delu Kazanlaškega polja, zahodno od mesta Šipka. == Zgodovina == Prvi pisni zapisi o prelazu segajo v 4. stoletje pred našim štetjem, ko ga je s svojo vojsko prečkal [[Aleksander Veliki]] na pohodu proti [[Tribali|Tribalom]]. Nekaj ​​desetletij pozneje je prelaz prečkalo [[Kelti|keltsko]] pleme [[Galačani|Galatov]]. Leta 279–278 pr. n. št. so južno od prelaza, v Kazanlaški kotlini, ustanovili svojo državo s prestolnico [[Tile]], nedaleč od današnjega Kazanlaka. Prelaz je bil še posebej pomemben za [[rimski imperij]]; takrat je bila ozka gorska pot prvič spremenjena v cesto, zgrajeno z najboljšimi materiali in sredstvi svojega časa. V 1.–4. stoletju je od [[Donava|Donave]] čez Šipčenski prelaz potekala glavna cesta proti [[Augusta Traiana|Augusti Traiani]], [[Odrin|Adrianoplu]] in prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva – [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Osmanski dokument iz let 1479–1480 priča o strateškem pomenu Šipčenskega prelaza za [[Osmansko cesarstvo]]. Nekaj ​​let pozneje sta bila Gabrovo in nato Šipka spremenjena v [[dervendžija|dervendžijski]] naselji, ki sta bili dolžni varovati prelaz. Gospodarski pomen prelaza za Osmansko cesarstvo je bil še posebej velik leta 1700, ko je mesto Šipka postalo ''kuru skele'' (»suho pristanišče«) – pomembna točka za izmenjavo blaga med severno in južno Bolgarijo. Kljub velikemu gospodarskemu in vojaškemu pomenu prelaza Osmani niso skrbeli za cesto in leta 1826 je francoski veleposlanik v [[Carigrad]]u Armand Charles Guilleminot prelaz opisal kot »cesto, prevozno le za konje, ki pa bi zlahka postala primerna za topništvo, saj ima gora rahla tla, ugodna za širitev«. Ko je leta 1837 prelaz prečkal sultan [[Mahmud II.]], je bilo treba predhodno začrtati novo traso. Naslednje leto, 1838, je francoski geolog Ami Boué prelaz opisal kot dobro kolovozno cesto, ki pa je bila ponekod slabo označena, polna skalnih podorov in izpostavljena [[hudournik]]om, kljub temu pa prevozno za vse vrste vozov in celo za artilerijo, pod pogojem, da se ovinki utrdijo s podporniki iz lesa in kamna. Leta 1855 je bila cesta popravljena s prisilnim delom bolgarskega prebivalstva Gabrova in Kazanlaka pred prehodom sultana [[Abdulmedžid I.|Abdula Medžida]].<ref name="alpha">{{navedi knjigo |last=Hristov |first=Ivan |last2=Todorov |first2=Slavi. |title=Пътеводител ШИПКА. |location=Sofija |year=1988 |publisher=Издателство „Медицина и физкултура“}}</ref> === Pomen prelaza v gibanju za osamosvojitev Bolgarije === Celotno obdobje osmanske vladavine so na območju Šipčenskega prelaza delovali razbojniki – [[hajduk]]i. Leta 1622 je z oboroženim odredom 500 ljudi na pohodu proti Avstriji prelaz prečkal [[Evlija Čelebi]], ki je v potopisu zapisal, da »Gabrovčani, zadolženi za varovanje prelaza, ne oklevajo napadati turških kurirjev, manjših skupin vojakov in drugih popotnikov, ki ga prečkajo«. Leta 1810, med [[rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turško vojno 1806–1812]], so uporniki iz Gabrova, [[Trjavna|Trjavne]], [[Veliko Trnovo|Trnova]] in [[Elena, Bolgarija|Elene]], pripravljenih slediti zgledu [[prva srbska vstaja|uporniških Srbov]], blokirali prehod čez prelaz. Po koncentraciji močnih vojaških sil so si osmanske čete omogočile prehod. V začetku julija 1862 so prelaz zavzele skupine hajdukov, navdihnjene s prizadevanji [[Georgi Rakovski|Georgija Rakovskega]] in zgledom [[Panajot Hitov|Panajota Hitova]], a so se po prihodu rednih turških čet iz [[Donavska nižina|Donavske nižine]] razkropile. V [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]] je bil Šipčenski prelaz prizorišče [[bitka pri Šipki|niza odločilnih bitk]], v katerih so prodirajoče ruske sile ob pomoči bolgarskih prostovoljcev zasedle prelaz in ga nekajkrat uspešno obranile pred vnovičnim zavzetjem številčno močnejše turške vojske. Bitkam je [[Ivan Vazov]] posvetil pesem »Prostovoljci Šipke«.<ref name="alpha"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Shipka-Pass |title=Shipka Pass |publisher=Britannica |accessdate=2026-04-23}}</ref> V spomin na bitke med rusko-turško vojno so v 20. letih prejšnjega stoletja na vrhu Šipka zgradili ''Spomenik svobode'', 31,5-metrski stolp v obliki prisekane piramide z medeninastim kipom [[lev]]a nad glavnim vhodom. Stolp je osrednji element parka-muzeja, ki obsega 25 spomenikov, rekonstrukcij položajev, [[Baterija (vojaštvo)|baterij]] in zemljank.<ref>{{navedi splet |url=https://www.shipkamuseum.org/about/our-mission/ |title=Паметник на свободата |website=shipkamuseum.org |accessdate=2026-04-23}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.culture.ru/objects/2789/nacionalnyi-park-muzei-shipka-buzludzha |title=Национальный парк-музей «Шипка–Бузлуджа» |website=culture.ru |accessdate=2026-04-23 |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209182249/https://www.culture.ru/objects/2789/nacionalnyi-park-muzei-shipka-buzludzha |url-status=dead }}</ref> == Promet == [[Slika:Shipka-02.JPG|sličica|Pogled na prelaz s spomenika]] Čez prelaz poteka ena izmed glavnih prometnih povezav med severno in južno Bolgarijo – republiška cesta prvega reda I-5 [[Ruse]]–[[Veliko Trnovo]]–[[Gabrovo]]–[[Stara Zagora]]–[[Haskovo]]– [[Krdžali (mesto)|Krdžali]]–Makaza (od km 152,8 do km 181,8). Zaradi svojega pomena je prelaz prevozen za motorna vozila vse leto. Zaradi številnih ovinkov in velikega naklona je prepovedan promet težkim tovornim vozilom, ki lahko gorovje prečkajo čez [[Prelaz Republike]] vzhodno od Šipčenskega. Na sedlu prelaza se proti vzhodu odcepi cesta proti vrhu [[Buzludža]], znanemu po [[spomenik na Buzludži|spominskem domu bolgarske komunistične partije]] in vrsti drugih spomenikov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Shipka Pass}} * [https://www.shipkamuseum.org/ Uradno spletno mesto parka-muzeja Šipka] [[Kategorija:Prelazi]] [[Kategorija:Stara planina]] [[Kategorija:Geografija Bolgarije]] e6fcfnupvg50d20rpvqvoareqxp4lsp Železniška proga Trst–Hrpelje 0 603265 6686022 6681689 2026-06-06T13:12:39Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] na [[Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]]: pravopis 6681689 wikitext text/x-wiki '''Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina''' je nekdanja [[železniška proga]], ki se je v [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpeljah - Kozini]] odcepila od [[Železniška proga Divača–Podgorje–d. m.|železniške proge Divača–Pulj]] in vodila proti [[Trst|Trstu]]. Danes po večini nekdanje proge poteka kombinirana pohodniško-kolesarska pot. Del poti je začasno zaprt zaradi gradbenih del na ''[[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|Drugem tiru]]'' (stanje 2025). == Zgodovina == [[Slika:Hrpelje_bottac.jpg|sličica|Nekdanja železniška proga v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]] blizu vasi [[Botač]]]] [[Slika:Trail_near_Val_Rosandra.JPG|sličica|Predor nekdanje železniške proge se danes uporablja kot kombinirana kolesarsko-pohodniška pot]] Leta 1883 je bila ''Istrskim državnim železnicam'' podeljena koncesija za ''Železniško progo Trst - Hrpelje - Kozina.'' Namen gradnje železnice je bil ustvariti državno progo od [[Trst|Trsta]] do [[Dunaj|Dunaja]] (ter proti [[Praga|Pragi]]), neodvisno od zasebne družbe [[Južna železnica|Južne železnice]]. Kljub temu je bilo za povezavo treba uporabljati tudi odsek med [[Divača|Divačo]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], ki je bil v upravljanju Južne železnice. Gradnja se je začela 26. novembra 1885, proga pa je bila odprta 6. julija 1887. Progo so kot lokalno železnico upravljale [[Cesarske kraljeve državne železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je Istra – in s tem železniška proga – postala del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Železniški promet so nato upravljale [[Italijanske državne železnice]]. Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in delitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] je progo prekinila nova meja med [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Italija|Italijo]]. Njen vzhodni del, ki je pripadel Jugoslaviji, je postal del [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih državnih železnic]]. Proga je zaradi meje izgubila pomen in je bila leta 1960 zaprta. Danes je velik del nekdanje tirne podlage preurejen v kolesarsko stezo. == Tehnični parametri == Proga je bila zgrajena po standardni tirni širini in je bila enotirna. Njena dolžina od državne železniške postaje ''Trst - Sv. Andrej'' (danes muzej, {{jezik-it|Il Museo Ferroviario di Trieste Campo Marzio}}) do [[Železniška postaja Hrpelje - Kozina|postaje Hrpelje - Kozina]] je bila 18,924 km. Dodatnih 2,7 km znotraj mesta Trst je potekalo od državne železniške postaje do [[Železniška postaja Trst Center|južne postaje]]. Skupna dolžina proge je tako znašala 21,6 km. == Viri == * Egbert Peinhopf: ''Eisenbahnen in Istrien – einst und heute.'' [Železnice v Istri – nekoč in danes]. Dunaj 2017, ISBN 978-3-9503921-8-0 na bahnmedien.at * ''Eisenbahnatlas Italien und Slowenien.'' [Železniški atlas Italije in Slovenije]. Schweers + Wall, Aachen 2010. ISBN 978-3-89494-129-1 == Zunanje povezave == * [http://www.oberegger2.org/ada/hrpeljejub_titel.htm Elmar Oberegger (ur.): ''Prva »Druga železniška povezava s Trstom«'' . 130 let od odprtja železnice Trst-Hrpelje. Majhna spominska publikacija.] (v nemščini) {{Železniške proge v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Hrpelje - Kozina]] [[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji]] [[Kategorija:Železniške proge v Italiji]] c2nlqq5hk5pwc1rjbqqr2md2s3472yo 6686028 6686022 2026-06-06T13:13:40Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]] na [[Železniška proga Trst–Hrpelje]]: najpogostejše ime 6681689 wikitext text/x-wiki '''Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina''' je nekdanja [[železniška proga]], ki se je v [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpeljah - Kozini]] odcepila od [[Železniška proga Divača–Podgorje–d. m.|železniške proge Divača–Pulj]] in vodila proti [[Trst|Trstu]]. Danes po večini nekdanje proge poteka kombinirana pohodniško-kolesarska pot. Del poti je začasno zaprt zaradi gradbenih del na ''[[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|Drugem tiru]]'' (stanje 2025). == Zgodovina == [[Slika:Hrpelje_bottac.jpg|sličica|Nekdanja železniška proga v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]] blizu vasi [[Botač]]]] [[Slika:Trail_near_Val_Rosandra.JPG|sličica|Predor nekdanje železniške proge se danes uporablja kot kombinirana kolesarsko-pohodniška pot]] Leta 1883 je bila ''Istrskim državnim železnicam'' podeljena koncesija za ''Železniško progo Trst - Hrpelje - Kozina.'' Namen gradnje železnice je bil ustvariti državno progo od [[Trst|Trsta]] do [[Dunaj|Dunaja]] (ter proti [[Praga|Pragi]]), neodvisno od zasebne družbe [[Južna železnica|Južne železnice]]. Kljub temu je bilo za povezavo treba uporabljati tudi odsek med [[Divača|Divačo]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], ki je bil v upravljanju Južne železnice. Gradnja se je začela 26. novembra 1885, proga pa je bila odprta 6. julija 1887. Progo so kot lokalno železnico upravljale [[Cesarske kraljeve državne železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je Istra – in s tem železniška proga – postala del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Železniški promet so nato upravljale [[Italijanske državne železnice]]. Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in delitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] je progo prekinila nova meja med [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Italija|Italijo]]. Njen vzhodni del, ki je pripadel Jugoslaviji, je postal del [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih državnih železnic]]. Proga je zaradi meje izgubila pomen in je bila leta 1960 zaprta. Danes je velik del nekdanje tirne podlage preurejen v kolesarsko stezo. == Tehnični parametri == Proga je bila zgrajena po standardni tirni širini in je bila enotirna. Njena dolžina od državne železniške postaje ''Trst - Sv. Andrej'' (danes muzej, {{jezik-it|Il Museo Ferroviario di Trieste Campo Marzio}}) do [[Železniška postaja Hrpelje - Kozina|postaje Hrpelje - Kozina]] je bila 18,924 km. Dodatnih 2,7 km znotraj mesta Trst je potekalo od državne železniške postaje do [[Železniška postaja Trst Center|južne postaje]]. Skupna dolžina proge je tako znašala 21,6 km. == Viri == * Egbert Peinhopf: ''Eisenbahnen in Istrien – einst und heute.'' [Železnice v Istri – nekoč in danes]. Dunaj 2017, ISBN 978-3-9503921-8-0 na bahnmedien.at * ''Eisenbahnatlas Italien und Slowenien.'' [Železniški atlas Italije in Slovenije]. Schweers + Wall, Aachen 2010. ISBN 978-3-89494-129-1 == Zunanje povezave == * [http://www.oberegger2.org/ada/hrpeljejub_titel.htm Elmar Oberegger (ur.): ''Prva »Druga železniška povezava s Trstom«'' . 130 let od odprtja železnice Trst-Hrpelje. Majhna spominska publikacija.] (v nemščini) {{Železniške proge v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Hrpelje - Kozina]] [[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji]] [[Kategorija:Železniške proge v Italiji]] c2nlqq5hk5pwc1rjbqqr2md2s3472yo Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje 1 603266 6686024 6681686 2026-06-06T13:12:40Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] na [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]]: pravopis 6681686 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Smihael |tema=transport |država=Slovenija }} gy5m2upho4i5ppdavhd8urbrigxmzrx 6686030 6686024 2026-06-06T13:13:41Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]] na [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje]]: najpogostejše ime 6681686 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Smihael |tema=transport |država=Slovenija }} gy5m2upho4i5ppdavhd8urbrigxmzrx Železniška postaja Reka 0 603449 6686021 6683480 2026-06-06T13:09:46Z Upwinxp 126544 boljši vir za isti podatek 6686021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Železniška postaja |image=[[slika:Rijeka railway station (02).JPG|300px]] |caption= |dates= |building= |commisioned= |decommisioned= |country={{zastava|Hrvaška}} |company=[[Hrvaške železnice]] |zacetna stacionaza= |koncna stacionaza= |dolzina postaje= |rail1= |rail2= |rail3= |rail4= |peron2= |peron3= |SVN= |vir=}} '''Železniška postaja Reka''' ({{jezik-hr|Željeznički kolodvor Rijeka}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki oskrbuje mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]]. Je stičišče železniških prog [[Železniška proga Zagreb–Reka|Zagreb–Reka]], [[Železniška proga Reka–Šapjane|Reka–Šapjane]](–[[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivka]]) in Reka [[Brajdica]]–Reka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.hzinfra.hr/izvjesce-o-mrezi-2026/ |title=Izvješće o mreži 2026. |work=HŽ Infrastruktura |accessdate=2026-05-31}}</ref><ref name="debeljuh">{{navedi splet |url=https://www.hdzi.hr/images/rijeka/1.pdf |title=Modernizacija željezničkog čvorišta Rijeka |date=2018-11-23 |last=Debeljuh |first=Sanja}}</ref> Je ranžirni in potniški kolodvor s šestimi tiri za potniški promet in 24 tiri za tovorni.<ref name="debeljuh"/> == Zgodovina == Železniška proga od [[Pivka|Pivke]] do Reke je bila odprta junija 1873. Oktobra istega leta je bila dograjena proga iz [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]].<ref>{{navedi knjigo |last=Mohorič |first=Ivan |title=Zgodovina železnic na Slovenskem |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |year=1968 |page=128 |cobiss=18168833 |quote=/.../ se je južna železnica končno čutila primorana, da dogradi reško progo. Odprla jo je le štiri mesece prej, preden je stekla ogrska železnica na Reko, dne 25. junija 1873, medtem ko je bila proga Karlovac—Reka odprta za javni promet 23. oktobra 1873.}}</ref> Sedemnajst let po izgradnji železnice je bilo zgrajeno postajno poslopje, ki ga je v [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] slogu zasnoval madžarski arhitekt [[Ferenc Pfaff]], avtor podobnih poslopij v Zagrebu, [[Bratislava|Bratislavi]] in drugod po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Podolgovata enonadstropna stavba se je gradila od pomladi 1889 do konca 1890, prvi vlak pa je z novega kolodvora odpeljal brez posebnih svečanosti 2. januarja 1891.<ref>{{navedi splet |url=https://rijekaheritage.org/hr/kj/kolodvor |title=Željeznički kolodvor |work=Riječka baština |accessdate=2026-05-31}}</ref><ref>{{navedi novice |work=Torpedo.media |title=[FOTO] Željeznički kolodvor u 19. stoljeću gradio se godinu dana, a u 21. se obnavlja godinama |date=2024-02-29 |url=https://torpedo.media/novosti-rijeka/foto-zeljeznicki-kolodvor-u-19-stoljecu-gradio-se-godinu-dana-a-u-21-se-obnavlja-godinama}}</ref> Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in priključitvi Reke h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] je kolodvor postal mejna postaja v lasti podjetja [[Ferrovie dello Stato Italiane]], ki je elektrificiralo progo Reka-Pivka s sistemom 3000&nbsp;V enosmernega toka. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je postal del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]], od leta 1991 pa [[Hrvaške železnice|Hrvaških železnic]]. Leta 2022 je bila dokončana obnova pročelja postajnega poslopja, predvidena prenova propadajoče notranjosti pa se še ni začela.<ref>{{navedi novice |url=https://www.novilist.hr/rijeka-regija/rijeka/pogled-na-unutrasnjost-glavnog-rijeckog-kolodvora-sve-govori-vrijeme-ovdje-nije-stalo-nego-ide-unazad/ |title=Pogled na unutrašnjost Glavnog riječkog kolodvora sve govori: "Vrijeme ovdje nije stalo, nego ide unazad" |date=2025-03-23 |work=[[Novi list (Reka)|Novi list]]}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://lokalpatrioti-rijeka.com/vijesti/hz-opet-zaboravio-na-rijeku-unutrasnjost-putnickog-zeljeznickog-kolodvora-zatvorena-4-godine/ |title=UPIT - HŽ opet zaboravio na Rijeku. Unutrašnjost putničkog željezničkog kolodvora zatvorena 4 godine ! |date=2024-12-11 |work=Lokalpatrioti Rijeka}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Rijeka railway station|Železniška postaja Reka}} {{koord|45|19|48|N|14|25|49|E|region:HR_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Železniške postaje na Hrvaškem|Reka]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Reki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1890]] og4hjnlyto9j0zd3tmgg8scr1m3wmua Uporabnik:Stebunik/peskovnik61 - Menih Hawkeye 2 603681 6686224 6685659 2026-06-06T18:50:00Z Stebunik 55592 6686224 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery«. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika ZDA leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center></center> | image2 = Clifford-West-Henry.webp | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Stotnik Henry je za svojo neverjetno drznost in pogum je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] 4fwvblerj2rmks9bolco5cbctri574i 6686240 6686224 2026-06-06T19:23:49Z Stebunik 55592 6686240 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery«. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika ZDA leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira W. Henry in Francis Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske kasetne bombe 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry.webp | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogum je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] 98qu2mvfryunfbf7bt2dmwxf6oftg79 Menih Hawkeye 0 603700 6686317 6685841 2026-06-07T05:36:30Z Stebunik 55592 /* „Menih Hawkeye“ */ 6686317 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] avcs1j9i89xx2a8wxhkntjivz74lyio Medresa Moji Mubarak 0 603709 6686246 6685793 2026-06-06T19:34:29Z Ljuba24b 92351 /* Zunanja povezava */ 6686246 wikitext text/x-wiki [[Slika:HSA 1376.jpg|300px|thumb|Medresa Moji Mubarak]] '''Medreso Moji Mubarak''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Moʻyi Muborak madrasasi) je v letih 1856–1857 v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imam]] v [[Taškent]]u v času vladavine dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] zgradil taškentski guverner Mirza Ahmed Kušbegi. V medresi hranijo sveti ''[[Koran]]'' (''Usman Mus'hafi''), napisan v hidžaški pisavi na jelenji koži v času vladavine kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] (vl. 644–656), domnevno v letih 644–648. Velja za enega najredkejših rokopisov ''Korana'', ki ga je v 14. stoletju iz [[Sirija|Sirije]] prinesel [[Timurlenk]]. == Zgodovina== Prvotna stavba medrese je bila zgrajena v 16. stoletju. Ker je bila uničena in neuporabna, so na njenem mestu zgradili novo. Medresa slovi po tem, da se v njej hrani "sveti las" preroka [[Mohamed|Mohameda]]. ==Arhitekturni slog== Medresa uteleša tradicije vzhodne arhitekture. Zgrajena je v slogu 'čor', vhod pa v slogu 'hotamkori'. Tako postavitev kot arhitekturna zasnova medrese sta edinstveni. Njeno pročelje krasijo pisani, zapleteni cvetlični vzorci. Zunanja dekoracija stavbe je v glavnem modre barve. Medresa ima pravokoten tloris, kupolo in 13 sob. Zgornji del vhoda je okrašen z različnimi cvetličnimi mozaičnimi vzorci. V medreso se vstopi skozi prefinjeno izdelana vrata. Na vhodu ob vratih na podstavku stoji svetovno znani ''Usman Mus'hafi''. Vzorci pod kupolo medrese so večinoma v zelenih, modrih in zlatih barvah. V drugih prostorih medrese hranijo kopije ''Korana'' različnih velikosti, prepisane v različnih obdobjih in natisnjene v različnih jezikih. Vrata medrese so živ primer umetnosti rezbarjenja lesa. Stavba je bila sprva izobraževalna ustanova. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan]]a je bila medresa obnovljena, zlasti ob 2200. obletnici ustanovitve Taškenta, in je eden od najbolj dragocenih spomenikov v mestu. Urejena je tudi okolica arhitekturnega spomenika. Na strehi medrese je bila nameščena nova kupola. Okrasje ''gančkori'' so izdelali mojstri Nodir Hošimov, Šarofuddin Zijevuddinov in Bahodir Aširov. ==Viri== {{refbegin}} * [https://uzbekistan.travel/uz/o/moyi-muborak-madrasasi/ uzbekistantravel.uz] * [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html Akbar Zamonov]. * [https://minor.uz/muji-muborak-madrasasi/ Mo'yi Muborak masjidi tarixi] {{refend}} ==Zunanja povezava== * [http://whc.unesco.org/en/statesparties/uz UNESCO tashkilotining O'zbekistondagi Butunjahon yodgorliklari roʻyxati] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] rqlos6soquqd5gnqprjpvyox01ucaj7 Mavzolej Kaffola Šošija 0 603719 6686242 6685906 2026-06-06T19:26:28Z Ljuba24b 92351 jezik 6686242 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Mavzolej Kaffola Šošija | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbeško | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mavzolej Kaffola Šošija | mapframe = | locmapin = Uzbekistan | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Taškent]], <br> {{zastava|Uzbekistan}} | nearest_city = | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1541-1542 | built_for = [[mavzolej]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Gulam Husein | sculptor = | architecture = | embed = | embedded = }} '''Mavzolej Kaffola Šošija''' ({{langx|uz|Qaffol shoshiy maqbarasi}}) je [[mavzolej]] v [[Taškent]]u v [[Uzbekistan]]u, zgrajen v čast imama [[Kaffol Šoši|Abu Bakra Muhameda ibn Alija ibn Ismaila al-Kaffola aš-Šošija]].<ref name="History10"/><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo, znana kot 'hanka'.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Hanke so bile zasnovane tako, da so romarjem nudile zavetje v stanovanjskih prostorih, imenovanih 'hudžra'.<ref name="History7"/> Mavzolejski kompleksi so pogosto imeli tudi [[mošeja|mošejo]] in kuhinjo.<ref name="History10">{{Cite web|url= https://legacy.uz/znakomstvo-s-mavzoleem-al-kaffal-ash-shashi/|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= ЗНАКОМСТВО С МАВЗОЛЕЕМ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History9" /><ref name="History3">{{Cite web|url= https://arboblar.uz/uz/people/kaffal-shashi|title= Qaffol ash-Shoshiy|website= arboblar.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (sagana). ==Zgodovina== Mavzolej je bil zgrajen v letih 1541–1542 iz žgane opeke, dimenzije 25 × 26 × 5 cm.<ref name="History10" /><ref name="History8" /><ref name="History3" /><ref>{{Cite web|url= https://shosh.uz/toshkent-allomalari-va-tarihiy-shahslari-qaffol-shoshiy/|title= Тошкент алломалари ва тарихий шахслари. Қаффол Шоший|website= shosh.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History1" /> V sovjetskem obdobju Uzbekistana je bil mavzolej Kaffola Šašija zaradi svoje verske vsebine zaprt, a so ga verniki kljub temu še naprej obiskovali. 27. marca 1945 je Svet ljudskih komisarjev Uzbekistanske SSR z odlokom št. 410 upravljanje mavzoleja skupaj s šestimi drugimi zelo obiskanimi romarskimi kraji prenesel na Duhovno upravo muslimanov Srednje Azije in Kazahstana (SADUM).<ref name="History10" /> ==Arhitektura== Mavzolej je pravokotne oblike z dimenzijama 13,3 × 12,5 m. Sestavljen iz velike sobe s stransko sobo z obokanim vhodom. Veliki osrednji prostor (6×6 m) je pokrit z dvonadstropno kupolo.<ref>{{Cite web|url= https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|title= Kaffal Shashi maqbarasi|website= www.uztour.ru|accessdate= 2023-11-11|archive-date= 2023-11-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20231111103823/https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|url-status= dead}}</ref><ref name="History1">{{Cite web|url= https://uz.advisor.travel/poi/Qaffol-Shoshiy-maqbarasi-24184 |title= Qaffol Shoshiy maqbarasi|website= uz.advisor.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Glavna kupola in dva stolpa na njenih straneh so zgrajeni v tradicionalnem slogu. V vogalih mavzoleja so dvo- in trinadstropne osemkotne in štirikotne hudžre.<ref name="History8">{{Cite web|url= https://bookatour.me/ru/uzbekistan/attraction/mavzoley-al-kaffal-ash-shashi-tashkent.html|title= МАВЗОЛЕЙ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|website= bookatour.me |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History7" /><ref name="History1" /> Na prekladi nad vrati so napisani datum izgradnje mavzoleja, ime arhitekta in kaligrafov podpis. Napisi na kupoli se niso ohranili.<ref name="History3" /> Stene mavzoleja so okrašene z izrezljanimi ploščami. Kupola mavzoleja je prekrita z barvnimi ploščicami. Grobišče je označeno s kamnom.<ref name="History9">{{Cite web|url= https://rutraveller.ru/place/48319|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= rutraveller.ru |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Pogrebna kripta je okrašena z mozaiki, grobovi pa so prekriti z nagrobniki. Okoli mavzoleja je bil kasneje zgrajen [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name="History1" /><ref>{{Cite web|url= https://uzhurriyat.uz/2017/04/18/ko-hna-shosh-bag-ridagi-javohir/|title= Ko‘hna Shosh bag‘ridagi javohir|website= uzhurriyat.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-39.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-38.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-37.JPG| Slika:Kaffal Shashi Mausoleum rear view.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== * [https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d9457555-Reviews-Qaffol_Shoshiy_Maqbarasi-Tashkent_Tashkent_Province.html Qaffol Shoshiy Maqbarasi, Ташкент: лучшие советы перед посещением] * [https://yuz.uz/uz/news/abu-bakr-qaffol-shoshiy--mehr-saxovat-sohibi Abu Bakr Qaffol Shoshiy – mehr-saxovat sohibi] * [https://oyina.uz/uz/generation/138 Qaffol ash-Shoshiy] * [https://lex.uz/docs/-1729649 PQ-587-сон 20.02.2007. Hazrati imom (hastimom) jamoatchilik jamg‘armasini qo‘llab-quvvatlash to‘g‘risida] * [https://www.trtavaz.com.tr/haber/uzb/avrasyadan/toshkentdagi-hazrati-imom-majmuasi/6134e94201a30a87c87c0eea Toshkentdagi Hazrati Imom majmuasi - Avrasya'dan - Haber] * [https://meros.uz/object/hazrati-imom-majmuasi Hazrati Imom majmuasi] * [https://sirlar.uz/qaffol-ash-shoshiy-haqida-batafsil-ma-lumotlar-tarjimai-hol Qaffol ash-Shoshiy haqida batafsil ma’lumotlar, tarjimai hol] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1542]] [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mavzoleji v Uzbekistanu]] ahq76wcrknewp8c4x7bpinafxt3nkth 6686245 6686242 2026-06-06T19:32:26Z Ljuba24b 92351 np, dp 6686245 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Mavzolej Kaffola Šošija | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbeško | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mavzolej Kaffola Šošija | mapframe = | locmapin = Uzbekistan | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Taškent]], <br> {{zastava|Uzbekistan}} | nearest_city = | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1541-1542 | built_for = [[mavzolej]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Gulam Husein | sculptor = | architecture = | embed = | embedded = }} '''Mavzolej Kaffola Šošija''' ({{langx|uz|Qaffol shoshiy maqbarasi}}) je [[mavzolej]] v [[Taškent]]u v [[Uzbekistan]]u, zgrajen v čast imama [[Kaffol Šoši|Abu Bakra Muhameda ibn Alija ibn Ismaila al-Kaffola aš-Šošija]].<ref name="History10"/><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo, znana kot ''[[Tekija (verska zgradba)|hanka]]''.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> ''Hanke'' so bile zasnovane tako, da so romarjem nudile zavetje v stanovanjskih prostorih, imenovanih 'hudžra'.<ref name="History7"/> Mavzolejski kompleksi so pogosto imeli tudi [[mošeja|mošejo]] in kuhinjo.<ref name="History10">{{Cite web|url= https://legacy.uz/znakomstvo-s-mavzoleem-al-kaffal-ash-shashi/|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= ЗНАКОМСТВО С МАВЗОЛЕЕМ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History9" /><ref name="History3">{{Cite web|url= https://arboblar.uz/uz/people/kaffal-shashi|title= Qaffol ash-Shoshiy|website= arboblar.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (sagana). ==Zgodovina== Mavzolej je bil zgrajen v letih 1541–1542 iz žgane opeke, dimenzije 25 × 26 × 5 cm.<ref name="History10" /><ref name="History8" /><ref name="History3" /><ref>{{Cite web|url= https://shosh.uz/toshkent-allomalari-va-tarihiy-shahslari-qaffol-shoshiy/|title= Тошкент алломалари ва тарихий шахслари. Қаффол Шоший|website= shosh.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History1" /> V sovjetskem obdobju Uzbekistana je bil mavzolej Kaffola Šašija zaradi svoje verske vsebine zaprt, a so ga verniki kljub temu še naprej obiskovali. 27. marca 1945 je Svet ljudskih komisarjev Uzbekistanske SSR z odlokom št. 410 upravljanje mavzoleja skupaj s šestimi drugimi zelo obiskanimi romarskimi kraji prenesel na Duhovno upravo muslimanov Srednje Azije in Kazahstana (SADUM).<ref name="History10" /> ==Arhitektura== Mavzolej je pravokotne oblike z dimenzijama 13,3 × 12,5 m. Sestavljen iz velike sobe s stransko sobo z obokanim vhodom. Veliki osrednji prostor (6×6 m) je pokrit z dvonadstropno [[kupola|kupolo]].<ref>{{Cite web|url= https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|title= Kaffal Shashi maqbarasi|website= www.uztour.ru|accessdate= 2023-11-11|archive-date= 2023-11-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20231111103823/https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|url-status= dead}}</ref><ref name="History1">{{Cite web|url= https://uz.advisor.travel/poi/Qaffol-Shoshiy-maqbarasi-24184 |title= Qaffol Shoshiy maqbarasi|website= uz.advisor.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Glavna kupola in dva stolpa na njenih straneh so zgrajeni v tradicionalnem slogu. V vogalih mavzoleja so dvo- in trinadstropne osemkotne in štirikotne hudžre.<ref name="History8">{{Cite web|url= https://bookatour.me/ru/uzbekistan/attraction/mavzoley-al-kaffal-ash-shashi-tashkent.html|title= МАВЗОЛЕЙ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|website= bookatour.me |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History7" /><ref name="History1" /> Na [[preklada|prekladi]] nad vrati so napisani datum izgradnje mavzoleja, ime arhitekta in kaligrafov podpis. Napisi na kupoli se niso ohranili.<ref name="History3" /> Stene mavzoleja so okrašene z izrezljanimi ploščami. Kupola mavzoleja je prekrita z barvnimi ploščicami. Grobišče je označeno s kamnom.<ref name="History9">{{Cite web|url= https://rutraveller.ru/place/48319|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= rutraveller.ru |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Pogrebna [[kripta]] je okrašena z [[mozaik]]i, grobovi pa so prekriti z nagrobniki. Okoli mavzoleja je bil kasneje zgrajen [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name="History1" /><ref>{{Cite web|url= https://uzhurriyat.uz/2017/04/18/ko-hna-shosh-bag-ridagi-javohir/|title= Ko‘hna Shosh bag‘ridagi javohir|website= uzhurriyat.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-39.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-38.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-37.JPG| Slika:Kaffal Shashi Mausoleum rear view.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Qaffol Shoshiy Mausoleum}} * [https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d9457555-Reviews-Qaffol_Shoshiy_Maqbarasi-Tashkent_Tashkent_Province.html Qaffol Shoshiy Maqbarasi, Ташкент: лучшие советы перед посещением] * [https://yuz.uz/uz/news/abu-bakr-qaffol-shoshiy--mehr-saxovat-sohibi Abu Bakr Qaffol Shoshiy – mehr-saxovat sohibi] * [https://oyina.uz/uz/generation/138 Qaffol ash-Shoshiy] * [https://lex.uz/docs/-1729649 PQ-587-сон 20.02.2007. Hazrati imom (hastimom) jamoatchilik jamg‘armasini qo‘llab-quvvatlash to‘g‘risida] * [https://www.trtavaz.com.tr/haber/uzb/avrasyadan/toshkentdagi-hazrati-imom-majmuasi/6134e94201a30a87c87c0eea Toshkentdagi Hazrati Imom majmuasi - Avrasya'dan - Haber] * [https://meros.uz/object/hazrati-imom-majmuasi Hazrati Imom majmuasi] * [https://sirlar.uz/qaffol-ash-shoshiy-haqida-batafsil-ma-lumotlar-tarjimai-hol Qaffol ash-Shoshiy haqida batafsil ma’lumotlar, tarjimai hol] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1542]] [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mavzoleji v Uzbekistanu]] 2kx5v9nb6gsytyt3luqegzw2ngo2uw9 Akamasoa 0 603720 6685998 6685986 2026-06-06T12:12:02Z Tomica SLO 244659 dodal 2 lastni sliki 6685998 wikitext text/x-wiki [[Slika:Akamasoa village.jpg|sličica|Znamenite barvne hiške]] '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. [[Slika:Akamasoa from distance.jpg|sličica|Naselje Akamasoa z bližnje ceste]] Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. [[Slika:Quarry in Akamasoa.jpg|sličica|Kamnolom granita, kjer prebivalci služijo vsakdanji "riž"]] Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev verskih scenografij in ples ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke [[Kategorija:Humanitarne organizacije]] [[Kategorija:Mesta na Madagaskarju]] iz1059a147vlj86kl1q66mn2d2xtor4 Margaret Mitchell 0 603723 6686108 6685867 2026-06-06T15:13:37Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6686108 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri. Sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, in hladnokrvno ustreli posiljevalca:<ref name=autogenerated4 /> brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] p7k71jfbzwdsr8a6ala39a65gj1lhaf 6686117 6686108 2026-06-06T15:21:20Z Stebunik 55592 /* Med Prvo svetovno vojno */ 6686117 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] h920ofca3wqliriw6ea2h6zt5wjiau6 6686118 6686117 2026-06-06T15:21:59Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6686118 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 5539cq8ihvdrrlq3pj7sekej7242jc0 6686173 6686118 2026-06-06T17:21:49Z Stebunik 55592 /* Njena „velika ljubezen“ */ 6686173 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] qxcsqumuuzosvpsy0uyvkj8q2qlss89 6686198 6686173 2026-06-06T18:04:29Z Stebunik 55592 /* Njena „velika ljubezen“ */ 6686198 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 7yc1psgzj548xxjuplgb1lm9evgn1rv 6686200 6686198 2026-06-06T18:06:29Z Stebunik 55592 /* Njena „velika ljubezen“ */ 6686200 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] qxcsqumuuzosvpsy0uyvkj8q2qlss89 6686208 6686200 2026-06-06T18:18:25Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686208 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] gwepgnf80pfctgbk4mf8gvw48phno1b 6686216 6686208 2026-06-06T18:28:25Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6686216 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] gn4rc1sww3ka3p3z1edvnr0dck1x8qj 6686241 6686216 2026-06-06T19:25:21Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686241 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery«. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika ZDA leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira W. Henry in Francis Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske kasetne bombe 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry.webp | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogum je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] ae4vx6m83ua8p2n6dlh88yoqsi2pzrw 6686249 6686241 2026-06-06T19:44:57Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686249 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika ZDA leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira W. Henry in Francis Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske kasetne bombe 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry.webp | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogum je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] j57t37e9d5qibq4rgml1l5szn8h6lga 6686250 6686249 2026-06-06T19:48:51Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686250 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika ZDA leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry.webp | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogum je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] i83tvci46kniiwtymd5ihh68mv5vbch 6686252 6686250 2026-06-06T20:13:18Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686252 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika ZDA leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogum je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 6owi020ip67sejyjbaxi7j3d8bd8hxf 6686254 6686252 2026-06-06T20:15:55Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686254 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika ZDA leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] nh6on6nbt3ycofo8uihzj69nvu4geu7 6686255 6686254 2026-06-06T20:17:53Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686255 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] s2chg30qen2jxjjrmu3vcf7tbhp977b 6686256 6686255 2026-06-06T20:23:49Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686256 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 4ewcnso46apvzwl1872429btf0vmy8b 6686340 6686256 2026-06-07T06:53:54Z Stebunik 55592 /* Posmrtno odlikovanje */ 6686340 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] d4gxzhpgepg201rudbly48ujz90yoc2 6686341 6686340 2026-06-07T07:05:57Z Stebunik 55592 /* Med Prvo svetovno vojno */ 6686341 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 7puigpnfwqt539kewi5ok9p7bm9y8qb 6686342 6686341 2026-06-07T07:07:10Z Stebunik 55592 /* Med Prvo svetovno vojno */ 6686342 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] sos0ebbl2qaikwsfmrzznfmfpetn6qx 6686343 6686342 2026-06-07T07:11:40Z Stebunik 55592 /* Med Prvo svetovno vojno */ 6686343 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod". </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] tgb3pl3ewuu6br2sf5pis2eg0no13sf Pogovor:Margaret Mitchell 1 603725 6686136 6685845 2026-06-06T15:50:13Z Yerpo 8417 /* Viri */ ... 6686136 wikitext text/x-wiki == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:21, 6. junij 2026 (CEST) :{{ping|Stebunik}} njeno ime je Margaret, ne Marjeta. Mimogrede, izjava "Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije" za debato o članku nima vrednosti, zato jo lahko v bodoče izpuščaš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:50, 6. junij 2026 (CEST) ixvwntgbg2itbamn1r4dj7nye3rtttz Uporabniški pogovor:~2026-33373-67 3 603727 6686365 6685915 2026-06-07T08:59:37Z Yerpo 8417 ! 6686365 wikitext text/x-wiki Odstranil sem vsebino, ki si jo kopiral(a) v članek [[Slovenska Bistrica]] iz drugih virov, med njimi znova tisto o povojnih pobojih iz enega Wikipedijskih člankov. Podvojevanje vsebine je nesmisel in članek o pobojih je problematičen še iz številnih drugih vidikov, ostalo pa je kršenje avtorskih pravic (in tu ni pomembno ali je vir naveden ali ne), zato prosim ne počni več tega. So ostali tvoji nedavni dodatki tudi skopirani od kje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 6. junij 2026 (CEST) <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:1|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Slovenska Bistrica|, kot ste to počeli na strani [[:Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:59, 7. junij 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} s0vbbxbcoyzfm8f8ryy1oxmqeao9d2f Uporabniški pogovor:Boss-well63 3 603729 6685995 6685930 2026-06-06T12:10:16Z Boss-well63 148180 /* Disruptive editing */ odgovor 6685995 wikitext text/x-wiki == Disruptive editing == Your editing is focused only on Isabelle de Charriere. Although your wish for an article has been placed on [[WP:Želeni članki]] (where a warning of possibility of not responding to actual requests is placed) and me warning you twice to stop pestering users with such unwarranted translation requests I have blocked you for long term disruptive editing dating all the way back to 2021. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:36, 6. junij 2026 (CEST) :<nowiki>Thanks I wasnot aware of these warnings! I am only aware of not writing in Slovenia. That's why. ~~~!</nowiki> [[Uporabnik:Boss-well63|Boss-well63]] ([[Uporabniški pogovor:Boss-well63|pogovor]]) 14:10, 6. junij 2026 (CEST) obwj8balvfczbrpk7k53yq9goixkmrg Kategorija:Mošeje v Tuniziji 14 603733 6685987 2026-06-06T12:01:46Z Ljuba24b 92351 nova kat 6685987 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Mosques in Tunisia}} [[Kategorija:Mošeje|Tunizija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji]] qlpcx6dmazrc8n7icrqvc705ks27lcq Predloga:Databox 10 603734 6685988 2026-06-06T12:02:52Z LaserEyeesOči 261217 nova stran z vsebino: »{{#invoke:Databox|databox}}« 6685988 wikitext text/x-wiki {{#invoke:Databox|databox}} rltanani0spzqhywo9z8lvv3sf81nqd Modul:Databox 828 603735 6685989 2026-06-06T12:03:37Z LaserEyeesOči 261217 nova stran z vsebino: »local property_blacklist = { 'P360', --is a list of 'P4224', --category contains 'P935', -- Commons gallery 'P1472', -- Commons Creator page 'P1612', -- Commons Institution page 'P373', -- Commons category 'P3722', -- Commons maps category 'P1151', -- topic's main Wikimedia portal 'P1424', -- topic's main template 'P910', -- topic's main category 'P1200', -- bodies of water basin category 'P1792', -- category of assoc...« 6685989 Scribunto text/plain local property_blacklist = { 'P360', --is a list of 'P4224', --category contains 'P935', -- Commons gallery 'P1472', -- Commons Creator page 'P1612', -- Commons Institution page 'P373', -- Commons category 'P3722', -- Commons maps category 'P1151', -- topic's main Wikimedia portal 'P1424', -- topic's main template 'P910', -- topic's main category 'P1200', -- bodies of water basin category 'P1792', -- category of associated people 'P1464', -- category for people born here 'P1465', -- category for people who died here 'P1791', -- category of people buried here 'P1740', -- category for films shot at this location 'P2033', -- Category for pictures taken with camera 'P2517', -- category for recipients of this award 'P4195', -- category for employees of the organization 'P1754', -- category related to list 'P301', -- category's main topic 'P971', -- category combines topics 'P3876', -- category for alumni of educational institution 'P1753', -- list related to category 'P3921', -- Wikidata SPARQL query equivalent 'P1204', -- Wikimedia portal's main topic 'P1423', -- template's main topic 'P1709', -- equivalent class 'P3950', -- narrower external class 'P2888', -- exact match 'P1382', -- coincident with 'P527', -- has part 'P2670', -- has parts of the class 'P3113', -- does not have part 'P2737', -- union of 'P2738', -- disjoint union of 'P2445', -- metasubclass of 'P1963', -- properties for this type 'P3176', -- uses property 'P1889', -- different from 'P460', -- said to be the same as 'P2959', -- permanent duplicated item 'P2860', -- cites 'P5125', -- wikimedia outline 'P5008', -- on focus list of Wikimedia project 'P2559', -- Wikidata usage instructions 'P1343', -- described by source 'P972', -- catalogu 'P1282', -- OSM tag or key } function valuesToKeys(array) local result = {} for _, v in pairs(array) do result[v] = true end return result end local p = {} function p.databox(frame) local args = frame:getParent().args local itemId = nil if args.item then itemId = args.item end local item = mw.wikibase.getEntity(itemId) if item == nil then mw.addWarning("Wikidata item not found") return "" end local databoxRoot = mw.html.create('div') :css({ float = 'right', border = '1px solid #aaa', ['max-width'] = '300px', padding = '0 0.4em', margin = '0 0 0.4em 0.4em', }) --Title databoxRoot:tag('div') :css({ ['text-align'] = 'center', ['background-color'] = '#949EC1', padding = '0.5em 0', margin = '0.5em 0', ['font-size'] = '120%', ['font-weight'] = 'bold', }) :wikitext(item:getLabel() or mw.title.getCurrentTitle().text) --Image local images = item:getBestStatements('P18') if #images == 1 then databoxRoot :tag('div') :wikitext('[[File:' .. images[1].mainsnak.datavalue.value .. '|frameless|300px]]') end --Table local dataTable = databoxRoot :tag('table') :css({ ['text-align'] = 'left', ['font-size'] = '90%', ['word-break'] = 'break-word' }) dataTable:tag('caption') :css({ ['background-color'] = '#949EC1', ['font-weight'] = 'bold', ['margin-top'] = '0.2em', }) :wikitext(item:formatStatements('P31').value) local properties = mw.wikibase.orderProperties(item:getProperties()) local property_blacklist_hash = valuesToKeys(property_blacklist) property_blacklist_hash['P31'] = true --Special property local edit_message = mw.message.new('vector-view-edit'):plain() for _, property in pairs(properties) do local datatype = item.claims[property][1].mainsnak.datatype if datatype ~= 'commonsMedia' and datatype ~= 'external-id' and datatype ~= 'quantity' and not property_blacklist_hash[property] and #item:getBestStatements(property) <= 5 then local propertyValue = item:formatStatements(property) dataTable:tag('tr') :tag('th') :attr('scope', 'row') :wikitext(propertyValue.label):done() :tag('td') :wikitext(frame:preprocess(propertyValue.value)) :wikitext('&nbsp;[[File:OOjs UI icon edit-ltr.svg|' .. edit_message .. '|12px|baseline|class=noviewer|link=https://www.wikidata.org/wiki/' .. item.id .. '#' .. property .. ']]') end end --Map local coordinates_statements = item:getBestStatements('P625') if #coordinates_statements == 1 and coordinates_statements[1].mainsnak.datavalue and coordinates_statements[1].mainsnak.datavalue.value.globe == 'http://www.wikidata.org/entity/Q2' then --We build the call to mapframe local latitude = coordinates_statements[1].mainsnak.datavalue.value.latitude local longitude = coordinates_statements[1].mainsnak.datavalue.value.longitude local geojson = { type = 'Feature', geometry = { type = 'Point', coordinates = { longitude, latitude } }, properties = { title = item:getLabel() or mw.title.getCurrentTitle().text, ['marker-symbol'] = 'marker', ['marker-color'] = '#224422', } } databoxRoot:wikitext(frame:extensionTag('mapframe', mw.text.jsonEncode(geojson), { height = 300, width = 300, frameless = 'frameless', align = 'center', latitude = latitude, longitude = longitude, zoom = zoom })) end return tostring(databoxRoot) end return p szh96ybo2v37shdz3yep42gsnns0fx7 Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji 14 603736 6685991 2026-06-06T12:04:38Z Ljuba24b 92351 nova kat 6685991 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Tunisia}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Tunizija]] [[Kategorija:Arhitektura Tunizije]] hbm2kdhkz7dhniqhl4g3cri4mv92j47 6685996 6685991 2026-06-06T12:11:05Z Ljuba24b 92351 kat 6685996 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Tunisia}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Tunizija]] [[Kategorija:Tunizija]] [[Kategorija:Arhitektura Tunizije]] k6hgouexub6w2g2s739zdqmuljl6vwq Kategorija:Zavarovana območja Tunizije 14 603737 6685992 2026-06-06T12:06:54Z Ljuba24b 92351 nova kat 6685992 wikitext text/x-wiki {{commons category|Protected areas of Tunisia}} [[Kategorija:Zavarovana območja po državah|Tunizija]] [[Kategorija:Geografija Tunizije]] j9lzm784te0p4eu1myxlvg2dp8tjrqw Kategorija:Ramsarska mokrišča v Tuniziji 14 603738 6685994 2026-06-06T12:09:35Z Ljuba24b 92351 nova kat 6685994 wikitext text/x-wiki {{commonscat|Ramsar sites in Tunisia}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Tunizija]] [[Kategorija:Zavarovana območja Tunizije]] 44elrqkho8qwhvxl23pd5f09ytf8vkn Škrlatna čarovnica 0 603739 6686001 2026-06-06T12:26:03Z Gledalec 242658 n 6686001 wikitext text/x-wiki [[Slika:2021-10-30 11-00-32 ILCE-7C DSC06467 DxO.jpg|sličica|Škrlanta čarovnica, ki jo upodablja igralka v kostumu.]] '''Škrlatna čarovnica''' ('''Wanda Maximoff''') je izmišljena osebnost, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvarila sta jo pisatelj [[Stan Lee]] in umetnik [[Jack Kirby]], prvič pa se je pojavila v stripu [[The X-Men#4]] (marec 1964). Sprva je bila upodobljena kot mutant s sposobnostjo manipuliranja z verjetnostjo, kasneje pa je bila razširjena v močno čarovnico, sposobno vihteti magijo kaosa in spreminjati tkivo resničnosti. Pogosto jo omenjena kot ena najmočnejših in najvplivnejših likov v Marvelovem vesolju. Škrlatna čarovnica je bila prvotno predstavljena kot antagonistka skupaj s svojim bratom dvojčkom [[Quicksilver|Quicksilverjem]] kot člana Bratovščine zlih mutantov. Čeprav je bila sprva upodobljena kot nasprotnica [[Možje X|X-možev]], je kasneje postala superjunakinja in dolgoletna članica [[Maščevalci (skupina)|Maščevalcev]]. Wanda se je sčasoma poročila z androidom [[Vision (lik)|Visionom]], zgodbe o njunem odnosu ter čarobnem rojstvu in kasnejši izgubi njunih dvojčkov pa so postale glavni elementi kasnejših poglavij, kot sta Maščevalci: Razstavljeno in Hiša M. Njena sinova, Wiccan in Speed, sta se kasneje vrnila kot najstniška junaka. Skozi celotno Marvelovo zgodovino je bila upodobljena tudi kot sestra dvojčica Quicksilverja in dolgo opisana kot mutirana hči Magneta in Romkinje Magde. Kasnejše zgodbe so predstavile povratno informacijo, ki je pojasnila, da sta bila ona in njen brat predmet genetskih eksperimentov Visokega Evolucionarja, kar pomeni, da ni bila nikoli zares mutant, kljub prejšnjim testom "X-gena", ki so kazali na drugačen. Wandino poreklo se je v različnih zgodbah spremenilo: včasih naj bi bila hči junakov zlate dobe Whizzerja in Miss Amerike, preden so jo kasnejše zgodbe uveljavile kot hčerko romske čarovnice Natalije Maximoff, nekdanje Škrlatne čarovnice, in nečakinjo Djanga Maximoffa in Marje Maximoff. Škrlatna čarovnica se je pojavila v več filmih in serijah [[Marvel Cinematic Universe|MCU]], kjer jo je upodobila igralka [[Elizabeth Olsen]]. == Zunanje povezave == * {{Marvelwiki|scarlet-witch-wanda-maximoff/in-comics|Scarlet Witch (Wanda Maximoff)}} * {{marveldatabase}} * [http://uncannyxmen.net/characters/scarlet-witch UncannyXmen.net Spotlight on Scarlet Witch] [[Kategorija:Marvelovi liki]] [[Kategorija:Dela leta 1964]] gi04kp01yt32u5aatdebkmjry2lw9qj 6686363 6686001 2026-06-07T08:55:44Z Marko3 1829 6686363 wikitext text/x-wiki [[Slika:2021-10-30 11-00-32 ILCE-7C DSC06467 DxO.jpg|sličica|Škrlanta čarovnica, ki jo upodablja igralka v kostumu.]] '''Škrlatna čarovnica''' ('''Wanda Maximoff''') je izmišljena osebnost, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvarila sta jo pisatelj [[Stan Lee]] in umetnik [[Jack Kirby]], prvič pa se je pojavila v stripu [[The X-Men#4]] (marec 1964). Sprva je bila upodobljena kot mutant s sposobnostjo manipuliranja z verjetnostjo, kasneje pa je bila razširjena v močno čarovnico, sposobno vihteti magijo kaosa in spreminjati tkivo resničnosti. Pogosto jo omenjena kot ena najmočnejših in najvplivnejših likov v Marvelovem vesolju. Škrlatna čarovnica je bila prvotno predstavljena kot antagonistka skupaj s svojim bratom dvojčkom [[Quicksilver|Quicksilverjem]] kot člana Bratovščine zlih mutantov. Čeprav je bila sprva upodobljena kot nasprotnica [[Možje X|mož X]], je kasneje postala superjunakinja in dolgoletna članica [[Maščevalci (skupina)|Maščevalcev]]. Wanda se je sčasoma poročila z androidom [[Vision (lik)|Visionom]], zgodbe o njunem odnosu ter čarobnem rojstvu in kasnejši izgubi njunih dvojčkov pa so postale glavni elementi kasnejših poglavij, kot sta Maščevalci: Razstavljeno in Hiša M. Njena sinova, Wiccan in Speed, sta se kasneje vrnila kot najstniška junaka. Skozi celotno Marvelovo zgodovino je bila upodobljena tudi kot sestra dvojčica Quicksilverja in dolgo opisana kot mutirana hči Magneta in Romkinje Magde. Kasnejše zgodbe so predstavile povratno informacijo, ki je pojasnila, da sta bila ona in njen brat predmet genetskih eksperimentov Visokega Evolucionarja, kar pomeni, da ni bila nikoli zares mutant, kljub prejšnjim testom "X-gena", ki so kazali na drugačen. Wandino poreklo se je v različnih zgodbah spremenilo: včasih naj bi bila hči junakov zlate dobe Whizzerja in Miss Amerike, preden so jo kasnejše zgodbe uveljavile kot hčerko romske čarovnice Natalije Maximoff, nekdanje Škrlatne čarovnice, in nečakinjo Djanga Maximoffa in Marje Maximoff. Škrlatna čarovnica se je pojavila v več filmih in serijah [[Marvel Cinematic Universe|MCU]], kjer jo je upodobila igralka [[Elizabeth Olsen]]. == Zunanje povezave == * {{Marvelwiki|scarlet-witch-wanda-maximoff/in-comics|Scarlet Witch (Wanda Maximoff)}} * {{marveldatabase}} * [http://uncannyxmen.net/characters/scarlet-witch UncannyXmen.net Spotlight on Scarlet Witch] [[Kategorija:Marvelovi liki]] [[Kategorija:Dela leta 1964]] hlfm3rcpjja9rqlijve87s4aopkomfk Eksplozija v Namhkamu (2026) 0 603740 6686007 2026-06-06T12:32:51Z LaserEyeesOči 261217 kmalu končano 6686007 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev|datum=junij 2026}} {{Databox}} 31. maja 2026 je v Namhkamu v državi Shan v [[Mjanmar|Mjanmaru]] prišlo do hude eksplozije v objektu, kjer so skladiščili eksplozivna sredstva za rudarstvo.<ref>https://taangland.org/category/statement/6a1d8b817ad27</ref> Eksplozija se je zgodila na območju, ki ga nadzira Narodna osvobodilna vojska Ta'ang (TNLA), ena od uporniških skupin, ki se borijo v trenutni državljanski vojni v tej državi. Eksplozija je vas Kaung Tat skoraj v celoti porušila, pri čemer je umrlo več kot 46 ljudi, več kot 112 pa jih je bilo ranjenih.<ref>https://web.archive.org/web/20260218132046/https://www.crisisgroup.org/asia/south-east-asia/myanmar/b177-treading-rocky-path-taang-army-expands-myanmars-shan-state</ref> == Sklici in viri == {{sklici|2}} {{Stub}} [[Category:Nesreče v Mjanmaru leta 2026]] 4pbdlg2ziyfcxqbpgghx1oynf9relzq 6686008 6686007 2026-06-06T12:34:13Z LaserEyeesOči 261217 6686008 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev|datum=junij 2026}} {{Databox}} 31. maja 2026 je v Namhkamu v državi Shan v [[Mjanmar|Mjanmaru]] prišlo do hude [[Eksplozija|eksplozije]] v objektu, kjer so skladiščili eksplozivna sredstva za rudarstvo.<ref>https://taangland.org/category/statement/6a1d8b817ad27</ref> Eksplozija se je zgodila na območju, ki ga nadzira Narodna osvobodilna vojska Ta'ang (TNLA), ena od uporniških skupin, ki se borijo v trenutni državljanski vojni v tej državi. Eksplozija je vas Kaung Tat skoraj v celoti porušila, pri čemer je umrlo več kot 46 ljudi, več kot 112 pa jih je bilo ranjenih.<ref>https://web.archive.org/web/20260218132046/https://www.crisisgroup.org/asia/south-east-asia/myanmar/b177-treading-rocky-path-taang-army-expands-myanmars-shan-state</ref> == Sklici in viri == {{sklici|2}} {{Stub}} [[Category:Nesreče v Mjanmaru leta 2026]] 76gvh2z2zslrkz8vmw1htxqwh1rtk9y 6686012 6686008 2026-06-06T12:43:25Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Katastrofe v Mjanmaru]]; +[[Kategorija:Eksplozije]]; ±[[Kategorija:Nesreče v Mjanmaru leta 2026]]→[[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686012 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev|datum=junij 2026}} {{Databox}} 31. maja 2026 je v Namhkamu v državi Shan v [[Mjanmar|Mjanmaru]] prišlo do hude [[Eksplozija|eksplozije]] v objektu, kjer so skladiščili eksplozivna sredstva za rudarstvo.<ref>https://taangland.org/category/statement/6a1d8b817ad27</ref> Eksplozija se je zgodila na območju, ki ga nadzira Narodna osvobodilna vojska Ta'ang (TNLA), ena od uporniških skupin, ki se borijo v trenutni državljanski vojni v tej državi. Eksplozija je vas Kaung Tat skoraj v celoti porušila, pri čemer je umrlo več kot 46 ljudi, več kot 112 pa jih je bilo ranjenih.<ref>https://web.archive.org/web/20260218132046/https://www.crisisgroup.org/asia/south-east-asia/myanmar/b177-treading-rocky-path-taang-army-expands-myanmars-shan-state</ref> == Sklici in viri == {{sklici|2}} {{Stub}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] [[Kategorija:Katastrofe v Mjanmaru]] [[Kategorija:Eksplozije]] cx9pvgmnch09z6ca5nv2jhxdlf6ngs2 6686026 6686012 2026-06-06T13:12:44Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Eksplozija v Namhkamu leta 2026]] na [[Eksplozija v Namhkamu (2026)]]: standardizacija 6686012 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev|datum=junij 2026}} {{Databox}} 31. maja 2026 je v Namhkamu v državi Shan v [[Mjanmar|Mjanmaru]] prišlo do hude [[Eksplozija|eksplozije]] v objektu, kjer so skladiščili eksplozivna sredstva za rudarstvo.<ref>https://taangland.org/category/statement/6a1d8b817ad27</ref> Eksplozija se je zgodila na območju, ki ga nadzira Narodna osvobodilna vojska Ta'ang (TNLA), ena od uporniških skupin, ki se borijo v trenutni državljanski vojni v tej državi. Eksplozija je vas Kaung Tat skoraj v celoti porušila, pri čemer je umrlo več kot 46 ljudi, več kot 112 pa jih je bilo ranjenih.<ref>https://web.archive.org/web/20260218132046/https://www.crisisgroup.org/asia/south-east-asia/myanmar/b177-treading-rocky-path-taang-army-expands-myanmars-shan-state</ref> == Sklici in viri == {{sklici|2}} {{Stub}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] [[Kategorija:Katastrofe v Mjanmaru]] [[Kategorija:Eksplozije]] cx9pvgmnch09z6ca5nv2jhxdlf6ngs2 Uporabnik:LaserEyeesOči 2 603741 6686009 2026-06-06T12:35:07Z LaserEyeesOči 261217 nova stran z vsebino: »{{#babel:hr|sl-3}}« 6686009 wikitext text/x-wiki {{#babel:hr|sl-3}} kci16tsulw5yxz7eyg0902mnv1f8hzw Kategorija:Katastrofe leta 2026 14 603742 6686013 2026-06-06T12:43:46Z Sporti 5955 n 6686013 wikitext text/x-wiki {{Katastrofe po letih|202|6}} {{Kategorija v Zbirki|2026 disasters}} 0k06mv5vnfaymzqmgxkkk24u20eiuag Kategorija:Katastrofe v Mjanmaru 14 603743 6686014 2026-06-06T12:45:03Z Sporti 5955 n 6686014 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[katastrofa]]h v [[Mjanmar]]u}} [[Kategorija:Geografija Mjanmara]] [[Kategorija:Zgodovina Mjanmara]] [[Kategorija:Katastrofe po državah|Mjanmar]] lev3si1t0xi96gppdq4rok7em2g6427 Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina 0 603744 6686023 2026-06-06T13:12:40Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] na [[Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]]: pravopis 6686023 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]] eg2eynqv5d6whzvqpj05vjthhmdhlx1 6686132 6686023 2026-06-06T15:45:07Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] 6686132 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] c4zgdyb6z14zepkxkoi2xv8yxhdkua7 Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina 1 603745 6686025 2026-06-06T13:12:40Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] na [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]]: pravopis 6686025 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]] i0c4busd0rjxmphta97gqn4lhzjnnm9 6686131 6686025 2026-06-06T15:44:53Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje]] 6686131 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje]] 7zbpnfo0but060o8f9axjd4k37rk1gi Eksplozija v Namhkamu leta 2026 0 603746 6686027 2026-06-06T13:12:45Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Eksplozija v Namhkamu leta 2026]] na [[Eksplozija v Namhkamu (2026)]]: standardizacija 6686027 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Eksplozija v Namhkamu (2026)]] cfsgxd4osk9qf2dbu8im1cfmavq04d7 Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina 0 603747 6686029 2026-06-06T13:13:41Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]] na [[Železniška proga Trst–Hrpelje]]: najpogostejše ime 6686029 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] c4zgdyb6z14zepkxkoi2xv8yxhdkua7 Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina 1 603748 6686031 2026-06-06T13:13:41Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje - Kozina]] na [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje]]: najpogostejše ime 6686031 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Železniška proga Trst–Hrpelje]] 7zbpnfo0but060o8f9axjd4k37rk1gi Hrpeljska proga 0 603749 6686032 2026-06-06T13:14:10Z Upwinxp 126544 ->[[Železniška proga Trst–Hrpelje]] 6686032 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] c4zgdyb6z14zepkxkoi2xv8yxhdkua7 Železniška proga Hrpelje–Trst 0 603750 6686033 2026-06-06T13:14:44Z Upwinxp 126544 ->[[Železniška proga Trst–Hrpelje]] 6686033 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] c4zgdyb6z14zepkxkoi2xv8yxhdkua7 Železniška proga Kozina–Trst 0 603751 6686034 2026-06-06T13:14:56Z Upwinxp 126544 ->[[Železniška proga Trst–Hrpelje]] 6686034 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] c4zgdyb6z14zepkxkoi2xv8yxhdkua7 Železniška proga Trst–Kozina 0 603752 6686035 2026-06-06T13:15:11Z Upwinxp 126544 ->[[Železniška proga Trst–Hrpelje]] 6686035 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] c4zgdyb6z14zepkxkoi2xv8yxhdkua7 Mošeja Al Zajtuna 0 603753 6686037 2026-06-06T13:23:47Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6686037 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Mošeja Al Zajtuna | native_name = جامع الزيتونة | native_name_lang = ar | image = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | image_upright = | caption = Minaret in terasa mošeje Al Zajtuna | map_type = | map_size = | map_alt = | map_relief = | map_caption = | mapframe = yes | coordinates = {{coord|36.7972|N|10.1711|E|type:landmark_region:TN|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | religious_affiliation = [[Sunitizem]] | location = [[Tunis]] | sect = | tradition = | sector = | municipality = | district = | territory = | prefecture = | state = | province = | region = | country = [[Tunizija]] | administration = | consecration_year = | organisational_status = [[mošeja]] | functional_status = aktivna | heritage_designation = | ownership = | governing_body = | leadership = | patron = | religious_features_label = | religious_features = | architect = Fathallah (Fath al-Banna') | architecture_type = [[mošeja]] | architecture_style = [[mavrska arhitektura]], aglabidska in druga obdobja | founded_by = | creator = | funded_by = | established = ok. 698 | groundbreaking = | year_completed = 864 {{small|(s kasnejšimi dodatki)}} | construction_cost = | date_demolished = | facade_direction = | capacity = | length = | width = | width_nave = | interior_area = | height_max = | dome_quantity = 2 | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = 1 | minaret_height = 43 m | inscriptions = | materials = | elevation_m = | elevation_footnotes = | nrhp = | designated = | added = | refnum = | footnotes = | website = }} '''Mošeja Al Zajtuna'''{{efn|Also spelled '''Ez-Zitouna Mosque''' and '''El-Zituna Mosque''', among other variations.}} ({{langx|ar|جامع الزيتونة|Jāmiʿ al-Zaytūnah|'Mošeja oljke'}}) je glavna [[mošeja]] v središču zgodovinske [[Medina, Tunis|Medine]] v [[Tunis]]u v [[Tunizija|Tuniziji]]. Mošeja je najstarejša v mestu. Ustanovljena je bila konec 7. stoletja ali v začetku 8. stoletja, vendar njena sedanja arhitekturna oblika izvira iz rekonstrukcije v 9. stoletju, vključno s številnimi antičnimi stebri, ponovno uporabljenimi iz [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], ter iz kasnejših dozidav in obnov skozi stoletja.<ref name=":052" /><ref name=":0" /> Mošeja se je razvila v visokošolsko ustanovo, danes [[Univerza Ez-Zitouna]], ki je od približno 13. stoletja naprej postala najpomembnejša izobraževalna ustanova v Tuniziji.<ref name=":052" /> Tam so med drugim poučevali Ibn 'Arafa, pomemben [[Malikijski madhab|malikitski]] učenjak, al-Maziri, veliki tradicionalist in pravnik, in [[Abu-l-Kasim al-Šabi]], slavni tunizijski pesnik.<ref name=":4">{{Cite book |last=Ben Achour |first=M.A. |title=Masjid al-Zaytūna: al-rijalu wa'l ma'lem |publisher=Cérès Production |year=1991 |location=Tunis |language=ar |trans-title=The Zaytuna Mosque: the men and the monument}}</ref><ref name="zay-ws" /><ref name="science">{{Cite web | url=http://www.ezzitouna.org/002.html | title=Al-Zaytuna Theological and Scientific Influence on the Islamic World | publisher=Al-Zaytuna Mosque | access-date=2009-02-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100512185950/http://www.ezzitouna.org/002.html | archive-date=2010-05-12 | url-status=dead }}</ref> == Etimologija == Ena legenda pravi, da se je imenovala ''Oljčna mošeja'', ker je bila zgrajena na starodavnem bogoslužnem mestu, kjer je rastla oljka. Drugo poročilo, ki ga je posredoval tunizijski zgodovinar iz 17. stoletja Ibn Abi Dinar, poroča o prisotnosti bizantinske krščanske cerkve, posvečene Sveti Oliviji na tej lokaciji.<ref name=":052" /><ref name=":0" /> Arheološke raziskave in restavratorska dela v letih 1969–1970 so pokazala, da je bila mošeja zgrajena na obstoječi stavbi iz bizantinske dobe s stebri, ki je pokrivala pokopališče. Morda je bila to krščanska [[bazilika (zgradba)|bazilika]], kar podpira legendo, ki jo je poročal Ibn Abi Dinar. Novejša interpretacija Mohameda al-Badjija Ibn Mamija nakazuje, da so bile prejšnje strukture morda del bizantinske utrdbe, znotraj katere so arabski osvajalci zgradili svojo mošejo. To hipotezo podpira tudi Sihem Lamine.<ref name=":17" /> Svetnica je v Tuniziji še posebej cenjen, ker se vraževerno verjame, da se bo, če se oskruni kraj in njegov spomin, zgodila nesreča; to vključuje prepričanje, da se bo [[islam]] končal, ko bodo njene relikvije najdene.<ref>{{in lang|it}} S. ROMANO. "Una santa palermitana venerata dai maomettani a Tunisi". ''Archivio storico siciliano'', XXVI (1901), pp.&nbsp;11–21. :* cfr. també F. SCORZA BARCELLONA. "Santi africani in Sicilia (e siciliani in Africa) secondo Francesco Lanzoni". Dins: ''[http://opac.regesta-imperii.de/lang_en/anzeige.php?sammelwerk=Storia+della+Sicilia+e+tradizione+agiografica+nella+tarda+antichit%C3%A0 Storia della Sicilia e tradizione agiografica nella tarda antichità. Atti del Convegno di Studi (Catania, 20–22 maggio 1986)] {{Webarchive|url=https://archive.today/20150209201940/http://opac.regesta-imperii.de/lang_en/anzeige.php?sammelwerk=Storia+della+Sicilia+e+tradizione+agiografica+nella+tarda+antichit%C3%A0 |date=2015-02-09 }},'' a cura de Salvatore Pricoco. Catanzaro 1988, pp. 37–55.</ref> Ta pomožna legenda, povezana z odkritjem relikvij svetnice, je na [[Sicilija|Siciliji]] razširjena, vendar je povezana tudi z drugimi svetniki.<ref name=DRONCO2001>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ |date=2015-02-07 }}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref> Leta 1402 je sicilski kralj Martin I. od berberskega kalifa Ifrikije Abu Farisa Abd al-Aziza II. zahteval vrnitev relikvij svetnice Olivije, ki ga je ta zavrnil. Tudi danes Tunizijci, ki jo še vedno častijo, verjamejo, da bo oblast njihove vere zbledela, ko bo telo Device Olivije izginilo.<ref name="SANTI-BEATI">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604042924/https://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 |date=2023-06-04 }}.'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: 02 February, 2015.</ref> == Zgodovina == === Ustanovitev === Al-Zajtuna je bila druga mošeja, zgrajena v [[Ifrikija|Ifrikiji]] in regiji [[Magreb]] po [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeji Uqba]] v [[Kairouan]]u.<ref name="zay-ws">{{Cite web | title = Al-Zaytuna Mosque through History | url = http://www.ezzitouna.org/001.html | publisher = Al-Zaytuna Mosque | access-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100127184234/http://www.ezzitouna.org/001.html | archive-date = 2010-01-27 | url-status = dead }}</ref> Natančen datum gradnje se razlikuje glede na različne vire in interpretacije. Pisec [[Al-Bakri]] iz 11. stoletja je zapisal, da je Ubayd Allah ibn al-Habhab, omajadski guverner Ifrikije, leta 114 po [[hidžra|hidžri]] (732/733 n. št.) zgradil petkovo mošejo (jāmīʿ) v Tunisu. Tudi Ibn Khaldun (umrl 1406) ponavlja to poročilo.<ref name="zay-ws" /> Vendar pa Al-Bakri omenja tudi mošejo (''masjid''), ki jo je leta 79 po hidžri (698/699 n. št.) zgradil Hasan ibn al-Nu'man, ki je vodil osvojitev Kartagine.<ref name=":052">{{Cite book |last=Chater |first=Khalifa |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=2002 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bearman |editor-first=P. |volume=XI |location= |pages=488–490 |language=en |chapter=Zaytūna |editor-last2=Bianquis |editor-first2=Th. |editor-last3=Bosworth |editor-first3=C.E. |editor-last4=van Donzel |editor-first4=E. |editor-last5=Heinrichs |editor-first5=W.P.}}</ref> Sodobni zgodovinarji so razdeljeni glede natančnega datuma gradnje in glede tega ali naj bi jo pripisali Ibn al-Habhabu ali Ibn al-Nu'manu. Večina učenjakov podpira drugo razlago in pripisuje temelje Ibn al-Nu'manu leta 698 n. št.<ref name=":17">{{Cite book |last=Lamine |first=Sihem |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=269–293 |language=en |chapter=The Zaytuna: The Mosque of a Rebellious City |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}</ref><ref name=":172" /><ref name=":24" /> V skladu s to razlago se domneva, da jo je Ibn al-Habhab pozneje obnovil, razširil ali dokončal gradnjo.<ref name="tns-mun">{{cite web |title=Jemaâ Ezzitouna |url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte_jamaea_az-zitouna.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090526004256/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte_jamaea_az-zitouna.htm |archive-date=2009-05-26 |access-date=2009-02-06 |publisher=Municipality of Tunis}}</ref> En argument v podporo tej trditvi je, da je malo verjetno, da je mesto Tunis po osvojitvi leta 79 po hidžri (698/699 n. št.) dolgo ostalo brez mošeje. Ahmed ibn Abu Diyaf, tunizijski zgodovinar iz 19. stoletja, pripisuje temelje Hasanu ibn al-Nu'manu leta 84 po hidžri (703/704 n. št.). Lucien Golvin, francoski učenjak iz 20. stoletja, je trdil, da je bil ustanovitelj Ibn al-Habhab, vendar da je bila gradnja izvedena leta 116 po hidžri (734/735 n. št.).<ref>{{Cite book |last=Golvin |first=Lucien |url=https://books.google.com/books?id=sql9PwAACAAJ |title=Essai sur l'architecture religieuse musulmane. Tome 3: L'architecture religieuse des "Grands ʻAbbâsides", la mosquée de Ibn Tûlûn, l'architecture religieuse des Aghlabides |publisher=Klincksieck |year=1974 |pages=152 |language=fr}}, cited in {{Cite book |last=Chater |first=Khalifa |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=2002 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bearman |editor-first=P. |volume=XI |location= |pages=488 |language=en |chapter=Zaytūna |editor-last2=Bianquis |editor-first2=Th. |editor-last3=Bosworth |editor-first3=C.E. |editor-last4=van Donzel |editor-first4=E. |editor-last5=Heinrichs |editor-first5=W.P.}}</ref> === Aglabidska rekonstrukcija === Mošeja svojo sedanjo obliko dolguje rekonstrukciji pod [[Aglabidi]], dinastijo, ki je v 9. stoletju vladala Ifrikiji v imenu [[Abasidi|abasidskih]] kalifov. Dela so se začela v času vladavine emirja Abu Ibrahima Ahmada in končana v letih 864–865.<ref name=":82">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages= |access-date=2022-10-31 |archive-date=2024-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240608042056/https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |url-status=live }}</ref>{{Rp|page=|pages=38–40}}<ref name=":17" /><ref name=":0">{{Cite web |last=Ben Mami |first=Mohamed Béji |title=Great Mosque of Zaytuna |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en |access-date=2022-10-31 |website=Discover Islamic Art - Museum With No Frontiers |archive-date=2020-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200612113902/https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en |url-status=live }}</ref> Posledično je postavitev mošeje zelo podobna mošeji Uqba v Kairouanu, ki so jo Aglabidi prav tako obnovili prej v istem stoletju. Sodoben napis na dnu kupole pred [[mihrab]]om navaja datum te gradnje in imenuje tri osebe: 1) abasidskega kalifa al-Musta'ina Billaha, ki je bil opredeljen kot glavni mecen; 2) Nusayrja, mawlo kalifa in verjetno nadzornika del; in 3) Fathallaha ali Fatha al-Banna'a, arhitekta in glavnega graditelja. Drug napis vzdolž ene od dvoriščnih fasad mošeje zagotavlja enake informacije. Aglabidski emir sam (Abu Ibrahim Ahmad) v teh napisih ni omenjen, kar nakazuje, da morda ni bil uradno vključen v gradnjo in da je dela namesto tega vodil Nusayr neposredno v imenu abasidskega kalifa. Aglabidska stavba je danes večinoma zakrita s poznejšimi dozidavami in rekonstrukcijami. Najbolje ohranjeni deli iz 9. stoletja so notranjost molilnice (čeprav je bil del te kasneje tudi obnovljen) in štrleči okrogli vogalni [[bastijon]]i na severnem in vzhodnem vogalu mošeje.<ref name=":82" />{{Rp|page=|pages=38–40}} Ni dokazov, da bi bil v tem času mošeji pritrjen [[minaret]]. Razlogi za to opustitev niso jasni. To kaže na to, da minareti še niso bili standardna značilnost kongregacijskih mošej<ref name=":82" />{{Rp|pages=|page=41}} ali da so bili takrat še vedno obravnavani kot kontroverzna inovacija. === Kasnejša zgodovina === [[File:Zitouna 1880.jpg|thumb|left|Mošeja leta 1880, z vidnim minaretom Hafsidov iz 15. stoletja]] Med letoma 990 in 995 so bila pod Ziridi, strankami [[Fatimidi|fatimidskih]] kalifov, izvedena nadaljnja dela. Ta dela so vključevala dodatek galerij okoli dvorišča in Qubbat al-Bahu (ali Qubbat al-Bahw), kupole na vhodu v molilnico. Kupola sama je natančneje datirana v leto 991.<ref name=":82" />{{Rp|pages=86–87}} Datume teh del zagotavlja vrsta napisov okoli Qubbat al-Bahuja, vendar so bila imena samih mecenov pozneje izbrisana, verjetno ko so Ziridi v 11. stoletju razglasili neodvisnost od Fatimidov.<ref name=":82" />{{Rp|pages=|page=87}} Glede na kontekst lahko dela pripišemo mecenstvu ziridskega emirja Al-Mansurja ibn Buluggina. Napisi vsebujejo tudi imena štirih obrtnikov: Ahmada al-Burjinija, Abuja al-Thane, 'Abdallaha ibn Qaffasa in Bishra ibn al-Burjinija. [[File:Tunis mosque 1899.jpg|thumb|Fotokromatografski odtis glavnega vhoda leta 1890]] Pod Hafsidi, ki so vladali od 13. do 15. stoletja stoletja je Tunis prvič postal glavna prestolnica Ifrikije. To je privedlo do povečanja pomena mošeje Al Zajtuna in ji omogočilo, da je prehitela ugled starejše mošeje Uqba v Kairouanu. Hafsidski vladarji so pod vodstvom al-Mustansirja leta 1250 in pod vodstvom Abu Jahja Zakarije v začetku 14. stoletja izvedli pomembna obnovitvena dela, pri čemer so dodali elemente, kot so kopalnice in zamenjali nekatere lesene dele.<ref name=":82" />{{Rp|page=209}}<ref name=":24">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers, MWNF |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |chapter=I.1.l The Great Mosque of Zituna}}</ref> V tem obdobju so bila na več mestih izvedena tudi druga popravila in rekonstrukcije. Tudi prvi potrjeni minaret mošeje je bil zgrajen pod hafsidskim pokroviteljstvom v letih 1438–1439. Njegov videz je znan s starih fotografij: imel je kuboidno obliko (z gredjo s kvadratno osnovo) in je bil kronan z arkadno galerijo in poligonalnim stolpom ali laterno na vrhu.<ref name=":82" />{{Rp|page=225}} [[File:Lehnert & Landrock, Tunis Rue Sidi ben Arous.jpg|thumb|upright|Pogled na sedanji minaret iz Sidi ben Arous, ok. 1908]] Leta 1534 so španske sile zasedle Tunis in vdrle v mošejo, oropale njene knjižnice in uničile ali razpršile številne njene rokopise.<ref name=":1">{{Cite book |last=Deeb |first=Mary-Jane |author-link= |chapter-url=https://archive.org/details/oxfordencycloped04espo/page/374/mode/2up |title=The Oxford Encyclopedia of the Modern Islamic World |publisher=Oxford University Press |year=1995 |editor-last=Esposito |editor-first=John L. |pages=374–375 |language=en |chapter=Zaytūnah}}</ref><ref name=":052" /> V osmanskem obdobju sta tako Muradid kot Husajnid obnovila in razširila mošejo in z njo povezane ustanove.<ref name=":1" /> To je pomagalo obnoviti pomembnost mošeje in njen ugled kot središča učenja. Leta 1637 je mecen Mohamed al-Andalus ibn Ghalib, čigar ime nakazuje, da je bil eden od moriskov, izgnanih iz Španije leta 1609, dodal arkadno ložo k zunanji vzhodni fasadi mošeje. Med letoma 1624 in 1812 je skrb za mošejo prevzela lokalna družina Bakri in zasedla položaj imama mošeje. Današnji minaret je bil leta 1894 v celoti obnovljen in posnema almohadski slog minareta mošeje Kasbah bolj zahodno.<ref name=":82" />{{Rp|page=225}} Tunizijska predsednika Bourguiba in Ben Ali sta izvedla večja obnovitvena dela in rehabilitacijo, zlasti v 1960-ih in 1990-ih.<ref name="MUN">{{cite web |title=Lieux de culte Municipalité de Tunis |url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-date=August 11, 2009 |access-date=July 23, 2010 |publisher=Government of Tunis |language=fr}}</ref> == Štipendija in univerza {{glavni|Univerza Ez-Zitouna}} Malo podatkov je o poučevanju v mošeji Al Zajtuna pred 14. stoletjem. V tem času so bili najverjetneje tečaji, ki so jih ''ulame'' (islamski pravni učenjaki) ponujali prostovoljno, vendar ne na organiziran način. Stoletja je bil Kairouan prvo središče učenja in intelektualnih prizadevanj v Tuniziji in Severni Afriki nasploh. Od 13. stoletja je Tunis postal glavno mesto Ifrikije pod vladavino Almohadov in Hafsidov. Ta sprememba moči je pomagala Al Zajtuni, da je razcvetela in postala eno glavnih središč islamskega učenja, Ibn Khaldun, prvi družbeni zgodovinar v zgodovini, pa je bil eden od njegovih produktov.<ref name="ref-24">{{cite journal | author = Charnay, Jean-Paul | title=Economy and Religion in the Works of Ibn Khaldun | journal = The Maghreb Review | volume = 4 #1 | pages=1–25 | date = January–February 1979}}</ref> Cvetoča univerza je privabljala študente in izobražence iz vseh delov takrat znanega sveta. Poleg [[Teologija|teoloških]] disciplin – kot je [[eksegeza]] [[Koran]]a (''[[tafsir]]'') – je univerza poučevala ''[[Fiqh]]'' (islamsko sodno prakso), arabsko slovnico, zgodovino, znanost in medicino.<ref name=":1" /><ref name=":052" /> Imel je tudi ''kuttab'' ali osnovno šolo, ki je mlade učila brati, pisati in si zapomniti verska besedila. Sistem poučevanja ni bil tog: prisotnost ni bila obvezna in študentje so lahko obiskovali predmete po lastni izbiri. Študentom, ki so sledili tečaju in pridobili dovolj znanja, da so predmet poučevali sami, je njihov inštruktor podelil potrdilo, imenovano ''[[idžaza]]''. Univerzi so bile pridružene tudi bogate knjižnice. Rokopisi so pokrivali skoraj vse teme in vede, vključno s slovnico, logiko, dokumentacijo, bontonom raziskovanja, kozmologijo, aritmetiko, geometrijo, minerali, poklicnim usposabljanjem itd.<ref name="hafez">{{cite book | last = Abd el-Hafiz | first = Mansour | title = Fihris Makhtutat el-Maktaba al- Ahmadiya bi Tunis | publisher = Dar el-Fat'h | location = Beirut | year = 1969 | pages = 8&ndash;9 }}</ref><ref name="mosques-libraries">{{cite book | last = Sibai | first = M. | title = Mosque Libraries : An Historical Study | publisher = Mansell Publishing Limited | location = London and New York | year = 1987 | pages=98}}</ref> Ena od njegovih slavnih knjižnic, al-Abdaliyah, je vključevala veliko zbirko redkih rokopisov, ki so pritegnili učenjake iz tujine. Velik del izvirne zbirke knjižnice je bil razpršen ali uničen, ko so Španci leta 1534 zasedli Tunis in vdrli v mošejo Al Zajtuna. Po osamosvojitvi Tunizije od Francije v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila univerzitetna knjižnica vključena v nacionalne knjižnice Tunisa. Začetek osmanske vladavine leta 1574 je sprva prinesel upad poučevanja, ki pa se je hitro povrnil. Večjo pozornost in politično pokroviteljstvo je ustanova dobila v 18. stoletju. V tem času pa je poučevanje neverskih predmetov močno upadlo. Upravne in kurikularne reforme institucije je leta 1842 začel Ahmad I. ibn Mustafa. Nadaljevale so se leta 1875 pod predsednikom vlade [[Hajredin Paša|Khajr al-Din al-Tunisijem]], ki je tudi razširil knjižnico al-Abdaliyah in jo odprl za javnost. Leta 1896 so uvedli nove predmete, kot so fizika, politična ekonomija in francoščina, leta 1912 pa so te reforme razširili na druge veje univerze v Kairouanu, Soussu, Tozeurju in Gafsi. Do 20. stoletja so bili študenti večinoma rekrutirani iz najbogatejših tunizijskih družin, nato pa se je rekrutacija razširila. Pod francosko kolonialno vladavino se je spremenil v bastijon arabske in islamske kulture, ki se je upirala francoskemu vplivu. Tukaj so študirali nekateri vidni člani alžirskega nacionalističnega gibanja, kot so 'Abd al-Hamid ibn Badis, Tawfiq Madani in [[Houari Boumédiène]].<ref name=":1" /> Po osamosvojitvi od Francije so reforme izobraževalnega sistema leta 1958 in ustanovitev [[Univerza v Tunisu|Univerze v Tunisu]] leta 1960 zmanjšale pomen Zajtune. V letih 1964–1965 je njen status neodvisne univerze ukinil predsednik [[Habib Bourguiba]] in jo spremenil v teološko visoko šolo Univerze v Tunisu.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Leta pozneje, pod vladavino tako Bourguibe kot njegovega naslednika [[Zine al-Abidine Ben Ali|Bena Alija]], je bila izobraževalna ustanova Zajtuna uradno in fizično ločena od same mošeje Zajtuna.<ref name=":2">{{Cite book |last=Feuer |first=Sarah |url=https://www.washingtoninstitute.org/media/2092 |title=State Islam in the Battle against extremism: Emerging Trends in Morocco & Tunisia |publisher=The Washington Institute for Near East Policy |year=2016 |language=en |access-date=2022-11-03 |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202322/https://www.washingtoninstitute.org/media/2092 |url-status=live }}</ref>{{Rp|page=42}} Leta 2012, po tunizijski revoluciji in kot odgovor na sodno peticijo skupine tunizijskih državljanov, so bili nekdanji izobraževalni uradi mošeje ponovno odprti in je bila ponovno razglasila za samostojno izobraževalno ustanovo.<ref name=":2" />{{Rp|page=49}}<ref name=":3">{{Cite news |date=2012-04-04 |title=Tunis reopens ancient Islamic college to counter radicals |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/article/us-tunisia-zaitouna-idUSBRE8330VI20120404 |access-date=2022-11-03 |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202318/https://www.reuters.com/article/us-tunisia-zaitouna-idUSBRE8330VI20120404 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |title=Controversy Surrounding the Al-Zaytuna Mosque in Tunis: The Ambivalent Revival of Islamic Traditions - Qantara.de |url=https://en.qantara.de/content/controversy-surrounding-the-al-zaytuna-mosque-in-tunis-the-ambivalent-revival-of-islamic |access-date=2022-11-03 |website=Qantara.de - Dialogue with the Islamic World |language=en |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202331/https://en.qantara.de/content/controversy-surrounding-the-al-zaytuna-mosque-in-tunis-the-ambivalent-revival-of-islamic |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Splošna postavitev === [[File:Zitouna Mosque plan.svg|thumb|Današnji tloris mošeje]] Mošeja Al Zajtuna pokriva površino 5000 kvadratnih metrov in ima devet vhodov.<ref name=":4" /> Sledi zasnovi in ​​arhitekturi prejšnjih mošej, zlasti mošeje Uqba v Kairouanu, ki je bila v sedanji obliki zgrajena nekaj desetletij prej.<ref name=":82" />{{Rp|pages=|page=41}} Postavitev stavbe in njena notranjost sta nepravilni, številne linije pa niso povsem vzporedne ali pravokotne, vendar to obiskovalec ne zazna. Stavba je sestavljena predvsem iz trapezoidnega dvorišča (''sahn'') in [[hipostil]]ne molitvene dvorane. Glavna razlika med to to in mošejo v Kairouanu je položaj minareta, ki je bil v tem primeru dodan veliko pozneje. Mošeja je tesno vključena v urbano tkivo in večino zunanjosti stavbe skrivajo druge sosednje strukture. Le na vzhodni strani mošeje je zunanja fasada, pred katero je arkadna loža iz leta 1637.<ref name=":82" />{{Rp|page=|pages=39–40, 220}} Sosednji prostori in objekti okoli preostalega oboda mošeje vključujejo trgovine, knjižnice in ''maksure'' (območja, rezervirana za določene posameznike ali skupine med molitvijo). === Dvorišče in minaret === Dvorišče je dostopno od zunaj skozi sedem vrat in je obdano z galerijami, ki jih podpirajo arkade lokov in stebrov. Galerija na južni strani, pred molitveno dvorano, izvira iz ziridske obnove iz 10. stoletja in jo podpirajo uničeni antični [[steber|stebri]] in [[kapitel]]i, medtem ko tri druge galerije trenutno izvirajo iz 17. in 19. stoletja, s stebri, ki jih je iz Italije uvozil premier Mustafa Haznadar sredi 19. stoletja. Tlakovci dvorišča so izdelani iz antičnih marmornih plošč, tudi [[spolija|spolij]]. Kvadratni minaret se dviga iz severozahodnega vogala dvorišča. Minaret, zgrajen leta 1894, je visok 43 metrov in posnema dekoracijo minareta mošeje Kasbah v slogu Almohadov z apnenčastim trakom v vzorcu ''[[sebka]]'' na ozadju oker [[peščenjak]]a. <gallery class="center" widths="150" heights="150" caption="Dvorišče, minaret in zunanji detajli"> File:Facade Zitouna.JPG|Zunanja vzhodna fasada mošeje z ložo iz 17. stoletja File:The courtyard of Al Zaytuna Mosque -فناء جامع الزيتونة المعمور - patio de la mosquée Zitouna.jpg|Dvorišče mošeje, pogled proti vzhodu, z vhodom v molilnico na desni File:Cour Zitouna.JPG|Sončna ura in vodnjaki na dvorišču File:Ezzeituna Mosque.JPG|Današnji minaret (zgrajen leta 1894) </gallery> === Molitvena dvorana === Osrednji vhod v molitveno dvorano pokriva kupola Qubbat al-Bahu, ki so jo Ziridi dodali okoli leta 991. [[Kupola]], ki meri približno 12 metrov v višino in 4 metre v širino, ima prefinjeno konstrukcijo, Jonathan Bloom pa jo opisuje kot eno najlepših arhitekturnih del iz tega obdobja zahodne islamske arhitekture.<ref name=":82" />{{Rp|pages=86–87}} Kupola je rebrasta in stoji na osmerokotni podlagi, ki nato stoji na kvadratni nosilni konstrukciji. Okrasje vključuje izrezljane letve, dekorativne slepe loke in niše, [[pilaster|pilastre]] ter polikromiran [[mozaik]] ali ''ablaq'' kamnoseštvo iz rdečega, belega in črnega kamna. Loki in okna imajo podkvaste loke in voussoirje (klinaste gradbene bloke) iz izmenično belega in rdečega kamna. Okoli podnožja kupole in nad kapiteli nekaterih stebrov so arabski napisi v fatimidskem cvetličnem [[Kufska pisava|kufskem jeziku]]. Hipostilna molitvena dvorana je razdeljena na 15 hodnikov z vrstami stebrov, dolgimi 6 odprtin, ki podpirajo podkvaste loke, ki potekajo pravokotno na jugovzhodno steno [[kibla (islam)|kible]]. Vsak hodnik je širok približno 3 metre, osrednji hodnik, ki vodi do [[mihrab]]a (niše, ki simbolizira kiblo), pa je širši od drugih in meri 4,8 metra. Pred zidom kible poteka še en prečni hodnik. Stebrov je približno 160 in večina jih je antičnih spolij, najverjetneje vzetih z najdišča Kartagina. Prostor pred mihrabom pokriva dobro ohranjena kupola iz obdobja Aglabidov (9. stoletje) s kufskimi napisi iz istega obdobja. Nekaj ​​izrezljanih štukaturnih plošč vzdolž zgornjih sten osrednje ladje, verjetno nekdanja okna, še vedno izvira iz obdobja Aglabidov.<ref name=":172">{{Cite book |last=Daoulatli |first=Abdelaziz |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=248–268 |language=fr |chapter=La Grande Mosquée Zitouna : un authentique monument aghlabide (milieu du IXe siècle) |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}</ref> Sam mihrab je bil v poznejših obdobjih prenovljen in večina dekoracije molilnice, razen antičnih stebrov, izvira iz 13. stoletja naprej. Štukaturna dekoracija okoli mihraba večinoma izvira iz leta 1638, štukature na [[Impost (arhitektura)|impostih]] stebrov pa iz leta 1820. V notranjosti mihraba je marmorna plošča, prekrita z zlatimi lističi in vklesana z aglabidskim kufskim napisom z verskimi formulami, kot je ''[[šahada]]''. [[Minbar]] (prižnica) poleg mihraba je eden najstarejših obstoječih minbarjev po minbarju iz Kairouana, čeprav so le nekatere njegove stranske plošče še vedno originalne iz aglabidskega obdobja, druge izvirajo iz poznejših prenov. Najnovejši kosi izvirajo iz leta 1583 v zgodnjem osmanskem obdobju. Minbar je manjši od minbarja iz Kairouana in meri 2,53 krat 3,30 metra. Lesene plošče so izrezljane z različnimi geometrijskimi in stiliziranimi rastlinskimi motivi. <gallery class="center" widths="150" heights="150" caption="Molitvena dvorana in podrobnosti notranjosti"> File:L'entrée principale du Grande mosquée d'Ezzitouna.jpg|''Bab al-Bahu'', osrednji vhod v molitveno dvorano in njena kupola (Qubbat al-Bahu) File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (05).jpg|Notranjost molitvene dvorane File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (08).jpg|Pogled na okolico mihraba File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (09).jpg|Mihrab mošeje File:محراب جامع الزيتونة المعمور.jpg|alt=Marble plaque in the mihrab, with Arabic inscription and gold leaf, from the Aghlabid period (9th century)|Marmorna plošča v mihrabu z arabskim napisom in zlatimi lističi iz aglabidskega obdobja (9. stoletje) File:Dome of the Zitouna Mosque.jpg|Zunanji pogled na kupolo pred mihrabom </gallery> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Zitouna Mosque}} * [https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en Al-Zaytuna Mosque] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 731]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] sp4wftr3n3mmuu4tra8g4jh631rnweu 6686058 6686037 2026-06-06T14:02:16Z Ljuba24b 92351 np 6686058 wikitext text/x-wiki [[]]{{Infobox religious building | name = Mošeja Al Zajtuna | native_name = جامع الزيتونة | native_name_lang = ar | image = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | image_upright = | caption = Minaret in terasa mošeje Al Zajtuna | map_type = | map_size = | map_alt = | map_relief = | map_caption = | mapframe = yes | coordinates = {{coord|36.7972|N|10.1711|E|type:landmark_region:TN|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | religious_affiliation = [[Sunitizem]] | location = [[Tunis]] | sect = | tradition = | sector = | municipality = | district = | territory = | prefecture = | state = | province = | region = | country = [[Tunizija]] | administration = | consecration_year = | organisational_status = [[mošeja]] | functional_status = aktivna | heritage_designation = | ownership = | governing_body = | leadership = | patron = | religious_features_label = | religious_features = | architect = Fathallah (Fath al-Banna') | architecture_type = [[mošeja]] | architecture_style = [[mavrska arhitektura]], aglabidska in druga obdobja | founded_by = | creator = | funded_by = | established = ok. 698 | groundbreaking = | year_completed = 864 {{small|(s kasnejšimi dodatki)}} | construction_cost = | date_demolished = | facade_direction = | capacity = | length = | width = | width_nave = | interior_area = | height_max = | dome_quantity = 2 | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = 1 | minaret_height = 43 m | inscriptions = | materials = | elevation_m = | elevation_footnotes = | nrhp = | designated = | added = | refnum = | footnotes = | website = }} '''Mošeja Al Zajtuna'''{{efn|Also spelled '''Ez-Zitouna Mosque''' and '''El-Zituna Mosque''', among other variations.}} ({{langx|ar|جامع الزيتونة|Jāmiʿ al-Zaytūnah|'Mošeja oljke'}}) je glavna [[mošeja]] v središču zgodovinske [[Medina, Tunis|Medine]] v [[Tunis]]u v [[Tunizija|Tuniziji]]. Mošeja je najstarejša v mestu. Ustanovljena je bila konec 7. stoletja ali v začetku 8. stoletja, vendar njena sedanja arhitekturna oblika izvira iz rekonstrukcije v 9. stoletju, vključno s številnimi antičnimi stebri, ponovno uporabljenimi iz [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], ter iz kasnejših dozidav in obnov skozi stoletja.<ref name=":052" /><ref name=":0" /> Mošeja se je razvila v visokošolsko ustanovo, danes [[Univerza Ez-Zitouna]], ki je od približno 13. stoletja naprej postala najpomembnejša izobraževalna ustanova v Tuniziji.<ref name=":052" /> Tam so med drugim poučevali Ibn 'Arafa, pomemben [[Malikijski madhab|malikitski]] učenjak, al-Maziri, veliki tradicionalist in pravnik, in [[Abu-l-Kasim al-Šabi]], slavni tunizijski pesnik.<ref name=":4">{{Cite book |last=Ben Achour |first=M.A. |title=Masjid al-Zaytūna: al-rijalu wa'l ma'lem |publisher=Cérès Production |year=1991 |location=Tunis |language=ar |trans-title=The Zaytuna Mosque: the men and the monument}}</ref><ref name="zay-ws" /><ref name="science">{{Cite web | url=http://www.ezzitouna.org/002.html | title=Al-Zaytuna Theological and Scientific Influence on the Islamic World | publisher=Al-Zaytuna Mosque | access-date=2009-02-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100512185950/http://www.ezzitouna.org/002.html | archive-date=2010-05-12 | url-status=dead }}</ref> == Etimologija == Ena legenda pravi, da se je imenovala ''Oljčna mošeja'', ker je bila zgrajena na starodavnem bogoslužnem mestu, kjer je rastla oljka. Drugo poročilo, ki ga je posredoval tunizijski zgodovinar iz 17. stoletja Ibn Abi Dinar, poroča o prisotnosti bizantinske krščanske cerkve, posvečene Sveti Oliviji na tej lokaciji.<ref name=":052" /><ref name=":0" /> Arheološke raziskave in restavratorska dela v letih 1969–1970 so pokazala, da je bila mošeja zgrajena na obstoječi stavbi iz bizantinske dobe s stebri, ki je pokrivala pokopališče. Morda je bila to krščanska [[bazilika (zgradba)|bazilika]], kar podpira legendo, ki jo je poročal Ibn Abi Dinar. Novejša interpretacija Mohameda al-Badjija Ibn Mamija nakazuje, da so bile prejšnje strukture morda del bizantinske utrdbe, znotraj katere so arabski osvajalci zgradili svojo mošejo. To hipotezo podpira tudi Sihem Lamine.<ref name=":17" /> Svetnica je v Tuniziji še posebej cenjen, ker se vraževerno verjame, da se bo, če se oskruni kraj in njegov spomin, zgodila nesreča; to vključuje prepričanje, da se bo [[islam]] končal, ko bodo njene relikvije najdene.<ref>{{in lang|it}} S. ROMANO. "Una santa palermitana venerata dai maomettani a Tunisi". ''Archivio storico siciliano'', XXVI (1901), pp.&nbsp;11–21. :* cfr. també F. SCORZA BARCELLONA. "Santi africani in Sicilia (e siciliani in Africa) secondo Francesco Lanzoni". Dins: ''[http://opac.regesta-imperii.de/lang_en/anzeige.php?sammelwerk=Storia+della+Sicilia+e+tradizione+agiografica+nella+tarda+antichit%C3%A0 Storia della Sicilia e tradizione agiografica nella tarda antichità. Atti del Convegno di Studi (Catania, 20–22 maggio 1986)] {{Webarchive|url=https://archive.today/20150209201940/http://opac.regesta-imperii.de/lang_en/anzeige.php?sammelwerk=Storia+della+Sicilia+e+tradizione+agiografica+nella+tarda+antichit%C3%A0 |date=2015-02-09 }},'' a cura de Salvatore Pricoco. Catanzaro 1988, pp. 37–55.</ref> Ta pomožna legenda, povezana z odkritjem relikvij svetnice, je na [[Sicilija|Siciliji]] razširjena, vendar je povezana tudi z drugimi svetniki.<ref name=DRONCO2001>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ |date=2015-02-07 }}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref> Leta 1402 je sicilski kralj Martin I. od berberskega kalifa Ifrikije Abu Farisa Abd al-Aziza II. zahteval vrnitev relikvij svetnice Olivije, ki ga je ta zavrnil. Tudi danes Tunizijci, ki jo še vedno častijo, verjamejo, da bo oblast njihove vere zbledela, ko bo telo Device Olivije izginilo.<ref name="SANTI-BEATI">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604042924/https://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 |date=2023-06-04 }}.'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: 02 February, 2015.</ref> == Zgodovina == === Ustanovitev === Al-Zajtuna je bila druga mošeja, zgrajena v [[Ifrikija|Ifrikiji]] in regiji [[Magreb]] po [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeji Uqba]] v [[Kairouan]]u.<ref name="zay-ws">{{Cite web | title = Al-Zaytuna Mosque through History | url = http://www.ezzitouna.org/001.html | publisher = Al-Zaytuna Mosque | access-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100127184234/http://www.ezzitouna.org/001.html | archive-date = 2010-01-27 | url-status = dead }}</ref> Natančen datum gradnje se razlikuje glede na različne vire in interpretacije. Pisec [[Al-Bakri]] iz 11. stoletja je zapisal, da je Ubayd Allah ibn al-Habhab, omajadski guverner Ifrikije, leta 114 po [[hidžra|hidžri]] (732/733 n. št.) zgradil petkovo mošejo (jāmīʿ) v Tunisu. Tudi Ibn Khaldun (umrl 1406) ponavlja to poročilo.<ref name="zay-ws" /> Vendar pa Al-Bakri omenja tudi mošejo (''masjid''), ki jo je leta 79 po hidžri (698/699 n. št.) zgradil Hasan ibn al-Nu'man, ki je vodil osvojitev Kartagine.<ref name=":052">{{Cite book |last=Chater |first=Khalifa |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=2002 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bearman |editor-first=P. |volume=XI |location= |pages=488–490 |language=en |chapter=Zaytūna |editor-last2=Bianquis |editor-first2=Th. |editor-last3=Bosworth |editor-first3=C.E. |editor-last4=van Donzel |editor-first4=E. |editor-last5=Heinrichs |editor-first5=W.P.}}</ref> Sodobni zgodovinarji so razdeljeni glede natančnega datuma gradnje in glede tega ali naj bi jo pripisali Ibn al-Habhabu ali Ibn al-Nu'manu. Večina učenjakov podpira drugo razlago in pripisuje temelje Ibn al-Nu'manu leta 698 n. št.<ref name=":17">{{Cite book |last=Lamine |first=Sihem |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=269–293 |language=en |chapter=The Zaytuna: The Mosque of a Rebellious City |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}</ref><ref name=":172" /><ref name=":24" /> V skladu s to razlago se domneva, da jo je Ibn al-Habhab pozneje obnovil, razširil ali dokončal gradnjo.<ref name="tns-mun">{{cite web |title=Jemaâ Ezzitouna |url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte_jamaea_az-zitouna.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090526004256/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte_jamaea_az-zitouna.htm |archive-date=2009-05-26 |access-date=2009-02-06 |publisher=Municipality of Tunis}}</ref> En argument v podporo tej trditvi je, da je malo verjetno, da je mesto Tunis po osvojitvi leta 79 po hidžri (698/699 n. št.) dolgo ostalo brez mošeje. Ahmed ibn Abu Diyaf, tunizijski zgodovinar iz 19. stoletja, pripisuje temelje Hasanu ibn al-Nu'manu leta 84 po hidžri (703/704 n. št.). Lucien Golvin, francoski učenjak iz 20. stoletja, je trdil, da je bil ustanovitelj Ibn al-Habhab, vendar da je bila gradnja izvedena leta 116 po hidžri (734/735 n. št.).<ref>{{Cite book |last=Golvin |first=Lucien |url=https://books.google.com/books?id=sql9PwAACAAJ |title=Essai sur l'architecture religieuse musulmane. Tome 3: L'architecture religieuse des "Grands ʻAbbâsides", la mosquée de Ibn Tûlûn, l'architecture religieuse des Aghlabides |publisher=Klincksieck |year=1974 |pages=152 |language=fr}}, cited in {{Cite book |last=Chater |first=Khalifa |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=2002 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bearman |editor-first=P. |volume=XI |location= |pages=488 |language=en |chapter=Zaytūna |editor-last2=Bianquis |editor-first2=Th. |editor-last3=Bosworth |editor-first3=C.E. |editor-last4=van Donzel |editor-first4=E. |editor-last5=Heinrichs |editor-first5=W.P.}}</ref> === Aglabidska rekonstrukcija === Mošeja svojo sedanjo obliko dolguje rekonstrukciji pod [[Aglabidi]], dinastijo, ki je v 9. stoletju vladala Ifrikiji v imenu [[Abasidi|abasidskih]] kalifov. Dela so se začela v času vladavine emirja Abu Ibrahima Ahmada in končana v letih 864–865.<ref name=":82">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages= |access-date=2022-10-31 |archive-date=2024-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240608042056/https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |url-status=live }}</ref>{{Rp|page=|pages=38–40}}<ref name=":17" /><ref name=":0">{{Cite web |last=Ben Mami |first=Mohamed Béji |title=Great Mosque of Zaytuna |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en |access-date=2022-10-31 |website=Discover Islamic Art - Museum With No Frontiers |archive-date=2020-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200612113902/https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en |url-status=live }}</ref> Posledično je postavitev mošeje zelo podobna mošeji Uqba v Kairouanu, ki so jo Aglabidi prav tako obnovili prej v istem stoletju. Sodoben napis na dnu kupole pred [[mihrab]]om navaja datum te gradnje in imenuje tri osebe: 1) abasidskega kalifa al-Musta'ina Billaha, ki je bil opredeljen kot glavni mecen; 2) Nusayrja, mawlo kalifa in verjetno nadzornika del; in 3) Fathallaha ali Fatha al-Banna'a, arhitekta in glavnega graditelja. Drug napis vzdolž ene od dvoriščnih fasad mošeje zagotavlja enake informacije. Aglabidski emir sam (Abu Ibrahim Ahmad) v teh napisih ni omenjen, kar nakazuje, da morda ni bil uradno vključen v gradnjo in da je dela namesto tega vodil Nusayr neposredno v imenu abasidskega kalifa. Aglabidska stavba je danes večinoma zakrita s poznejšimi dozidavami in rekonstrukcijami. Najbolje ohranjeni deli iz 9. stoletja so notranjost molilnice (čeprav je bil del te kasneje tudi obnovljen) in štrleči okrogli vogalni [[bastijon]]i na severnem in vzhodnem vogalu mošeje.<ref name=":82" />{{Rp|page=|pages=38–40}} Ni dokazov, da bi bil v tem času mošeji pritrjen [[minaret]]. Razlogi za to opustitev niso jasni. To kaže na to, da minareti še niso bili standardna značilnost kongregacijskih mošej<ref name=":82" />{{Rp|pages=|page=41}} ali da so bili takrat še vedno obravnavani kot kontroverzna inovacija. === Kasnejša zgodovina === [[File:Zitouna 1880.jpg|thumb|left|Mošeja leta 1880, z vidnim minaretom Hafsidov iz 15. stoletja]] Med letoma 990 in 995 so bila pod Ziridi, strankami [[Fatimidi|fatimidskih]] kalifov, izvedena nadaljnja dela. Ta dela so vključevala dodatek galerij okoli dvorišča in Qubbat al-Bahu (ali Qubbat al-Bahw), kupole na vhodu v molilnico. Kupola sama je natančneje datirana v leto 991.<ref name=":82" />{{Rp|pages=86–87}} Datume teh del zagotavlja vrsta napisov okoli Qubbat al-Bahuja, vendar so bila imena samih mecenov pozneje izbrisana, verjetno ko so Ziridi v 11. stoletju razglasili neodvisnost od Fatimidov.<ref name=":82" />{{Rp|pages=|page=87}} Glede na kontekst lahko dela pripišemo mecenstvu ziridskega emirja Al-Mansurja ibn Buluggina. Napisi vsebujejo tudi imena štirih obrtnikov: Ahmada al-Burjinija, Abuja al-Thane, 'Abdallaha ibn Qaffasa in Bishra ibn al-Burjinija. [[File:Tunis mosque 1899.jpg|thumb|Fotokromatografski odtis glavnega vhoda leta 1890]] Pod Hafsidi, ki so vladali od 13. do 15. stoletja stoletja je Tunis prvič postal glavna prestolnica Ifrikije. To je privedlo do povečanja pomena mošeje Al Zajtuna in ji omogočilo, da je prehitela ugled starejše mošeje Uqba v Kairouanu. Hafsidski vladarji so pod vodstvom al-Mustansirja leta 1250 in pod vodstvom Abu Jahja Zakarije v začetku 14. stoletja izvedli pomembna obnovitvena dela, pri čemer so dodali elemente, kot so kopalnice in zamenjali nekatere lesene dele.<ref name=":82" />{{Rp|page=209}}<ref name=":24">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers, MWNF |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |chapter=I.1.l The Great Mosque of Zituna}}</ref> V tem obdobju so bila na več mestih izvedena tudi druga popravila in rekonstrukcije. Tudi prvi potrjeni minaret mošeje je bil zgrajen pod hafsidskim pokroviteljstvom v letih 1438–1439. Njegov videz je znan s starih fotografij: imel je kuboidno obliko (z gredjo s kvadratno osnovo) in je bil kronan z arkadno galerijo in poligonalnim stolpom ali laterno na vrhu.<ref name=":82" />{{Rp|page=225}} [[File:Lehnert & Landrock, Tunis Rue Sidi ben Arous.jpg|thumb|upright|Pogled na sedanji minaret iz Sidi ben Arous, ok. 1908]] Leta 1534 so španske sile zasedle Tunis in vdrle v mošejo, oropale njene knjižnice in uničile ali razpršile številne njene rokopise.<ref name=":1">{{Cite book |last=Deeb |first=Mary-Jane |author-link= |chapter-url=https://archive.org/details/oxfordencycloped04espo/page/374/mode/2up |title=The Oxford Encyclopedia of the Modern Islamic World |publisher=Oxford University Press |year=1995 |editor-last=Esposito |editor-first=John L. |pages=374–375 |language=en |chapter=Zaytūnah}}</ref><ref name=":052" /> V osmanskem obdobju sta tako Muradid kot Husajnid obnovila in razširila mošejo in z njo povezane ustanove.<ref name=":1" /> To je pomagalo obnoviti pomembnost mošeje in njen ugled kot središča učenja. Leta 1637 je mecen Mohamed al-Andalus ibn Ghalib, čigar ime nakazuje, da je bil eden od moriskov, izgnanih iz Španije leta 1609, dodal arkadno ložo k zunanji vzhodni fasadi mošeje. Med letoma 1624 in 1812 je skrb za mošejo prevzela lokalna družina Bakri in zasedla položaj imama mošeje. Današnji minaret je bil leta 1894 v celoti obnovljen in posnema almohadski slog minareta mošeje Kasbah bolj zahodno.<ref name=":82" />{{Rp|page=225}} Tunizijska predsednika Bourguiba in Ben Ali sta izvedla večja obnovitvena dela in rehabilitacijo, zlasti v 1960-ih in 1990-ih.<ref name="MUN">{{cite web |title=Lieux de culte Municipalité de Tunis |url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-date=August 11, 2009 |access-date=July 23, 2010 |publisher=Government of Tunis |language=fr}}</ref> == Štipendija in univerza == {{glavni|Univerza Ez-Zitouna}} Malo podatkov je o poučevanju v mošeji Al Zajtuna pred 14. stoletjem. V tem času so bili najverjetneje tečaji, ki so jih ''ulame'' (islamski pravni učenjaki) ponujali prostovoljno, vendar ne na organiziran način. Stoletja je bil Kairouan prvo središče učenja in intelektualnih prizadevanj v Tuniziji in Severni Afriki nasploh. Od 13. stoletja je Tunis postal glavno mesto Ifrikije pod vladavino Almohadov in Hafsidov. Ta sprememba moči je pomagala Al Zajtuni, da je razcvetela in postala eno glavnih središč islamskega učenja, [[Ibn Khaldun]], prvi družbeni zgodovinar v zgodovini, pa je bil eden od njegovih produktov.<ref name="ref-24">{{cite journal | author = Charnay, Jean-Paul | title=Economy and Religion in the Works of Ibn Khaldun | journal = The Maghreb Review | volume = 4 #1 | pages=1–25 | date = January–February 1979}}</ref> Cvetoča univerza je privabljala študente in izobražence iz vseh delov takrat znanega sveta. Poleg [[Teologija|teoloških]] disciplin – kot je [[eksegeza]] [[Koran]]a (''[[tafsir]]'') – je univerza poučevala ''[[Fiqh]]'' (islamsko sodno prakso), arabsko slovnico, zgodovino, znanost in medicino.<ref name=":1" /><ref name=":052" /> Imel je tudi ''kuttab'' ali osnovno šolo, ki je mlade učila brati, pisati in si zapomniti verska besedila. Sistem poučevanja ni bil tog: prisotnost ni bila obvezna in študentje so lahko obiskovali predmete po lastni izbiri. Študentom, ki so sledili tečaju in pridobili dovolj znanja, da so predmet poučevali sami, je njihov inštruktor podelil potrdilo, imenovano ''[[idžaza]]''. Univerzi so bile pridružene tudi bogate knjižnice. Rokopisi so pokrivali skoraj vse teme in vede, vključno s slovnico, logiko, dokumentacijo, bontonom raziskovanja, kozmologijo, aritmetiko, geometrijo, minerali, poklicnim usposabljanjem itd.<ref name="hafez">{{cite book | last = Abd el-Hafiz | first = Mansour | title = Fihris Makhtutat el-Maktaba al- Ahmadiya bi Tunis | publisher = Dar el-Fat'h | location = Beirut | year = 1969 | pages = 8&ndash;9 }}</ref><ref name="mosques-libraries">{{cite book | last = Sibai | first = M. | title = Mosque Libraries : An Historical Study | publisher = Mansell Publishing Limited | location = London and New York | year = 1987 | pages=98}}</ref> Ena od njegovih slavnih knjižnic, al-Abdaliyah, je vključevala veliko zbirko redkih rokopisov, ki so pritegnili učenjake iz tujine. Velik del izvirne zbirke knjižnice je bil razpršen ali uničen, ko so Španci leta 1534 zasedli Tunis in vdrli v mošejo Al Zajtuna. Po osamosvojitvi Tunizije od Francije v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila univerzitetna knjižnica vključena v nacionalne knjižnice Tunisa. Začetek osmanske vladavine leta 1574 je sprva prinesel upad poučevanja, ki pa se je hitro povrnil. Večjo pozornost in politično pokroviteljstvo je ustanova dobila v 18. stoletju. V tem času pa je poučevanje neverskih predmetov močno upadlo. Upravne in kurikularne reforme institucije je leta 1842 začel Ahmad I. ibn Mustafa. Nadaljevale so se leta 1875 pod predsednikom vlade [[Hajredin Paša|Khajr al-Din al-Tunisijem]], ki je tudi razširil knjižnico al-Abdaliyah in jo odprl za javnost. Leta 1896 so uvedli nove predmete, kot so fizika, politična ekonomija in francoščina, leta 1912 pa so te reforme razširili na druge veje univerze v Kairouanu, Soussu, Tozeurju in Gafsi. Do 20. stoletja so bili študenti večinoma rekrutirani iz najbogatejših tunizijskih družin, nato pa se je rekrutacija razširila. Pod francosko kolonialno vladavino se je spremenil v bastijon arabske in islamske kulture, ki se je upirala francoskemu vplivu. Tukaj so študirali nekateri vidni člani alžirskega nacionalističnega gibanja, kot so 'Abd al-Hamid ibn Badis, Tawfiq Madani in [[Houari Boumédiène]].<ref name=":1" /> Po osamosvojitvi od Francije so reforme izobraževalnega sistema leta 1958 in ustanovitev [[Univerza v Tunisu|Univerze v Tunisu]] leta 1960 zmanjšale pomen Zajtune. V letih 1964–1965 je njen status neodvisne univerze ukinil predsednik [[Habib Bourguiba]] in jo spremenil v teološko visoko šolo Univerze v Tunisu.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Leta pozneje, pod vladavino tako Bourguibe kot njegovega naslednika [[Zine al-Abidine Ben Ali|Bena Alija]], je bila izobraževalna ustanova Zajtuna uradno in fizično ločena od same mošeje Zajtuna.<ref name=":2">{{Cite book |last=Feuer |first=Sarah |url=https://www.washingtoninstitute.org/media/2092 |title=State Islam in the Battle against extremism: Emerging Trends in Morocco & Tunisia |publisher=The Washington Institute for Near East Policy |year=2016 |language=en |access-date=2022-11-03 |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202322/https://www.washingtoninstitute.org/media/2092 |url-status=live }}</ref>{{Rp|page=42}} Leta 2012, po tunizijski revoluciji in kot odgovor na sodno peticijo skupine tunizijskih državljanov, so bili nekdanji izobraževalni uradi mošeje ponovno odprti in je bila ponovno razglasila za samostojno izobraževalno ustanovo.<ref name=":2" />{{Rp|page=49}}<ref name=":3">{{Cite news |date=2012-04-04 |title=Tunis reopens ancient Islamic college to counter radicals |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/article/us-tunisia-zaitouna-idUSBRE8330VI20120404 |access-date=2022-11-03 |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202318/https://www.reuters.com/article/us-tunisia-zaitouna-idUSBRE8330VI20120404 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |title=Controversy Surrounding the Al-Zaytuna Mosque in Tunis: The Ambivalent Revival of Islamic Traditions - Qantara.de |url=https://en.qantara.de/content/controversy-surrounding-the-al-zaytuna-mosque-in-tunis-the-ambivalent-revival-of-islamic |access-date=2022-11-03 |website=Qantara.de - Dialogue with the Islamic World |language=en |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202331/https://en.qantara.de/content/controversy-surrounding-the-al-zaytuna-mosque-in-tunis-the-ambivalent-revival-of-islamic |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Splošna postavitev === [[File:Zitouna Mosque plan.svg|thumb|Današnji tloris mošeje]] Mošeja Al Zajtuna pokriva površino 5000 kvadratnih metrov in ima devet vhodov.<ref name=":4" /> Sledi zasnovi in ​​arhitekturi prejšnjih mošej, zlasti mošeje Uqba v Kairouanu, ki je bila v sedanji obliki zgrajena nekaj desetletij prej.<ref name=":82" />{{Rp|pages=|page=41}} Postavitev stavbe in njena notranjost sta nepravilni, številne linije pa niso povsem vzporedne ali pravokotne, vendar to obiskovalec ne zazna. Stavba je sestavljena predvsem iz trapezoidnega dvorišča (''sahn'') in [[hipostil]]ne molitvene dvorane. Glavna razlika med to to in mošejo v Kairouanu je položaj minareta, ki je bil v tem primeru dodan veliko pozneje. Mošeja je tesno vključena v urbano tkivo in večino zunanjosti stavbe skrivajo druge sosednje strukture. Le na vzhodni strani mošeje je zunanja fasada, pred katero je arkadna loža iz leta 1637.<ref name=":82" />{{Rp|page=|pages=39–40, 220}} Sosednji prostori in objekti okoli preostalega oboda mošeje vključujejo trgovine, knjižnice in ''maksure'' (območja, rezervirana za določene posameznike ali skupine med molitvijo). === Dvorišče in minaret === Dvorišče je dostopno od zunaj skozi sedem vrat in je obdano z galerijami, ki jih podpirajo arkade lokov in stebrov. Galerija na južni strani, pred molitveno dvorano, izvira iz ziridske obnove iz 10. stoletja in jo podpirajo uničeni antični [[steber|stebri]] in [[kapitel]]i, medtem ko tri druge galerije trenutno izvirajo iz 17. in 19. stoletja, s stebri, ki jih je iz Italije uvozil premier Mustafa Haznadar sredi 19. stoletja. Tlakovci dvorišča so izdelani iz antičnih marmornih plošč, tudi [[spolija|spolij]]. Kvadratni minaret se dviga iz severozahodnega vogala dvorišča. Minaret, zgrajen leta 1894, je visok 43 metrov in posnema dekoracijo minareta mošeje Kasbah v slogu Almohadov z apnenčastim trakom v vzorcu ''[[sebka]]'' na ozadju oker [[peščenjak]]a. <gallery class="center" widths="150" heights="150" caption="Dvorišče, minaret in zunanji detajli"> File:Facade Zitouna.JPG|Zunanja vzhodna fasada mošeje z ložo iz 17. stoletja File:The courtyard of Al Zaytuna Mosque -فناء جامع الزيتونة المعمور - patio de la mosquée Zitouna.jpg|Dvorišče mošeje, pogled proti vzhodu, z vhodom v molilnico na desni File:Cour Zitouna.JPG|Sončna ura in vodnjaki na dvorišču File:Ezzeituna Mosque.JPG|Današnji minaret (zgrajen leta 1894) </gallery> === Molitvena dvorana === Osrednji vhod v molitveno dvorano pokriva kupola Qubbat al-Bahu, ki so jo Ziridi dodali okoli leta 991. [[Kupola]], ki meri približno 12 metrov v višino in 4 metre v širino, ima prefinjeno konstrukcijo, Jonathan Bloom pa jo opisuje kot eno najlepših arhitekturnih del iz tega obdobja zahodne islamske arhitekture.<ref name=":82" />{{Rp|pages=86–87}} Kupola je rebrasta in stoji na osmerokotni podlagi, ki nato stoji na kvadratni nosilni konstrukciji. Okrasje vključuje izrezljane letve, dekorativne slepe loke in niše, [[pilaster|pilastre]] ter polikromiran [[mozaik]] ali ''ablaq'' kamnoseštvo iz rdečega, belega in črnega kamna. Loki in okna imajo podkvaste loke in voussoirje (klinaste gradbene bloke) iz izmenično belega in rdečega kamna. Okoli podnožja kupole in nad kapiteli nekaterih stebrov so arabski napisi v fatimidskem cvetličnem [[Kufska pisava|kufskem jeziku]]. Hipostilna molitvena dvorana je razdeljena na 15 hodnikov z vrstami stebrov, dolgimi 6 odprtin, ki podpirajo podkvaste loke, ki potekajo pravokotno na jugovzhodno steno [[kibla (islam)|kible]]. Vsak hodnik je širok približno 3 metre, osrednji hodnik, ki vodi do [[mihrab]]a (niše, ki simbolizira kiblo), pa je širši od drugih in meri 4,8 metra. Pred zidom kible poteka še en prečni hodnik. Stebrov je približno 160 in večina jih je antičnih spolij, najverjetneje vzetih z najdišča Kartagina. Prostor pred mihrabom pokriva dobro ohranjena kupola iz obdobja Aglabidov (9. stoletje) s kufskimi napisi iz istega obdobja. Nekaj ​​izrezljanih štukaturnih plošč vzdolž zgornjih sten osrednje ladje, verjetno nekdanja okna, še vedno izvira iz obdobja Aglabidov.<ref name=":172">{{Cite book |last=Daoulatli |first=Abdelaziz |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=248–268 |language=fr |chapter=La Grande Mosquée Zitouna : un authentique monument aghlabide (milieu du IXe siècle) |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}</ref> Sam mihrab je bil v poznejših obdobjih prenovljen in večina dekoracije molilnice, razen antičnih stebrov, izvira iz 13. stoletja naprej. Štukaturna dekoracija okoli mihraba večinoma izvira iz leta 1638, štukature na [[Impost (arhitektura)|impostih]] stebrov pa iz leta 1820. V notranjosti mihraba je marmorna plošča, prekrita z zlatimi lističi in vklesana z aglabidskim kufskim napisom z verskimi formulami, kot je ''[[šahada]]''. [[Minbar]] (prižnica) poleg mihraba je eden najstarejših obstoječih minbarjev po minbarju iz Kairouana, čeprav so le nekatere njegove stranske plošče še vedno originalne iz aglabidskega obdobja, druge izvirajo iz poznejših prenov. Najnovejši kosi izvirajo iz leta 1583 v zgodnjem osmanskem obdobju. Minbar je manjši od minbarja iz Kairouana in meri 2,53 krat 3,30 metra. Lesene plošče so izrezljane z različnimi geometrijskimi in stiliziranimi rastlinskimi motivi. <gallery class="center" widths="150" heights="150" caption="Molitvena dvorana in podrobnosti notranjosti"> File:L'entrée principale du Grande mosquée d'Ezzitouna.jpg|''Bab al-Bahu'', osrednji vhod v molitveno dvorano in njena kupola (Qubbat al-Bahu) File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (05).jpg|Notranjost molitvene dvorane File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (08).jpg|Pogled na okolico mihraba File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (09).jpg|Mihrab mošeje File:محراب جامع الزيتونة المعمور.jpg|alt=Marble plaque in the mihrab, with Arabic inscription and gold leaf, from the Aghlabid period (9th century)|Marmorna plošča v mihrabu z arabskim napisom in zlatimi lističi iz aglabidskega obdobja (9. stoletje) File:Dome of the Zitouna Mosque.jpg|Zunanji pogled na kupolo pred mihrabom </gallery> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Zitouna Mosque}} * [https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en Al-Zaytuna Mosque] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 731]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] jlil35gvxcjpsocmnftlhg5f215pjpq Modul:Cite IUCN/dok 828 603754 6686038 2026-06-06T13:24:55Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{High-use}} == Usage == <code><nowiki>{{</nowiki>#invoke:{{BASEPAGENAME}}|cite}}</code> – for {{tlx|cite IUCN}} <code><nowiki>{{</nowiki>#invoke:{{BASEPAGENAME}}|make_cite_iucn}}</code> – for {{tlx|make cite IUCN}} <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik | | <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidat...« 6686038 wikitext text/x-wiki <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{High-use}} == Usage == <code><nowiki>{{</nowiki>#invoke:{{BASEPAGENAME}}|cite}}</code> – for {{tlx|cite IUCN}} <code><nowiki>{{</nowiki>#invoke:{{BASEPAGENAME}}|make_cite_iucn}}</code> – for {{tlx|make cite IUCN}} <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik | | <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> }}</includeonly> ==Background information== ===Old-style and new-style IUCN urls=== Until late 2018, the IUCN assessments used urls of form :<code><nowiki> http://www.iucnredlist.org/details/15955/0</nowiki></code> :where 15955 is the taxon ID and the “0” suffix indicates a global assessment (other single digit numbers code for various regional assessments). From around September 2018, the IUCN switched to a new format for the url, of the form :<code><nowiki> https://www.iucnredlist.org/species/15955/50659951</nowiki></code> :where the 15955 is the taxon ID and a unique suffix identies a version of an assessment. This left all Wikipedia links to IUCN assessments as dead links. Shortly afterwards the IUCN produced a backup of the old system with links of the form :<code><nowiki> http://oldredlist.iucnredlist.org/details/15955/0</nowiki></code> : which uses an old-style url form on the oldredlist subdomain. Many citations were switched over to this url. However, this subdomain was shut down near the end of 2019, leaving many dead links generating [http://oldredlist.iucnredlist.org/details/15955/0 502 Bad Gateway] errors. ===Current IUCN citations=== A typical IUCN citation, as given on their assessment pages, is now of the form: :Goodrich, J., Lynam, A., Miquelle, D., Wibisono, H., Kawanishi, K., Pattanavibool, A., Htun, S., Tempa, T., Karki, J., Jhala, Y. & Karanth, U. 2015. ''Panthera tigris''. ''The IUCN Red List of Threatened Species'' 2015: e.T15955A50659951. https://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T15955A50659951.en. Downloaded on 19 December 2019. :where the electronic article number <code>e.T15955A50659951</code> contains the taxon ID (between the T and A) and the assessment ID (after the A). These two identifying numbers are also contained in the doi. When there is an amendment to an assessment, a new assessment number is assigned, which causes a change in the electronic article number and the url of the page. The behaviour of the doi is unusual. A new assessment does not cause a new doi, it retains the original assessment number. If this is used by a template to construct a url, it will be to the original version of the assessment. However, if the url of the doi is followed, the IUCN doi resolver redirects to the latest assessment. The target of the doi has changed to the revised version of the IUCN assessment. Thus if the template uses the doi url the linked page will change from the one seen by the editor who added the citation. Therefore this module will create a url with the following order of precedence: # Use the electronic article number set by the {{para|article-number}} parameter to generate the url. # Use the {{para|id}} to generate the url if it is of the two new-style two part form, i.e. <code>TAXON_ID/ASSESSMENT_ID</code> (e.g. <code>15955/50659951</code>) # Use the {{para|doi}} parameter to generate the url. This is last choice because it uses the number of the original assessment even when the assessment has been amended. When none of the above options are available, and when {{para|url}} has the old form, this module will change the scheme from <code>http://</code> to <code>https://</code> in an attempt to make a working link (see next section). ===Legacy issue with old-style urls=== There is still a legacy issue with old-style IUCN urls, which are still used in many Wikipedia citations. Some months after the change to the new-style urls, the IUCN introduced redirects for the old-style urls that link to the appropriate pages addressed by the new style url. In most cases these redirects will work. So the oldstyle url for the tiger <code><nowiki>https://www.iucnredlist.org/details/15955/0</nowiki></code> correctly links to the assessment at <code><nowiki>https://www.iucnredlist.org/species/15955/50659951</nowiki></code> (see [https://www.iucnredlist.org/details/15955/0 tiger]). However, not all assessments redirect. For instance, the oldstyle url for the Bengal mud eel <code><nowiki> http://www.iucnredlist.org/details/166410/0</nowiki></code> links to the home page (see [http://www.iucnredlist.org/details/166410/0 Bengal mud eel]). This failure of some old style url to be redirected is unexpected, as the redirect function of the IUCN API does link to the correct page. A url of the form :<code><nowiki>https://apiv3.iucnredlist.org/api/v3/taxonredirect/166410 </nowiki></code> : will link to the correct page, even in cases where the automatic redirect faile, e.g. the [https://apiv3.iucnredlist.org/api/v3/taxonredirect/166410 Bengal mud eel]. However, redirects are not available when the taxon id has been replaced and an error in JSON format is returned (e.g. for [https://apiv3.iucnredlist.org/api/v3/taxonredirect/149100 house sparrow]). ===New taxon IDs=== There is another case where the old style urls gives dead links, when the taxon ID has changed. For instance, the Italian sparrow was split off from the house sparrow as a new species and both assigned new taxon IDs. This left any old style urls to the original assessment as dead links. * Old-style url <code><nowiki>http://www.iucnredlist.org/details/149100/0</nowiki></code> for [http://www.iucnredlist.org/details/149100/0 house sparrow] (dead link on old taxon id <code>149100</code>) * New-style url <code><nowiki>https://www.iucnredlist.org/species/103818789/155522130</nowiki></code> for [https://www.iucnredlist.org/species/103818789/155522130 house sparrow] (''Passer domesticus''), using new taxon id and assessment number <code>103818789/155522130</code>. * New-style url <code><nowiki>https://www.iucnredlist.org/species/103819014/132196181</nowiki></code> for [https://www.iucnredlist.org/species/103819014/132196181 Italian sparrow] (''Passer italiae''), using new taxon id and assessment number <code>103819014/132196181</code>. In this case there is no action the template/module can take to resolve the issue. Active intervention of an editor is required. <noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] </noinclude> 75m5sbg0u58cd2o49va3gf16byx55gu Predloga:Taksonomija/Labyrinthodontia 10 603755 6686055 2026-06-06T13:42:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subclassis |link=Labyrinthodontia |parent=Batrachomorpha/Class |extinct=yes }}« 6686055 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subclassis |link=Labyrinthodontia |parent=Batrachomorpha/Class |extinct=yes }} q8gl1f0qb4iszkmtxu08kj64bwkm62z Predloga:Taksonomija/Batrachomorpha/Class 10 603756 6686056 2026-06-06T13:42:36Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=classis |same_as=Batrachomorpha }}« 6686056 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=classis |same_as=Batrachomorpha }} k1fgzelcstntga52z3n3tnaeff829mi Univerza Ez-Zitouna 0 603757 6686059 2026-06-06T14:03:11Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6686059 wikitext text/x-wiki {{Infobox university | name = Univerza Ez-Zitouna | logo = Ez-Zitouna University logo.png | image = Mosquée zitouna tunis.jpg | caption = [[mošeja Al Zajtuna]], zgodovinsko gledano sedež univerze | motto = | established = | type = javna univerza | vice_chancellor = Abdellatif Bouazizi (predsednik) | undergrad = 1500 | postgrad = 500 | faculty = 150 | staff = | city = [[Tunis]] | country = [[Tunizija]] | campus = | free_label = | free = | website = {{URL|http://www.uz.rnu.tn/}} }} '''Univerza Ez-Zitouna''' ({{langx|ar|جامعة الزيتونة|translit=Jāmi‘a al-Zaytūna}}, {{langx|fr|Université Ez-Zitouna}}) je srednjeveška javna univerza v [[Tunis]]u v [[Tunizija|Tuniziji]]. Univerza izvira iz [[mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ustanovljene v poznem 7. ali zgodnjem 8. stoletju, ki se je razvila v glavno islamsko izobraževalno središče v severni Afriki.<ref name=":052" /><ref name=":12"/> Sestavljajo jo najstarejši in najvišji inštitut za [[teologija|teologijo]] in najvišji inštitut za islamsko civilizacijo v Tunisu ter raziskovalna ustanova, Center za islamske študije, v [[Kairouan]]u. == Zgodovina == {{glej tudi|Mošeja Al Zajtuna}} [[File:Djamaa Zitouna 17.jpg|thumb|Notranjost mošeje Al Zajtuna v zgodovinski [[Medina, Tunis|medini Tunisa]]]] O poučevanju v mošeji Al Zajtuna pred 14. stoletjem je malo podatkov. Takrat so najverjetneje prostovoljno ponujali tečaje ''[[ulemi]]'' (islamski pravni učenjaki), vendar ne na organiziran način.<ref name=":052">{{Cite book |last=Chater |first=Khalifa |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=2002 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bearman |editor-first=P. |volume=XI |location= |pages=488–490 |language=en |chapter=Zaytūna |editor-last2=Bianquis |editor-first2=Th. |editor-last3=Bosworth |editor-first3=C.E. |editor-last4=van Donzel |editor-first4=E. |editor-last5=Heinrichs |editor-first5=W.P.}}</ref> Stoletja je bil Kairouan zgodnje središče učenja in intelektualnih dejavnosti v Tuniziji in Severni Afriki na splošno. Od 13. stoletja dalje je Tunis pod vladavino [[Almohadi|Almohadov]] in [[Hafsidi|Hafsidov]] postal glavno mesto [[Ifrikija|Ifrikije]].<ref name=":12">{{Cite book |last=Deeb |first=Mary-Jane |author-link= |url=https://archive.org/details/oxfordencycloped04espo/page/374/mode/2up |title=The Oxford Encyclopedia of the Modern Islamic World |publisher=Oxford University Press |year=1995 |editor-last=Esposito |editor-first=John L. |pages=374–375 |language=en |chapter=Zaytūnah}}</ref> Ta premik oblasti je pomagal Al Zajtuni, da je zacvetela in postala eno glavnih središč islamskega učenja. [[Ibn Khaldun]], prvi socialni zgodovinar v zgodovini, je bil eden od njenih produktov.<ref name="ref-242">{{cite journal |author=Charnay, Jean-Paul |date=January–February 1979 |title=Economy and Religion in the Works of Ibn Khaldun |journal=the Maghreb Review |volume=4 #1 |pages=1–25}}</ref> Cvetoča univerza je privabljala študente in učence iz vseh delov takrat znanega sveta. Poleg teoloških disciplin – kot je [[eksegeza]] [[Koran]]a (''[[tafsir]]'') – je univerza poučevala ''[[fiqh]]'' (islamsko pravo), arabsko slovnico, zgodovino, znanost in medicino. Imela je tudi ''[[kutab]]'' oziroma osnovno šolo, ki je otroke učila brati, pisati in si zapomniti verska besedila. Sistem poučevanja ni bil tog: udeležba ni bila obvezna in študenti so lahko obiskovali tečaje po lastni izbiri. Študenti, ki so obiskovali tečaj in postali dovolj usposobljeni, da so predmet lahko sami poučevali, so od svojega inštruktorja prejeli potrdilo, imenovano ''[[idžaza]]''. Univerzi so bile priložene tudi bogate knjižnice. [[Rokopis]]i so zajemali skoraj vse predmete in znanosti, vključno s slovnico, logiko, dokumentacijo, bontonom raziskovanja, kozmologijo, aritmetiko, geometrijo, minerali, poklicnim usposabljanjem itd.<ref name="hafez2">{{cite book |last=Abd el-Hafiz |first=Mansour |title=Fihris Makhtutat el-Maktaba al- Ahmadiya bi Tunis |publisher=Dar el-Fat'h |year=1969 |location=Beirut |pages=8&ndash;9}}</ref><ref name="mosques-libraries2">{{cite book |last=Sibai |first=M. |title=Mosque Libraries : An Historical Study |publisher=Mansell Publishing Limited |year=1987 |location=London and New York |pages=98}}</ref> Ena od njenih znanih knjižnic, al-Abdaliyah, je vsebovala veliko zbirko redkih rokopisov, ki so privabljali učenjake iz tujine. Velik del prvotne zbirke knjižnice je bil razpršen ali uničen, ko so Španci leta 1534 zasedli Tunis in vdrli v mošejo Al Zajtuna.<ref name=":052" /><ref name=":12"/> Začetek osmanske vladavine leta 1574 je sprva prinesel upad poučevanja, a si je hitro opomoglo. Institucija je v 18. stoletju deležna večje pozornosti in političnega pokroviteljstva, saj je pritegnila finančno podporo vladajočih huseinidskih begov. Do takrat pa se je poučevanje nereligioznih predmetov znatno zmanjšalo. Upravne in učne reforme ustanove je leta 1842 začel Ahmad Bey. Nadaljevale so se leta 1875 pod premierjem Khayr al-Din al-Tunisijem, ki je razširil tudi knjižnico al-Abdaliyah in jo odprl za javnost. Leta 1896 so bili uvedeni novi tečaji, kot so fizika, politična ekonomija in francoščina, leta 1912 pa so bile te reforme razširjene na druge podružnice univerze v Kairouanu, Sousse, Tozeurju in Gafsi. Do 20. stoletja so študente večinoma rekrutirali iz bogatih tunizijskih družin, pozneje pa se je njihovo rekrutiranje razširilo. Pod francosko kolonialno oblastjo je postala trdnjava arabske in islamske kulture, ki se je upirala francoskemu vplivu. Tukaj so študirali nekateri vidni člani alžirskega nacionalističnega gibanja, kot so Abd al-Hamid ibn Badis, Tavfik Madani in [[Houari Boumédiène]]. Tradicionalna pedagogika univerze je nasprotovala francoskemu vplivu v tunizijski kulturi, čeprav so mlajši ljudje, ki so tam študirali in niso mogli obiskovati drugih univerz, izgubili koncept ugleda univerze. Študenti, profesorji in alumni so postali sestavni del stranke Destour v 1920-ih.<ref>Micaud 93.</ref> Po tunizijski neodvisnosti je bila 26. aprila 1956 ustanovljena sodobna Univerza v Zitouni. Reforme izobraževalnega sistema leta 1958 in ustanovitev Univerze v Tunisu leta 1960 sta zmanjšali pomen Zitoune. Univerzitetna knjižnica je bila vključena tudi v Nacionalne knjižnice Tunisa. Univerzo v Zitouni je 1. marca 1961 nasledila Fakulteta za šeriatsko pravo in teologijo v Zitouni, ki je postala ena od sestavnih delov Univerze v Tunisu. V letih 1964–1965 je predsednik [[Habib Bourguiba]] ukinil njen status neodvisne univerze in jo preimenoval v teološko fakulteto Univerze v Tunisu.<ref name=":12" /><ref name=":0">{{Cite news |date=2012-04-04 |title=Tunis reopens ancient Islamic college to counter radicals |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/article/us-tunisia-zaitouna-idUSBRE8330VI20120404 |access-date=2022-11-03}}</ref> Še leta pozneje je bila izobraževalna ustanova pod vladavino Bourguibe in njegovega naslednika [[Zine al-Abidine Ben Ali|Ben Alija]] uradno in fizično ločena od same mošeje.<ref name=":2">{{Cite book |last=Feuer |first=Sarah |url=https://www.washingtoninstitute.org/media/2092 |title=State Islam in the Battle against extremism: Emerging Trends in Morocco & Tunisia |publisher=The Washington Institute for Near East Policy |year=2016 |language=en}}</ref>{{Rp|page=42}} Ime ''Zitouna'' je leta 1987 obnovil Zine El Abidine Ben Ali, potem ko je bilo pod Bourguibo spremenjeno.<ref>Paul Delaney, "New Tunis Chief Begins Democratic Changes," New York Times, December 13, 1987.</ref> Leta 2012 so po tunizijski revoluciji in na podlagi sodne peticije skupine tunizijskih državljanov ponovno odprli nekdanje izobraževalne pisarne mošeje in ta je bila ponovno razglašena za neodvisno izobraževalno ustanovo.<ref>{{Cite web |title=Controversy Surrounding the Al-Zaytuna Mosque in Tunis: The Ambivalent Revival of Islamic Traditions - Qantara.de |url=https://en.qantara.de/content/controversy-surrounding-the-al-zaytuna-mosque-in-tunis-the-ambivalent-revival-of-islamic |access-date=2022-11-03 |website=Qantara.de - Dialogue with the Islamic World |language=en}}</ref> == Fakultete == # Višji inštitut za temelje religije (المعهد العالي لأصول الدين) # Višji inštitut za islamsko civilizacijo (المعهد العالي للحضارة الإسلامية) # Višji inštitut za islamske znanosti v Kairouanu (المعهد العالي للعلوم الإسلامية بالقيروان) == Pomembni alumni == Med alumni univerze so:: * [[Ibn Khaldun]], Učenjak iz 14. stoletja * Tahar Haddad, sindikalist in pisatelj<ref>{{Cite web |title=The Tunisian Islamic Scholar and Activist Tahar Haddad: A Rebel Loyal to the Koran - Qantara.de |url=https://en.qantara.de/content/the-tunisian-islamic-scholar-and-activist-tahar-haddad-a-rebel-loyal-to-the-koran |access-date=2020-09-25 |website=Qantara.de - Dialogue with the Islamic World |language=en}}</ref> * Abdelaziz Thâalbi, politik in pisatelj<ref name="Gale">{{cite encyclopedia |year=2004 |title=Thaalbi, Abd Al-Aziz [1874–1944<nowiki>]</nowiki> |encyclopedia=Encyclopedia of the Modern Middle East and North Africa |publisher=Macmillan Reference USA |location=New York |url= |last=Perkins |first=Kenneth J. |editor=Mattar, Philip |editor-link=Philip Mattar |edition=2nd |volume=4 |page=2182}}</ref> * [[Abu-l-Kasim al-Šabi]], tunizijski nacionalni pesnik * [[Ibn Ašur]], Islamski učenjak 20. stoletja * [[Chaima Issa]], novinarka, pesnica, pisateljica, aktivistka za človekove pravice in vidna članica Nacionalne fronte odrešenja<ref name=":02">{{Cite news |date=2023-04-05 |title=Tunisia: Chaima Issa, the first female political prisoner under Kais Saied's regime |language=en |work=Le Monde.fr |url=https://www.lemonde.fr/en/le-monde-africa/article/2023/04/05/tunisia-shaima-issa-the-first-woman-political-prisoner-under-kais-saied-s-regime_6021760_124.html |access-date=2023-08-13}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{Cite journal|last=Micaud|first=Charles A.|date=March 1974|title=Bilingualism in North Africa: Cultural and Sociopolitical Implications|jstor=446397|journal=The Western Political Quarterly|volume=27|issue=1|pages=92–103|doi=10.2307/446397}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Zitouna University}} * [http://www.isth.rnu.tn Higher Institute of Theology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160422084424/http://www.isth.rnu.tn/ |date=2016-04-22 }} * [http://www.isci.rnu.tn Higher Institute of Islamic Civilisation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240609203912/http://www.isci.rnu.tn/ |date=2024-06-09 }} * [http://www.ceik.rnu.tn/Site_en/index.php Center of Islamic Studies] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240519081144/http://www.ceik.rnu.tn/Site_en/index.php |date=2024-05-19 }} {{coord|36.794466|10.164118|region:TN-11_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] neqmpzq252c0wzn712maom8pggogd4n Parafiletska skupina 0 603758 6686064 2026-06-06T14:19:41Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Parafilija]] 6686064 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Parafilija]] alx09taiwixwbyabpcwxkdixfejggty Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije 0 603759 6686067 2026-06-06T14:20:57Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije]] na [[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6686067 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]] 7ly23dev34jh4sg7ut2fam1x2gkxwjm Seznam ministrov za obrambo Finske 0 603760 6686114 2026-06-06T15:18:29Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Seznam ministrov za obrambo Finske]] na [[Minister za obrambo Finske]]: predelano v članek 6686114 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za obrambo Finske]] auwzwwpt28wxltbnkxv4z1xa5pa173u San Quirino 0 603761 6686150 2026-06-06T16:22:53Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infobox Italian comune | name = San Quirino | official_name = Comune di San Quirino<br>Comun di San Quarin | native_name = {{native name|fur|San Quarin}} | image_skyline = Chiesa_di_San_Quirino_(San_Quirino)_01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_p...« 6686150 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Quirino | official_name = Comune di San Quirino<br>Comun di San Quarin | native_name = {{native name|fur|San Quarin}} | image_skyline = Chiesa_di_San_Quirino_(San_Quirino)_01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|2|N|12|41|E|type:city(3,996)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Sedrano, San Foca | mayor_party = državljanska lista | mayor = Guido Scapolan | area_footnotes = | area_total_km2 = 51,2 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 4343 | population_as_of = 28. 2. 2026 | population_demonym = it. sanquirinesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 116 | twin1 = | twin1_country = |istat=093040| saint = | day = | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.sanquirino.pn.it/}} | footnotes = }} '''San Quirino''' ({{langx|fur|San Quarin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 43 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.343 prebivalcev in površino 51,2 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> San Quirino meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Cordenons]], [[Maniago]] (''Manià''), [[Montereale Valcellina]] (''Montreâl''), [[Pordenone]] (''Pordenon''), [[Roveredo in Piano]] (''Lavorêt''), [[Vivaro]] (''Vivâr''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Mason, Nogheredo (''Nogarêt''),<ref>Lokalno ''Nogareit''.</ref> San Foca (''San Foche'')<ref>Lokalno ''San Foca''.</ref> in Sedrano (''Sedran''). == Sklici == {{sklici}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:San Quirino}} [[Kategorija:San Quirino| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] bx2zmmhwyiwipk3tjqo1srwz417mois 6686154 6686150 2026-06-06T16:36:20Z Erardo Galbi 166658 6686154 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Quirino | official_name = Comune di San Quirino<br>Comun di San Quarin | native_name = {{native name|fur|San Quarin}} | image_skyline = Chiesa_di_San_Quirino_(San_Quirino)_01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption =Cerkev sv. Kvirina na Rimskem trgu | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|2|N|12|41|E|type:city(3,996)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Sedrano, San Foca | mayor_party = državljanska lista | mayor = Guido Scapolan | area_footnotes = | area_total_km2 = 51,2 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 4343 | population_as_of = 28. 2. 2026 | population_demonym = it. sanquirinesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 116 | twin1 = | twin1_country = |istat=093040| saint =[[Kvirin iz Siska]] | day =4. junij | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.sanquirino.pn.it/}} | footnotes = }} '''San Quirino''' ({{langx|fur|San Quarin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 43 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.343 prebivalcev in površino 51,2 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> San Quirino meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Cordenons]], [[Maniago]] (''Manià''), [[Montereale Valcellina]] (''Montreâl''), [[Pordenone]] (''Pordenon''), [[Roveredo in Piano]] (''Lavorêt''), [[Vivaro]] (''Vivâr''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Mason, Nogheredo (''Nogarêt''),<ref>Lokalno ''Nogareit''.</ref> San Foca (''San Foche'')<ref>Lokalno ''San Foca''.</ref> in Sedrano (''Sedran''). == Ime == Občina in župnija sta poimenovani po [[Kvirin iz Siska|sv. Kvirinu iz Siska]], ki je tudi [[zavetnik]], katerega se praznuje 4. junija. == Sklici == {{sklici}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:San Quirino}} [[Kategorija:San Quirino| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] 6gpt6083tpzmuu2u5pcweafjalyq2zr Matjaž Ambrožič 0 603762 6686152 2026-06-06T16:25:21Z Janezdrilc 3152 {{razločitev}} 6686152 wikitext text/x-wiki '''Matjaž Ambrožič''' je lahko: * [[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]] (* 1967), duhovnik, cerkveni zgodovinar in univerzitetni profesor * [[Matjaž Ambrožič (novinar)|Matjaž Ambrožič]] (* 1969), novinar, glasbeni urednik in glasbeni kritik {{razločitev}} 5jd05jpvu8njedbjwhkdi1drjiu0jvn San Quarin 0 603763 6686155 2026-06-06T16:36:46Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Quirino]] 6686155 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Quirino]] ko4gfeaq3ducpxzho57qiqzy68ghujl Kvirin Siški 0 603764 6686160 2026-06-06T16:50:56Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Kvirin iz Siska]] 6686160 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kvirin iz Siska]] om4nu8ga72ianymyqq89342x7qo9nzw Abu-l-Kasim al-Šabi 0 603765 6686162 2026-06-06T16:51:50Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6686162 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | image = Abo Al Qassim Al Shabbi.jpg | name = Abu-l-Kasim al-Šabi | native_name = أبو القاسم الشابي | native_name_lang = ar | occupation = [[Pesnik]] | birth_place = [[Tozeur]], Francoska Tunizija | birth_date = {{birth date|1909|02|24|df=y}} | death_place = [[Tunis]], Francoska Tunizija | resting_place = Mavzolej Abu-l-Kasim al-Šabi, Tozeur | death_date = {{Death date and age|1934|10|09|1909|02|24|df=y}} | movement = Neoromantika, avantgarda, Apollo Society | spouse = {{marriage|Lella Čahla (Čahla al-Šabi) |1929}} | children = 2 dečka | relatives = Fadela al-Šabi (sestrična) Lamine al-Šabi (brat) Abdelhamid al-Šabi (brat) }} '''Abu-l-Kasim al-Šabi''' ({{langx|ar|أبو القاسم الشابي}}, Abūl-Qāsim aš-Šhābbī); * 24. februar 1909, [[Tozeur]] - † 9. oktober 1934, [[Tunis]]) je bil tunizijski [[pesnik]]. Morda je najbolj znan po tem, da je napisal zadnja dva verza trenutne tunizijske himne, ''Ḥumāt al-Ḥimā'', ki jo je prvotno napisal egiptovski pesnik [[Mustafa Sadik el-Rafi]]. == Življenje == Al-Šabi se je rodil 24. februarja 1909 v Tozeurju v Tuniziji kot sin sodnika. Leta 1928 je pridobil diplomo ''attatoui'' (enakovreden ''bakalauréatu''). Leta 1930 je na [[Univerza Ez-Zitouna|Univerzi Ez-Zitouni]] pridobil diplomo iz prava. Istega leta se je poročil s Čahlo al-Šabi, ki je bila njegova sestrična, in imel je dva sinova, Mohameda Sadoka, ki je postal polkovnik v tunizijski vojski in Dželala, ki je kasneje postal inženir. Zelo ga je zanimala predvsem moderna književnost in je prevajal [[romantika|romantično]] literaturo, pa tudi staro [[arabska književnost|arabsko literaturo]]. Njegov pesniški talent se je pokazal že v zgodnji mladosti, njegova poezija pa je zajemala številne teme, od opisovanja narave do patriotizma. Njegove pesmi so se pojavljale v najprestižnejših tunizijskih in bližnjevzhodnih revijah. Med njegovimi vplivi sta Amin al-Rihani in Jubran Khalil Jubran.<ref name=":0">{{Cite web |last=Raphael |first=Gaelle |date=May 2, 2011 |title=Al-Shabbi's "The Will to Life" |url=https://www.jadaliyya.com/Details/23935 |access-date=2023-03-24 |website=Jadaliyya - جدلية |language=en}}</ref> Med njegovimi najvplivnejšimi deli sta dve njegovi pesmi, ''Tirani sveta'' in ''Volja do življenja'' (napisana leta 1933), ki sta postali priljubljeni slogani, ki so jih skandirali med demonstracijami v Tuniziji, nato pa v Egiptu in širšem arabskem svetu leta 2011.<ref>{{cite web|author=All Things Considered |url=https://www.npr.org/2011/01/30/133354601/Tunisian-Poets-Verses-Inspire-Arab-Protesters |title=Tunisian Poet's Verses Inspire Arab Protesters |publisher=NPR |date=2011-01-30 |access-date=2012-02-14}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">Masri, Safwan. ''Tunisia: An Arab Anomaly''. New York: Columbia University Press, 2017, 45, 177.</ref> V zgodnjih 1930-ih je bil Al-Šabi del skupine umetnikov in intelektualcev, katerih delo je bilo močno zaznamovano z nacionalistično politiko, ki je takrat stopila v ospredje. Srečali so se v [[Medina, Tunis|Medini]] in postali znani kot ''Taht al-sur'' (dobesedno 'Pod zidom'). »Želeli so ustvariti literarno kulturno okolje, ki bi gradilo nacionalni značaj, obsojalo kolonializem ter spodbujalo socialno in ekonomsko pravičnost.«<ref name=":1" /> [[File:Mausolée Echebbi, Tozeur, 2022 20220324 171019.jpg|thumb|Mavzolej Abu-l-Kasim Al-Šabi]] Al-Šabi je umrl 9. oktobra 1934 v sedanji bolnišnici Habib-Thameur v Tunisu (prej 'Italijanska bolnišnica') po dolgi zgodovini srčnih bolezni (miokarditis). Njegov portret je na sedanjem bankovcu za 10 DT. Kasnejši egiptovski literarni kritik Šavki Daif je Al-Šabi uvrstil med najboljše arabske pesnike moderne dobe.<ref>Journal of the Middle East, vols. 4-6. Cairo: Markaz Buḥūth al-Sharq al-Awsaṭ of Ain Shams University, 1979.</ref> Al-Šabi so pokopali v njegovem domačem kraju Tozeur v Tuniziji. Njegov mavzolej je odprt za obiskovalce. Njegov sin Dželal je umrl 30. marca 2025.<ref>{{Cite web |last=Kefi |first=Ridha |date=2025-04-01 |title=رحيل نجل شاعر تونس الخضراء وأحد بناة دولة الاستقلال، المهندس جلال الشابي |url=https://kapitalis.com/anbaa-tounes/2025/04/01/%D8%B1%D8%AD%D9%8A%D9%84-%D9%86%D8%AC%D9%84-%D8%B4%D8%A7%D8%B9%D8%B1-%D8%AA%D9%88%D9%86%D8%B3-%D8%A7%D9%84%D8%AE%D8%B6%D8%B1%D8%A7%D8%A1-%D9%88%D8%A3%D8%AD%D8%AF-%D8%A8%D9%86%D8%A7%D8%A9-%D8%AF%D9%88/ |access-date=2025-11-13 |website=أنباء تونس |language=ar}}</ref> == Zapuščina == Konec leta 2010 in 2011 so Al-Šabi pesmi postale vir navdiha za arabske protestnike med revolucijami arabske pomladi, ki se je začela z jasminovo revolucijo v Tuniziji.<ref>[https://www.academia.edu/9808087/Tunisias_revolution_of_dignity_and_freedom_cannot_be_colour-coded Mohamed-Salah Omri, Tunisia's revolution of dignity and freedom cannot be colour-coded, Academia.edu]</ref><ref>{{Cite web |last=Andoni |first=Lamis |title=To the tyrants of the Arab world… |url=https://www.aljazeera.com/opinions/2011/1/16/to-the-tyrants-of-the-arab-world-2 |access-date=2023-03-24 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref><ref>"Tunisian Poet's Verses Inspire Arab Protesters." NPR. January 30, 2011. https://www.npr.org/2011/01/30/133354601/Tunisian-Poets-Verses-Inspire-Arab-Protesters</ref> Pesem Ela Toghat Al Alaam je postala priljubljen slogan leta 2011 med tunizijsko in kasneje egiptovsko revolucijo.<ref>{{Cite web |title=Tunisian Poet's Verses Inspire Arab Protesters |url=https://www.npr.org/2011/01/30/133354601/Tunisian-Poets-Verses-Inspire-Arab-Protesters |website=npr}}</ref> Od takrat se je zanimanje za njegovo delo in biografijo ponovno povečalo.<ref>[https://www.academia.edu/5451645/al_Shabbi_Abu_al_Qasim Mohamed-Salah Omri, al Shabbi, Abu al Qasim, Academia.edu]</ref> <gallery> File:Mausolée Echebbi, Tozeur, 2022 20220324 171019.jpg|Mavzolej Abu-l-Kasim Al-Šabi File:30_TND_obverse.jpg|Sprednja stran tunizijskega 30-tunizijskega dinarjev File:Abou El Kacem Chebbi Memorial close up 02.jpg|Kip Abu-l-Kasim al-Šabi v javnem parku v njegovem domačem kraju v Tozeurju </gallery> == Sklic == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{in lang|ar}} [http://www.echebbi.com Aboul-Qacem Echebbi Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190530150548/http://www.echebbi.com/ |date=2019-05-30 }} * [https://web.archive.org/web/20120622224650/http://voiceseducation.org/content/aboul-qacem-echebbi Website] [[Kategorija:Tunizijski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 1934]] bchakiukkjatudg00p4t3g8qobte7bc Kategorija:Tunizijski pesniki 14 603766 6686164 2026-06-06T16:53:50Z Ljuba24b 92351 nova kat 6686164 wikitext text/x-wiki {{commons category|Poets from Tunisia}} [[Kategorija:Tunizijci]] 3m8uxb2lkftu9cryscsudilubgxg92i Kategorija:Preusmeritve iz znanstvenega imena za ribe 14 603767 6686171 2026-06-06T17:18:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Redirect category|from= iz [[znanstveno ime|znanstvenigh imen]] rib v domač ime. Te strani so podskupina vseh preusmeritev iz znanstvenih imen.|template=Rcat shell|parameters=<nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:P z znanstvenega imena|P z znanstvenega imena]]{{!}}1=fish<nowiki>}}</nowiki>}} [[Kategorija:Preusmeritve iz znanstvenega imena za živali|riba]] [[Kategorija:Preusmeritve za ribe|znanstveno ime iz]] {{CatAutoTOC}}« 6686171 wikitext text/x-wiki {{Redirect category|from= iz [[znanstveno ime|znanstvenigh imen]] rib v domač ime. Te strani so podskupina vseh preusmeritev iz znanstvenih imen.|template=Rcat shell|parameters=<nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:P z znanstvenega imena|P z znanstvenega imena]]{{!}}1=fish<nowiki>}}</nowiki>}} [[Kategorija:Preusmeritve iz znanstvenega imena za živali|riba]] [[Kategorija:Preusmeritve za ribe|znanstveno ime iz]] {{CatAutoTOC}} fnp7v2u1aw9yt6ra8nkaewcbbjo2cjm Kategorija:Preusmeritve za ribe 14 603768 6686172 2026-06-06T17:20:08Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Wikipedia category|hidden=yes|tracking=yes}} [[Kategorija:Preusmeritve v glavnem imenskem prostoru|ribe]] [[Kategorija:Preusmeritve na živali]] [[Kategorija:Preusmeritve za živali]] [[Kategorija:Ribe]]« 6686172 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia category|hidden=yes|tracking=yes}} [[Kategorija:Preusmeritve v glavnem imenskem prostoru|ribe]] [[Kategorija:Preusmeritve na živali]] [[Kategorija:Preusmeritve za živali]] [[Kategorija:Ribe]] o005j83nzriey9gaoi5xs1jkypf2e4j Predloga:Taksonomija/Atherinidae 10 603769 6686174 2026-06-06T17:33:08Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Glavuni|Atherinidae |parent=Atherinoidei |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=358-363 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6686174 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Glavuni|Atherinidae |parent=Atherinoidei |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=358-363 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} 4wnki0u67jn80gibcp490y2ar5ayyo1 6686175 6686174 2026-06-06T17:33:39Z Pinky sl 2932 6686175 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Gavuni|Atherinidae |parent=Atherinoidei |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=358-363 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} hauv4uqhw8r8yxw7xaur5sj6s0fomze Predloga:Taksonomija/Atherinoidei 10 603770 6686176 2026-06-06T17:35:32Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Atherinoidei |parent=Atheriniformes |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=357 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6686176 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Atherinoidei |parent=Atheriniformes |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=357 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} pwbzqubswqa5c74056b5ybeijj4jnxt Predloga:Taksonomija/Atheriniformes 10 603771 6686177 2026-06-06T17:36:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Atheriniformes |parent=Atherinomorpha |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=351 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6686177 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Atheriniformes |parent=Atherinomorpha |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=351 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} 0xq3793uremi2gvs1dyfogv2wyn8kqv Predloga:Taksonomija/Atherinomorpha 10 603772 6686178 2026-06-06T17:36:55Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=unranked |link=Atherinomorpha |parent=Ovalentaria |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=351 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6686178 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=unranked |link=Atherinomorpha |parent=Ovalentaria |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=351 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} 6bie2n8y94pz4rlgryvsui2kic78r29 Predloga:Taksonomija/Pan-Euteleostei 10 603773 6686180 2026-06-06T17:38:42Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Euteleostei#Taksonomija|Pan-Euteleostei |parent=Clupeocephala |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} <!--Shown on t...« 6686180 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Euteleostei#Taksonomija|Pan-Euteleostei |parent=Clupeocephala |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} ae9ekritpvhbzy4w0umph4qjkn2ix1e 6686182 6686180 2026-06-06T17:39:18Z Pinky sl 2932 6686182 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Pan-Euteleostei |parent=Clupeocephala |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} kgp571spzxgtommvi86eadn0rzrh2wz Predloga:Taksonomija/Choanozoa 10 603774 6686186 2026-06-06T17:44:52Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Choanozoa |parent=Filozoa |refs=*{{cite journal |last1=Brunet |first1=Thibaut |first2=Nicole |last2=King |title=The origin of animal multicellularity and cell differentiation |journal=Developmental Cell |volume=43 |issue=2 |date=2017 |pages=124–140 |doi=10.1016/j.devcel.2017.09.016 |url = https://www.cell.com/developmental-cell/pdf/S1534-5807(17)30769-4.pdf |doi-access = free |pmid=29065305 |pmc=608924...« 6686186 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Choanozoa |parent=Filozoa |refs=*{{cite journal |last1=Brunet |first1=Thibaut |first2=Nicole |last2=King |title=The origin of animal multicellularity and cell differentiation |journal=Developmental Cell |volume=43 |issue=2 |date=2017 |pages=124–140 |doi=10.1016/j.devcel.2017.09.016 |url = https://www.cell.com/developmental-cell/pdf/S1534-5807(17)30769-4.pdf |doi-access = free |pmid=29065305 |pmc=6089241 |bibcode=2017DevCe..43..124B }} *{{Cite journal |last1=Adl |first1=Sina M. |last2=Bass |first2=David |last3=Lane|first3=Christopher E. |last4=Lukeš |first4=Julius |last5=Schoch |first5=Conrad L. |last6=Smirnov |first6=Alexey |last7=Agatha |first7=Sabine |last8=Berney |first8=Cedric |last9=Brown |first9=Matthew W. |date=2018-09-26 |title=Revisions to the Classification, Nomenclature, and Diversity of Eukaryotes|journal=Journal of Eukaryotic Microbiology |volume=66 |issue=1 |pages=4–119 |doi=10.1111/jeu.12691|pmid=30257078 |pmc=6492006 }} }} hin9ydim7ty3qni628sslu2yuvk2crf Predloga:Taksonomija/Podiata 10 603775 6686188 2026-06-06T17:46:13Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<noinclude>{{pp-template}}{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Amorphea |parent=Podiata |refs={{Cite journal |last1=Torruella |first1=Guifré |last2=Galindo |first2=Luis Javier |last3=Moreira |first3=David |last4=López-García |first4=Purificación |date=2025-01-06 |title=Phylogenomics of neglected flagellated protists supports a revised eukaryotic tree of life |url=https://www.cell.com/current-biology/abstract/S09...« 6686188 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Amorphea |parent=Podiata |refs={{Cite journal |last1=Torruella |first1=Guifré |last2=Galindo |first2=Luis Javier |last3=Moreira |first3=David |last4=López-García |first4=Purificación |date=2025-01-06 |title=Phylogenomics of neglected flagellated protists supports a revised eukaryotic tree of life |url=https://www.cell.com/current-biology/abstract/S0960-9822(24)01502-1 |journal=Current Biology |language=English |volume=35 |issue=1 |pages=198–207.e4 |doi=10.1016/j.cub.2024.10.075 |pmid=39642877 |bibcode=2025CBio...35..198T }} }} oiqqtkdatkok9ev4cqiq9nngiflck52 6686189 6686188 2026-06-06T17:46:41Z Pinky sl 2932 6686189 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Podiata |parent=Eukaryota |refs={{Cite journal |last1=Yazaki |first1=Euki |last2=Shiratori |first2=Takashi |last3=Inagaki |first3=Yuji |date=2025-08-18 |title=Protists with Uncertain Phylogenetic Affiliations for Resolving the Deep Tree of Eukaryotes |journal=Microorganisms |language=en |volume=13 |issue=8 |pages=1926 |doi=10.3390/microorganisms13081926 |issn=2076-2607 |pmc=12388492 |pmid=40871430 |doi-access=free}} }} 4lcd988v370otf3wovvdfom0w49gvwo Predloga:Taksonomija/Atherina 10 603776 6686195 2026-06-06T17:55:20Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Atherina |parent=Atherininae |refs= {{FishBase genus|genus=Atherina|month=April|year=2019}} }}« 6686195 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Atherina |parent=Atherininae |refs= {{FishBase genus|genus=Atherina|month=April|year=2019}} }} ae1ycuiifdu7zqkcdhlwdxq4cjl5oqu Predloga:Taksonomija/Atherininae 10 603777 6686196 2026-06-06T17:55:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Atherininae |parent=Atherinidae |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=362-363 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6686196 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Atherininae |parent=Atherinidae |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=362-363 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} n6u5kxf09xe53yu8grfiary41dnvvnl Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric 14 603778 6686201 2026-06-06T18:10:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Žarkoplavutarice|Taksoni]] [[Kategorija:Taksoni rib]]« 6686201 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Žarkoplavutarice|Taksoni]] [[Kategorija:Taksoni rib]] rm7kbsfj84zr8omirfcpavt2z77bsmm Kategorija:Taksoni rib 14 603779 6686203 2026-06-06T18:11:45Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Ribe|Taksoni]] [[Kategorija:Taksoni vretenčarjev]]« 6686203 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Ribe|Taksoni]] [[Kategorija:Taksoni vretenčarjev]] bwi6fagyc2pooht9jeq374ipu2zoeeb Kategorija:Družine žarkoplavutaric 14 603780 6686205 2026-06-06T18:16:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Družina]] [[Kategorija:Družine kostnic]]« 6686205 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Družina]] [[Kategorija:Družine kostnic]] 0noy1ig6pmztp44kis1i12wy6ea22dz Kategorija:Družine kostnic 14 603781 6686206 2026-06-06T18:17:23Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni kostnic|Družine]] [[Kategorija:Družine rib]]« 6686206 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni kostnic|Družine]] [[Kategorija:Družine rib]] ggea6vy123pf3f5k7hqq913y7pewepo Kategorija:Taksoni kostnic 14 603782 6686207 2026-06-06T18:18:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Kostnice|Taksoni]] [[Kategorija:Taksoni rib]]« 6686207 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Kostnice|Taksoni]] [[Kategorija:Taksoni rib]] 230lf9ggdku0lwpr1pc87ul9rg6v3hj Kategorija:Družine rib 14 603783 6686209 2026-06-06T18:20:27Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{cat more|Seznam družin rib}} [[Kategorija:Družine vretenčarjev]] [[Kategorija:Taksoni rib po rangu|Družine]]« 6686209 wikitext text/x-wiki {{cat more|Seznam družin rib}} [[Kategorija:Družine vretenčarjev]] [[Kategorija:Taksoni rib po rangu|Družine]] 4jrixap6mnmcebwuuviphk6hccxgdrr Kategorija:Taksoni rib po rangu 14 603784 6686210 2026-06-06T18:21:37Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: » [[Kategorija:Taksoni rib|.Rang]] [[Kategorija:Taksoni vretenčarjev po rangu|.]] <!-- [[Category:Animal taxa by rank|*]] included in the above category -->« 6686210 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni rib|.Rang]] [[Kategorija:Taksoni vretenčarjev po rangu|.]] <!-- [[Category:Animal taxa by rank|*]] included in the above category --> djqiii8xu6958jdzr4ovdo6aox59xit Kategorija:Čeljustniki 14 603785 6686218 2026-06-06T18:30:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, povezani s skupino [[Gnathostomata|čeljustnic]], to je "vretenčarjev s čeljustjo". Raznolikost čeljustnic obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99 % vseh živečih vretenčarjev. [[Kategorija:Vretenčarji]]« 6686218 wikitext text/x-wiki Članki, povezani s skupino [[Gnathostomata|čeljustnic]], to je "vretenčarjev s čeljustjo". Raznolikost čeljustnic obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99 % vseh živečih vretenčarjev. [[Kategorija:Vretenčarji]] riiaiustgn5dvigz3f33a57tpw7t7xl 6686219 6686218 2026-06-06T18:31:46Z Pinky sl 2932 6686219 wikitext text/x-wiki Članki, povezani s skupino [[Gnathostomata|čeljustnikov]], to je "vretenčarjev s čeljustjo". Raznolikost čeljustnic obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99 % vseh živečih vretenčarjev. [[Kategorija:Vretenčarji]] o45ljcl3jiyw36bmfjhfhudip6w48nq Medresa Barak kana 0 603786 6686222 2026-06-06T18:48:51Z Octopus 13285 uvod 6686222 wikitext text/x-wiki '''Medresa Barak kana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon madrasasi) je [[medresa]], zgrajena v [[Taškent]]u v drugi polovici 16.stoletja. Medresa je del verskega [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imam]]. Nastala je iz stavb, ki so bile zgrajene v različnih preteklih obdobjih. Sestavljata jo [[mavzolej]] in [[Tekija (verska zgradba)|tekija]].{{sfn|НЭУ: Бароқхон мадрасаси|2000—2005|p=130}} Prvi je bil zgrajen mavzolej v vzhodnem delu današnjega kompleksa. Drugi je bil mavzolej z dvema kupolama – tekija, zgrajen leta 1530 v čast uzbekistanskega guvernerja Taškenta [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]]. Sujunžhodža kan (1454-1525) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg]]a in sin uzbekistanskega vladarja Abulhairja kana, predstavnika uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Od leta 1503/1508-1525 je bil apanažni vladar Taškentskega [[vilajet]]a. Med vladavino Sujunžhodže kana in njegovih naslednikov se je okrepila vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite. Sredi 16. stoletja je bil kompleks preurejen v medreso in dobil ime po takratnem vladarju, Šajbanidu Navruzu Ahmedu Kanu z vzdevkom Barak kan. Umetniška zasnova portala Barak kanove medrese ni značilna za Taškent. Njen obok ima obliko niše - kolab-korija. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanoni]] in nosilci so okrašeni z izrezljano opeko in različnimi mozaiki. Kolab-kori v letih 1955-1963 obnovil mojster Usta Širin Muradov. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] q6pd9k061tysldbbzucxq9f64n7ro0u 6686228 6686222 2026-06-06T19:04:22Z Octopus 13285 infopolje 6686228 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Medresa Barak kana | other name = uzbeško: Baroqxon madrasasi | fullname = | image = Медресе Баракхан,Ташкент (Barakhan Madrasah, Baroqxon madrasasi).jpg | coordinates = {{Coord|41|20|13|N|69|14|21|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = | years built = druga polovica 16. stoletja | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Medresa Barak kana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon madrasasi) je [[medresa]], zgrajena v [[Taškent]]u v drugi polovici 16.stoletja. Medresa je del verskega [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imam]]. Nastala je iz stavb, ki so bile zgrajene v različnih preteklih obdobjih. Sestavljata jo [[mavzolej]] in [[Tekija (verska zgradba)|tekija]].{{sfn|НЭУ: Бароқхон мадрасаси|2000—2005|p=130}} Prvi je bil zgrajen mavzolej v vzhodnem delu današnjega kompleksa. Drugi je bil mavzolej z dvema kupolama – tekija, zgrajen leta 1530 v čast uzbekistanskega guvernerja Taškenta [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]]. Sujunžhodža kan (1454-1525) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg]]a in sin uzbekistanskega vladarja Abulhairja kana, predstavnika uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Od leta 1503/1508-1525 je bil apanažni vladar Taškentskega [[vilajet]]a. Med vladavino Sujunžhodže kana in njegovih naslednikov se je okrepila vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite. Sredi 16. stoletja je bil kompleks preurejen v medreso in dobil ime po takratnem vladarju, Šajbanidu Navruzu Ahmedu Kanu z vzdevkom Barak kan. Umetniška zasnova portala Barak kanove medrese ni značilna za Taškent. Njen obok ima obliko niše - kolab-korija. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanoni]] in nosilci so okrašeni z izrezljano opeko in različnimi mozaiki. Kolab-kori v letih 1955-1963 obnovil mojster Usta Širin Muradov. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] tn5vbvlcta8wj2dsxizbiy9o46cq912 6686231 6686228 2026-06-06T19:08:42Z Octopus 13285 Panorama 6686231 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Medresa Barak kana | other name = uzbeško: Baroqxon madrasasi | fullname = | image = Медресе Баракхан,Ташкент (Barakhan Madrasah, Baroqxon madrasasi).jpg | coordinates = {{Coord|41|20|13|N|69|14|21|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = | years built = druga polovica 16. stoletja | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Medresa Barak kana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon madrasasi) je [[medresa]], zgrajena v [[Taškent]]u v drugi polovici 16.stoletja. Medresa je del verskega [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imam]]. Nastala je iz stavb, ki so bile zgrajene v različnih preteklih obdobjih. Sestavljata jo [[mavzolej]] in [[Tekija (verska zgradba)|tekija]].{{sfn|НЭУ: Бароқхон мадрасаси|2000—2005|p=130}} Prvi je bil zgrajen mavzolej v vzhodnem delu današnjega kompleksa. Drugi je bil mavzolej z dvema kupolama – tekija, zgrajen leta 1530 v čast uzbekistanskega guvernerja Taškenta [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]]. Sujunžhodža kan (1454-1525) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg]]a in sin uzbekistanskega vladarja Abulhairja kana, predstavnika uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Od leta 1503/1508-1525 je bil apanažni vladar Taškentskega [[vilajet]]a. Med vladavino Sujunžhodže kana in njegovih naslednikov se je okrepila vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite. Sredi 16. stoletja je bil kompleks preurejen v medreso in dobil ime po takratnem vladarju, Šajbanidu Navruzu Ahmedu Kanu z vzdevkom Barak kan. Umetniška zasnova portala Barak kanove medrese ni značilna za Taškent. Njen obok ima obliko niše - kolab-korija. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanoni]] in nosilci so okrašeni z izrezljano opeko in različnimi mozaiki. Kolab-kori v letih 1955-1963 obnovil mojster Usta Širin Muradov. {{clear}} {{Panorama|Barrak khan.jpg|700px|Medresa Barak kana (desno) in trg pred njo}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] 2oxpxjwwdb2iy0hzlzvd7au134qm3je 6686235 6686231 2026-06-06T19:13:44Z Ljuba24b 92351 zp 6686235 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Medresa Barak kana | other name = uzbeško: Baroqxon madrasasi | fullname = | image = Медресе Баракхан,Ташкент (Barakhan Madrasah, Baroqxon madrasasi).jpg | coordinates = {{Coord|41|20|13|N|69|14|21|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = | years built = druga polovica 16. stoletja | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Medresa Barak kana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon madrasasi) je [[medresa]], zgrajena v [[Taškent]]u v drugi polovici 16.stoletja. Medresa je del verskega [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imam]]. Nastala je iz stavb, ki so bile zgrajene v različnih preteklih obdobjih. Sestavljata jo [[mavzolej]] in [[Tekija (verska zgradba)|tekija]].{{sfn|НЭУ: Бароқхон мадрасаси|2000—2005|p=130}} Prvi je bil zgrajen mavzolej v vzhodnem delu današnjega kompleksa. Drugi je bil mavzolej z dvema kupolama – tekija, zgrajen leta 1530 v čast uzbekistanskega guvernerja Taškenta [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]]. Sujunžhodža kan (1454-1525) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg]]a in sin uzbekistanskega vladarja Abulhairja kana, predstavnika uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Od leta 1503/1508-1525 je bil apanažni vladar Taškentskega [[vilajet]]a. Med vladavino Sujunžhodže kana in njegovih naslednikov se je okrepila vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite. Sredi 16. stoletja je bil kompleks preurejen v medreso in dobil ime po takratnem vladarju, Šajbanidu Navruzu Ahmedu Kanu z vzdevkom Barak kan. Umetniška zasnova portala Barak kanove medrese ni značilna za Taškent. Njen obok ima obliko niše - kolab-korija. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanoni]] in nosilci so okrašeni z izrezljano opeko in različnimi mozaiki. Kolab-kori v letih 1955-1963 obnovil mojster Usta Širin Muradov. {{clear}} {{Panorama|Barrak khan.jpg|700px|Medresa Barak kana (desno) in trg pred njo}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Barakhan Madrasah}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] ar8op8roeevf0xsn2nktzw5it7exhnc 6686236 6686235 2026-06-06T19:14:41Z Octopus 13285 vir ... 6686236 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Medresa Barak kana | other name = uzbeško: Baroqxon madrasasi | fullname = | image = Медресе Баракхан,Ташкент (Barakhan Madrasah, Baroqxon madrasasi).jpg | coordinates = {{Coord|41|20|13|N|69|14|21|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = | years built = druga polovica 16. stoletja | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Medresa Barak kana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon madrasasi) je [[medresa]], zgrajena v [[Taškent]]u v drugi polovici 16.stoletja. Medresa je del verskega [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imam]]. Nastala je iz stavb, ki so bile zgrajene v različnih preteklih obdobjih. Sestavljata jo [[mavzolej]] in [[Tekija (verska zgradba)|tekija]].{{sfn|НЭУ: Бароқхон мадрасаси|2000—2005|p=130}} Prvi je bil zgrajen mavzolej v vzhodnem delu današnjega kompleksa. Drugi je bil mavzolej z dvema kupolama – tekija, zgrajen leta 1530 v čast uzbekistanskega guvernerja Taškenta [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]]. Sujunžhodža kan (1454-1525) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg]]a in sin uzbekistanskega vladarja Abulhairja kana, predstavnika uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Od leta 1503/1508-1525 je bil apanažni vladar Taškentskega [[vilajet]]a. Med vladavino Sujunžhodže kana in njegovih naslednikov se je okrepila vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite. Sredi 16. stoletja je bil kompleks preurejen v medreso in dobil ime po takratnem vladarju, Šajbanidu Navruzu Ahmedu Kanu z vzdevkom Barak kan. Umetniška zasnova portala Barak kanove medrese ni značilna za Taškent. Njen obok ima obliko niše - kolab-korija. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanoni]] in nosilci so okrašeni z izrezljano opeko in različnimi mozaiki. Kolab-kori v letih 1955-1963 obnovil mojster Usta Širin Muradov. {{clear}} {{Panorama|Barrak khan.jpg|700px|Medresa Barak kana (desno) in trg pred njo}} ==Sklic== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * [http://n.ziyouz.com/books/uzbekiston_milliy_ensiklopediyasi/O'zbekiston%20Milliy%20Ensiklopediyasi%20-%20B%20harfi.pdf Ўзбекистон миллий энциклопедияси]. Ўзбекистон миллий энциклопедияси, 200 - 2005. str. 878. {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Barakhan Madrasah}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] 1v2sy3604irx91m18yq9iahcrst2a8p 6686237 6686236 2026-06-06T19:14:57Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6686237 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Medresa Barak kana | other name = uzbeško: Baroqxon madrasasi | fullname = | image = Медресе Баракхан,Ташкент (Barakhan Madrasah, Baroqxon madrasasi).jpg | coordinates = {{Coord|41|20|13|N|69|14|21|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = | years built = druga polovica 16. stoletja | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Medresa Barak kana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon madrasasi) je [[medresa]], zgrajena v [[Taškent]]u v drugi polovici 16.stoletja. Medresa je del verskega [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imam]]. Nastala je iz stavb, ki so bile zgrajene v različnih preteklih obdobjih. Sestavljata jo [[mavzolej]] in [[Tekija (verska zgradba)|tekija]].{{sfn|НЭУ: Бароқхон мадрасаси|2000—2005|p=130}} Prvi je bil zgrajen mavzolej v vzhodnem delu današnjega kompleksa. Drugi je bil mavzolej z dvema kupolama – tekija, zgrajen leta 1530 v čast uzbekistanskega guvernerja Taškenta [[Sujundžhodža kan|Sujundžhodže kana]]. Sujunžhodža kan (1454-1525) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg]]a in sin uzbekistanskega vladarja Abulhairja kana, predstavnika uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Od leta 1503/1508-1525 je bil apanažni vladar Taškentskega [[vilajet]]a. Med vladavino Sujunžhodže kana in njegovih naslednikov se je okrepila vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite. Sredi 16. stoletja je bil kompleks preurejen v medreso in dobil ime po takratnem vladarju, Šajbanidu Navruzu Ahmedu Kanu z vzdevkom Barak kan. Umetniška zasnova portala Barak kanove medrese ni značilna za Taškent. Njen obok ima obliko niše - kolab-korija. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanoni]] in nosilci so okrašeni z izrezljano opeko in različnimi mozaiki. Kolab-kori v letih 1955-1963 obnovil mojster Usta Širin Muradov. {{clear}} {{Panorama|Barrak khan.jpg|700px|Medresa Barak kana (desno) in trg pred njo}} ==Sklic== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * [http://n.ziyouz.com/books/uzbekiston_milliy_ensiklopediyasi/O'zbekiston%20Milliy%20Ensiklopediyasi%20-%20B%20harfi.pdf Ўзбекистон миллий энциклопедияси]. Ўзбекистон миллий энциклопедияси, 200 - 2005. str. 878. {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Barakhan Madrasah}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] s0lqsnhpbk09w7tvo0lacubt093ab53 Jadranska magistrala 0 603787 6686226 2026-06-06T18:51:20Z Tjazi11 261239 ustvarjeno s prevodom uvodnega razdelka strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1311077153|Adriatic Highway]]« 6686226 wikitext text/x-wiki [[File:Jadranska_Magistrala,_near_Makarska.JPG|sličica|Jadranska magistrala blizu [[Makarska|Makarske]]]] [[File:Jadranska-Magistrala-2.JPG|sličica|Magistrala v bližini [[Tučepi|Tučepov]]]] [[File:M2-Neum-DSCN1154.JPG|sličica|Jadranska magistrala južno od [[Neum|Neuma]]]] [[File:Neum-Klek_border_point.jpg|desno|sličica|Bošnjaški mejni prehod severno od [[Neum|Neuma]]]] [[File:Jaz_beach_12.jpg|sličica|Magistrala pri [[Plaža Jaz|plaži Jaz]], [[Budva]]]] '''Jadranska magistrala''' je cesta, narejena v 1950-ih in 60-ih od Rijeke na hrvaškem do ustja Bojane pri črnogorsko-albanski meji.Razprostira se na vzhodnemu dela jadranskega morja in vodi skozi Hrvaško, BiH in Črno goro.Označena je kot D8 in je del evropske poti E65. <ref name="REFSEE-AIM">{{Navedi splet|publisher=Regional Economic Forum Southeast Europe|url=http://www.ref-see.org/pdf/Radimir%20Cacic.pdf|title=Adriatic-Ionian Transport Corridor on the territory of the Republic of Croatia|last=Radimir Čačić|authorlink=Radimir Čačić|date=November 2006|format=PDF|accessdate=September 8, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091229034219/http://www.ref-see.org/pdf/Radimir%20Cacic.pdf|archivedate=December 29, 2009}}</ref> Jadranska magistrala je cesta, narejena v 1950-ih in 60-ih od Rijeke na hrvaškem do ustja Bojane pri črnogorsko-albanski meji.Razprostira se na vzhodnemu dela jadranskega morja in vodi skozi Hrvaško, BiH in Črno goro.Označena je kot D8 in je del evropske poti E65. l8ec39v6hd97k5lczqy2corlbc0vhkb 6686248 6686226 2026-06-06T19:43:24Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Adriatic Highway]] na [[Jadranska magistrala]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 6686226 wikitext text/x-wiki [[File:Jadranska_Magistrala,_near_Makarska.JPG|sličica|Jadranska magistrala blizu [[Makarska|Makarske]]]] [[File:Jadranska-Magistrala-2.JPG|sličica|Magistrala v bližini [[Tučepi|Tučepov]]]] [[File:M2-Neum-DSCN1154.JPG|sličica|Jadranska magistrala južno od [[Neum|Neuma]]]] [[File:Neum-Klek_border_point.jpg|desno|sličica|Bošnjaški mejni prehod severno od [[Neum|Neuma]]]] [[File:Jaz_beach_12.jpg|sličica|Magistrala pri [[Plaža Jaz|plaži Jaz]], [[Budva]]]] '''Jadranska magistrala''' je cesta, narejena v 1950-ih in 60-ih od Rijeke na hrvaškem do ustja Bojane pri črnogorsko-albanski meji.Razprostira se na vzhodnemu dela jadranskega morja in vodi skozi Hrvaško, BiH in Črno goro.Označena je kot D8 in je del evropske poti E65. <ref name="REFSEE-AIM">{{Navedi splet|publisher=Regional Economic Forum Southeast Europe|url=http://www.ref-see.org/pdf/Radimir%20Cacic.pdf|title=Adriatic-Ionian Transport Corridor on the territory of the Republic of Croatia|last=Radimir Čačić|authorlink=Radimir Čačić|date=November 2006|format=PDF|accessdate=September 8, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091229034219/http://www.ref-see.org/pdf/Radimir%20Cacic.pdf|archivedate=December 29, 2009}}</ref> Jadranska magistrala je cesta, narejena v 1950-ih in 60-ih od Rijeke na hrvaškem do ustja Bojane pri črnogorsko-albanski meji.Razprostira se na vzhodnemu dela jadranskega morja in vodi skozi Hrvaško, BiH in Črno goro.Označena je kot D8 in je del evropske poti E65. l8ec39v6hd97k5lczqy2corlbc0vhkb 6686322 6686248 2026-06-07T06:13:47Z Yerpo 8417 pospravljanje 6686322 wikitext text/x-wiki [[File:Jadranska_Magistrala,_near_Makarska.JPG|sličica|Jadranska magistrala blizu [[Makarska|Makarske]]]] '''Jadranska magistrala''' je cesta, narejena v 1950-ih in 60-ih od [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] do ustja [[Bojana (reka)|Bojane]] pri [[Črna gora|črnogorsko]]-[[Albanija|albanski]] meji. Poteka ob vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vodi skozi [[Hrvaška|Hrvaško]], BiH in Črno goro. Nosi oznako D8 in je del [[Evropska pot E65|Evropske poti E65]].<ref name="REFSEE-AIM">{{Navedi splet|publisher=Regional Economic Forum Southeast Europe|url=http://www.ref-see.org/pdf/Radimir%20Cacic.pdf|title=Adriatic-Ionian Transport Corridor on the territory of the Republic of Croatia|first=Radimir |last=Čačić |authorlink=Radimir Čačić|date=November 2006|format=PDF|accessdate=September 8, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091229034219/http://www.ref-see.org/pdf/Radimir%20Cacic.pdf|archivedate=December 29, 2009}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Škrbina-cesta}} [[Kategorija:Ceste na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ceste v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Ceste v Črni gori]] kuah20h17puq1utrzq7779m76tmix4z Palača Dar Othman 0 603788 6686233 2026-06-06T19:09:21Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6686233 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Dar Othman | alternate_names = Dar al-Oula | image = Dar Othman courtyard.jpg | image_size = 300px | caption = Dvorišče Dar Othman | location = [[Medina, Tunis]], [[Tunis]] | location_country = [[Tunizija]] || completion_date = 1594 | building_type = [[Palača]] | architectural_style = [[Mavrska arhitektura]]<br>[[Tunizijska arhitektura]]<br>[[Osmanska arhitektura]] | client = [[Uthman Dej]] |coordinates = {{coord|36.7950|N|10.1743|E|source:wikidata|display=title, inline}} }} [[File:Décor Dar Othman.jpg|thumb|400x400px|Okras v palači Dar Othman]] '''Dar Othman''' je ena od palač v [[Medina, Tunis|Medini]] v [[Tunis]]u. Rezidenca stoji na jugu Medine, na ulici El Mebazaâ 16.<ref name="govtn">{{Cite web|language=fr|title=Dar Othman Dey|url=http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?ID=868|website=commune-tunis.gov.tn|access-date=8 August 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304030135/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?ID=868|archive-date=4 March 2016|df=dmy-all}}</ref> == Zgodovina == Palača Dar Othman je bila zgrajena konec 16. stoletja (okoli leta 1595)<ref name="qantara">{{Cite web|language=fr|title=Dâr 'Uthmân|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1278|website=qantara-med.org|access-date=8 August 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122232356/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1278|archive-date=22 January 2015|df=dmy-all}}</ref> po naročilu Othmana, tuniškega deja, ki je vladal od leta 1593 do 1610. V prvi polovici 19. stoletja ga je Al-Husain II. ibn Mahmud preuredil v skladišče zalog za vojake, ki so bivali v barakah v soseski. Zato se palača imenuje tudi Dar Al Oula (hišo zalog).<ref name="govtn"/> Pozneje je Mohamed III. as-Sadik rezidenco zapustil svojemu velikemu vezirju Mustafi Ben Ismailu. Leta 1936 je palača postala zgodovinski spomenik. Najprej je bila dodeljena Nacionalnemu inštitutu za arheologijo in umetnost (danes znanemu kot Nacionalni inštitut za dediščino). Danes je sedež za ohranjanje Medine v Tunisu. == Opis == Fasada rezidence je sestavljena iz dveh preklad iz obokanega kamna, ločenih s koničastim podkvastim lokom, nad vrati pa je lesena pergola. V spodnjem delu sta dva stebra v andaluzijskem slogu, v zgornjem pa dva stebra v hafsidskem slogu.<ref name="MWNF">{{Cite web|language=fr|title=Dar 'Uthman|url=http://www.discoverislamicart.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;30;en|website=discoverislamicart.org|access-date=8 August 2016}}</ref> Vhodna vrata vodijo v ''dribo'' (kvadratno preddverje). Tla so tlakovana s kadhalskimi ploščami. Stene so obdane s kamnitimi klopmi. Strop, ki se od spodaj navzgor dviga v stopnjah, je okrašen z andaluzijskim štukaturnim delom. [[Preddverje]] vodi na dvorišče, ki ima le dva [[portik]]a (za razliko od večine medinskih palač, ki so obdane s štirimi portiki). Dvorišče obdajajo štiri sobe v obliki črke T. Vsaka od njih ima dve niši.<ref name="qantara"/> <gallery> File:Patio dar othman.jpg|Dar Othman File:Porte de dar othman (DSC00036).JPG|Vhod File:Murs Dar Othman.JPG|Fasada File:Cour Dar Othman.JPG|Dvorišče File:Porte Dar Othman.JPG|Vrata File:شاهد قبر بدار عثمان.jpg|Grobnica File:Fonds André Raymond (1925-2011) - Tunisie - Baie aveugle et motif en céramique du Dar Othman à Tunis (MédiHAL 4075624).jpg|Slepi lok in keramične ploščice v Dar Othmanu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *{{Cite book|last=Binous|first=Jamila|date=2000|chapter=Dar Othman|title=Ifriqiya, treize siècles d'art et d'architecture en Tunisie|location=Tunis|publisher=Démetér|pages=77–79}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Dar Othman}} *{{Cite web|language=fr|title=Dar Othman – Siège de la Conservation de la Médina de Tunis|url=http://culture.alecso.org/medinatunis/index.php/fr/palais-et-grandes-demeures/dar-othman|website=culture.alecso.org|access-date=8 August 2016}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Palače v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1595]] 63of9mp0ehwkncv5q3a0bzm5nmpmgp5 Mošeja Hazrati Imama 0 603790 6686305 2026-06-07T04:42:09Z Octopus 13285 infopolje 6686305 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Mošeja Hazrati Imama | other name = uzbeško: Xazrati Imom Jome Masjidi | fullname = | image = 039 Hazrati Imom Jome Masjidi, Gran Mesquita de Hazrati Imam (Taixkent), cúpula i minaret.jpg | coordinates = {{Coord|41|20|15|N|69|14|28|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = sodobna islamska kulturna arhitektura | style = | years built = 2007 | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = žgana opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje]] [[Kategorija:Taškent]] ehmm46t6klzo04eoxhnp24oom8l7813 6686313 6686305 2026-06-07T05:00:50Z Octopus 13285 uvod 6686313 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Mošeja Hazrati Imama | other name = uzbeško: Xazrati Imom Jome Masjidi | fullname = | image = 039 Hazrati Imom Jome Masjidi, Gran Mesquita de Hazrati Imam (Taixkent), cúpula i minaret.jpg | coordinates = {{Coord|41|20|15|N|69|14|28|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = sodobna islamska kulturna arhitektura | style = | years built = 2007 | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = žgana opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Mošeja Hazrati Imama''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Hazrati imom jome masjidi) je osrednja mošeja [[Taškent]]a, zgrajena v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imama]]. Kompleks je glavno islamsko kultno središče mesta, dva minareta mošeje pa poudarjata njen prevladujoč položaj v središču starodavnega Taškenta. ==Zgodovinsko ozadje== Decembra 2006 je bil objavljen odlok "O podpori javni fundaciji Hazrati Imam (Hastimam)". Vsa prizadevanja so bila usmerjena v gradnjo stolne mošeje Hazrati Imama. Od objave predsedniškega odloka do dokončanja nove stavbe nista minila niti dva meseca. Gradnja mošeje je bila končana v štiridesetih dneh. Sredi julija 2007 so v novi taškentski katedralni mošeji prvič potekale petkove molitve. Rekordno hitra gradnja je bila povezana s pomembnim dogodkom: Islamska izobraževalna, znanstvena in kulturna organizacija (ISESCO) je Taškent izbrala za prestolnico islamske kulture za leto 2007. Vodja Organizacije islamske konference Ekmeleddin Ihsanoglu je o tem pisno obvestil predsednika [[Uzbekistan|Republike Uzbekistan]]. Ihsanoglu je v svojem sporočilu poudaril, da je bila Taškentu ta čast podeljena za njegov pomemben prispevek k ohranjanju islamske dediščine. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje]] [[Kategorija:Taškent]] ik4xm4vcho9i2xd6ch62ypba5ub7d6n 6686318 6686313 2026-06-07T05:55:38Z Octopus 13285 /* Sklici */ zunanjost... 6686318 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Mošeja Hazrati Imama | other name = uzbeško: Xazrati Imom Jome Masjidi | fullname = | image = 039 Hazrati Imom Jome Masjidi, Gran Mesquita de Hazrati Imam (Taixkent), cúpula i minaret.jpg | coordinates = {{Coord|41|20|15|N|69|14|28|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = sodobna islamska kulturna arhitektura | style = | years built = 2007 | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = žgana opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Mošeja Hazrati Imama''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Hazrati imom jome masjidi) je osrednja mošeja [[Taškent]]a, zgrajena v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imama]]. Kompleks je glavno islamsko kultno središče mesta, dva minareta mošeje pa poudarjata njen prevladujoč položaj v središču starodavnega Taškenta. ==Zgodovinsko ozadje== Decembra 2006 je bil objavljen odlok "O podpori javni fundaciji Hazrati Imam (Hastimam)". Vsa prizadevanja so bila usmerjena v gradnjo stolne mošeje Hazrati Imama. Od objave predsedniškega odloka do dokončanja nove stavbe nista minila niti dva meseca. Gradnja mošeje je bila končana v štiridesetih dneh. Sredi julija 2007 so v novi taškentski katedralni mošeji prvič potekale petkove molitve. Rekordno hitra gradnja je bila povezana s pomembnim dogodkom: Islamska izobraževalna, znanstvena in kulturna organizacija (ISESCO) je Taškent izbrala za prestolnico islamske kulture za leto 2007. Vodja Organizacije islamske konference Ekmeleddin Ihsanoglu je o tem pisno obvestil predsednika [[Uzbekistan|Republike Uzbekistan]]. Ihsanoglu je v svojem sporočilu poudaril, da je bila Taškentu ta čast podeljena za njegov pomemben prispevek k ohranjanju islamske dediščine. ==Zunanjost== Mošeja se kompozicijsko in slogovno povsem vklaplja v arhitekturni kompleks Hazrat Imam. Glavna fasada mošeje ima tradicionalen videz: ravno ploskev z obokanimi odprtinami za vrata in okna. Vhod v mošejo je na vzhodni strani. Portal osrednjega vhoda je precej višji od levega in desnega, minareta pa dominirata nad okolico in takoj pritegneta pozornost. Visoka sta približno 54 metrov. Desnega so zgradili obrtniki in mojstri iz [[Horezm|Horezma]] pod vodstvom Ibrahim-uste in Erkina-uste. Levi minaret je zgradila ekipa pod vodstvom samarkandskega mojstra Sharif-uste. Prvi minaret je bil zgrajen v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Dvorišče mošeje krasijo izrezljani stebri, visoki 8,6 metra. Izdelani so iz [[Sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz [[Indija|Indije]]. Stebrov je dvajset in imajo osemkotno obliko. Pokrito dvorišče ščiti vernike poleti pred vročino in pozimi pred mrazom in padavinami. V osrednjem delu dvorišča so posajene rože in okrasna drevesa. Mošeja ima skupno deset vrat. Dvoje vrat je na zahodni strani, obrnjeni proti [[Kibla (islam)|kibli]]. ==Notranjost== Mošeja ima obliko črke U in se razteza vzdolž osi sever-jug. Glavna bogoslužna dvorana je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, [[mihrab]] pa meri 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov. V glavni dvorani in stranskih nišah je prostora za več kot pet tisoč verniokov. [[Minbar]] je izdelan iz [[Navadni oreh|orehovega]] lesa. Strop krasi štirinajst velikih in oseminštirideset majhnih lestencev. Notranjost dvojne kupole je reliefna v slogu kundal. V vencu kupole je štirinajst oken, ki optimalno osvetljujejo notranjost z naravno sončno svetlobo in pričajo o visoki spretnosti njihovih ustvarjalcev. Kopola nad središčem molilnice ni okrogla ampak [[Elipsa|eliptična]], kar predstavlja inovacijo v gradnji kupol. Kupola nima nobene podpore, kar ji daje videz, da lebdi v zraku. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje]] [[Kategorija:Taškent]] j4l67hhxtrd33a9kykv0s2ovzi9opry 6686319 6686318 2026-06-07T06:07:50Z Octopus 13285 /* Notranjost */ okrasje 6686319 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Mošeja Hazrati Imama | other name = uzbeško: Xazrati Imom Jome Masjidi | fullname = | image = 039 Hazrati Imom Jome Masjidi, Gran Mesquita de Hazrati Imam (Taixkent), cúpula i minaret.jpg | coordinates = {{Coord|41|20|15|N|69|14|28|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = sodobna islamska kulturna arhitektura | style = | years built = 2007 | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = žgana opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Mošeja Hazrati Imama''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Hazrati imom jome masjidi) je osrednja mošeja [[Taškent]]a, zgrajena v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imama]]. Kompleks je glavno islamsko kultno središče mesta, dva minareta mošeje pa poudarjata njen prevladujoč položaj v središču starodavnega Taškenta. ==Zgodovinsko ozadje== Decembra 2006 je bil objavljen odlok "O podpori javni fundaciji Hazrati Imam (Hastimam)". Vsa prizadevanja so bila usmerjena v gradnjo stolne mošeje Hazrati Imama. Od objave predsedniškega odloka do dokončanja nove stavbe nista minila niti dva meseca. Gradnja mošeje je bila končana v štiridesetih dneh. Sredi julija 2007 so v novi taškentski katedralni mošeji prvič potekale petkove molitve. Rekordno hitra gradnja je bila povezana s pomembnim dogodkom: Islamska izobraževalna, znanstvena in kulturna organizacija (ISESCO) je Taškent izbrala za prestolnico islamske kulture za leto 2007. Vodja Organizacije islamske konference Ekmeleddin Ihsanoglu je o tem pisno obvestil predsednika [[Uzbekistan|Republike Uzbekistan]]. Ihsanoglu je v svojem sporočilu poudaril, da je bila Taškentu ta čast podeljena za njegov pomemben prispevek k ohranjanju islamske dediščine. ==Zunanjost== Mošeja se kompozicijsko in slogovno povsem vklaplja v arhitekturni kompleks Hazrat Imam. Glavna fasada mošeje ima tradicionalen videz: ravno ploskev z obokanimi odprtinami za vrata in okna. Vhod v mošejo je na vzhodni strani. Portal osrednjega vhoda je precej višji od levega in desnega, minareta pa dominirata nad okolico in takoj pritegneta pozornost. Visoka sta približno 54 metrov. Desnega so zgradili obrtniki in mojstri iz [[Horezm|Horezma]] pod vodstvom Ibrahim-uste in Erkina-uste. Levi minaret je zgradila ekipa pod vodstvom samarkandskega mojstra Sharif-uste. Prvi minaret je bil zgrajen v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Dvorišče mošeje krasijo izrezljani stebri, visoki 8,6 metra. Izdelani so iz [[Sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz [[Indija|Indije]]. Stebrov je dvajset in imajo osemkotno obliko. Pokrito dvorišče ščiti vernike poleti pred vročino in pozimi pred mrazom in padavinami. V osrednjem delu dvorišča so posajene rože in okrasna drevesa. Mošeja ima skupno deset vrat. Dvoje vrat je na zahodni strani, obrnjeni proti [[Kibla (islam)|kibli]]. ==Notranjost== Mošeja ima obliko črke U in se razteza vzdolž osi sever-jug. Glavna bogoslužna dvorana je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, [[mihrab]] pa meri 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov. V glavni dvorani in stranskih nišah je prostora za več kot pet tisoč verniokov. [[Minbar]] je izdelan iz [[Navadni oreh|orehovega]] lesa. Strop krasi štirinajst velikih in oseminštirideset majhnih lestencev. Notranjost dvojne kupole je reliefna v slogu kundal. V vencu kupole je štirinajst oken, ki optimalno osvetljujejo notranjost z naravno sončno svetlobo in pričajo o visoki spretnosti njihovih ustvarjalcev. Kopola nad središčem molilnice ni okrogla ampak [[Elipsa|eliptična]], kar predstavlja inovacijo v gradnji kupol. Kupola nima nobene podpore, kar ji daje videz, da lebdi v zraku. ==Okrasje== Kupole in portale mošeje so okrasili umetniki mozaikov pod vodstvom Furkata Mansurova in keramičarji iz eksperimentalne lončarske tovarne, mojstri svoje obrti: Abduvahid Mamazhanov, Arslan Normatov, Viktor Gan, Viktor Holodnikov, Sergej Ivanov, kandidat kemijskih znanosti, podjetnica Makhsuma Masudova, mojster obrtnik Abdubasit Mamazhanov in mojster obrtnik iz Šahrisabza Bazarbaj Batirov. Omeniti velja epigrafijo na stavbah kompleksa, ki so jo izdelali mojstri kaligrafije Habibullah Salih, Islambek Mohamed in Abdugafur Hakberdi pod vodstvom šejka Abdulaziza Mansurja. Lesene rezbarije v kompleksu Hazrati Imam, vključno s tistimi v novi mošeji, so ustvarili obrtniki iz Taškenta, Kokanda in Horezma. Ajvane in stebre, ki krasijo mošejo, so izdelali spretni rezbarji pod vodstvom uzbekistanskega ljudskega obrtnika Mohamedalija Junusova iz Kokanda. Med drugimi mojstri svoje obrti so bili Adilzhan Šerkulov, Zahidhan Tujčijev, Zakirzhan Mamatkulov, Kasimzhan Juldašev in Abdujabbar Huzhamatov. Pri okraševanju stebrov so pomagali učenci uzbekistanskega ljudskega obrtnika Haitmata Bagibekova iz Horezma. Izrezljana vrata, okna in rešetke so izdelali in namestili ljudski obrtniki Hasan Adilov in Sirazhiddin Rahmatulajev ter rezbarji lesa Husan Ganiev, Tair Fajzullaev, Abdukarim Saidalijev, Hajriddin Inagamov in Kahraman Valijev s svojimi učenci. Vitraže sta namestila umetnika Huršid Nazarov in Agzamhodža Askarov, kovinske dele vrat pa je izdelal Šarafiddin Nizamov. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje]] [[Kategorija:Taškent]] o3ckyb6wxpymqc33ykqyx88rtju0csl 6686327 6686319 2026-06-07T06:23:12Z Octopus 13285 /* Sklici */ Napisi 6686327 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Mošeja Hazrati Imama | other name = uzbeško: Xazrati Imom Jome Masjidi | fullname = | image = 039 Hazrati Imom Jome Masjidi, Gran Mesquita de Hazrati Imam (Taixkent), cúpula i minaret.jpg | coordinates = {{Coord|41|20|15|N|69|14|28|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = sodobna islamska kulturna arhitektura | style = | years built = 2007 | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = žgana opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Mošeja Hazrati Imama''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Hazrati imom jome masjidi) je osrednja mošeja [[Taškent]]a, zgrajena v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imama]]. Kompleks je glavno islamsko kultno središče mesta, dva minareta mošeje pa poudarjata njen prevladujoč položaj v središču starodavnega Taškenta. ==Zgodovinsko ozadje== Decembra 2006 je bil objavljen odlok "O podpori javni fundaciji Hazrati Imam (Hastimam)". Vsa prizadevanja so bila usmerjena v gradnjo stolne mošeje Hazrati Imama. Od objave predsedniškega odloka do dokončanja nove stavbe nista minila niti dva meseca. Gradnja mošeje je bila končana v štiridesetih dneh. Sredi julija 2007 so v novi taškentski katedralni mošeji prvič potekale petkove molitve. Rekordno hitra gradnja je bila povezana s pomembnim dogodkom: Islamska izobraževalna, znanstvena in kulturna organizacija (ISESCO) je Taškent izbrala za prestolnico islamske kulture za leto 2007. Vodja Organizacije islamske konference Ekmeleddin Ihsanoglu je o tem pisno obvestil predsednika [[Uzbekistan|Republike Uzbekistan]]. Ihsanoglu je v svojem sporočilu poudaril, da je bila Taškentu ta čast podeljena za njegov pomemben prispevek k ohranjanju islamske dediščine. ==Zunanjost== Mošeja se kompozicijsko in slogovno povsem vklaplja v arhitekturni kompleks Hazrat Imam. Glavna fasada mošeje ima tradicionalen videz: ravno ploskev z obokanimi odprtinami za vrata in okna. Vhod v mošejo je na vzhodni strani. Portal osrednjega vhoda je precej višji od levega in desnega, minareta pa dominirata nad okolico in takoj pritegneta pozornost. Visoka sta približno 54 metrov. Desnega so zgradili obrtniki in mojstri iz [[Horezm|Horezma]] pod vodstvom Ibrahim-uste in Erkina-uste. Levi minaret je zgradila ekipa pod vodstvom samarkandskega mojstra Sharif-uste. Prvi minaret je bil zgrajen v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Dvorišče mošeje krasijo izrezljani stebri, visoki 8,6 metra. Izdelani so iz [[Sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz [[Indija|Indije]]. Stebrov je dvajset in imajo osemkotno obliko. Pokrito dvorišče ščiti vernike poleti pred vročino in pozimi pred mrazom in padavinami. V osrednjem delu dvorišča so posajene rože in okrasna drevesa. Mošeja ima skupno deset vrat. Dvoje vrat je na zahodni strani, obrnjeni proti [[Kibla (islam)|kibli]]. ==Notranjost== Mošeja ima obliko črke U in se razteza vzdolž osi sever-jug. Glavna bogoslužna dvorana je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, [[mihrab]] pa meri 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov. V glavni dvorani in stranskih nišah je prostora za več kot pet tisoč verniokov. [[Minbar]] je izdelan iz [[Navadni oreh|orehovega]] lesa. Strop krasi štirinajst velikih in oseminštirideset majhnih lestencev. Notranjost dvojne kupole je reliefna v slogu kundal. V vencu kupole je štirinajst oken, ki optimalno osvetljujejo notranjost z naravno sončno svetlobo in pričajo o visoki spretnosti njihovih ustvarjalcev. Kopola nad središčem molilnice ni okrogla ampak [[Elipsa|eliptična]], kar predstavlja inovacijo v gradnji kupol. Kupola nima nobene podpore, kar ji daje videz, da lebdi v zraku. ==Okrasje== Kupole in portale mošeje so okrasili umetniki mozaikov pod vodstvom Furkata Mansurova in keramičarji iz eksperimentalne lončarske tovarne, mojstri svoje obrti: Abduvahid Mamazhanov, Arslan Normatov, Viktor Gan, Viktor Holodnikov, Sergej Ivanov, kandidat kemijskih znanosti, podjetnica Makhsuma Masudova, mojster obrtnik Abdubasit Mamazhanov in mojster obrtnik iz Šahrisabza Bazarbaj Batirov. Omeniti velja epigrafijo na stavbah kompleksa, ki so jo izdelali mojstri kaligrafije Habibullah Salih, Islambek Mohamed in Abdugafur Hakberdi pod vodstvom šejka Abdulaziza Mansurja. Lesene rezbarije v kompleksu Hazrati Imam, vključno s tistimi v novi mošeji, so ustvarili obrtniki iz Taškenta, Kokanda in Horezma. Ajvane in stebre, ki krasijo mošejo, so izdelali spretni rezbarji pod vodstvom uzbekistanskega ljudskega obrtnika Mohamedalija Junusova iz Kokanda. Med drugimi mojstri svoje obrti so bili Adilzhan Šerkulov, Zahidhan Tujčijev, Zakirzhan Mamatkulov, Kasimzhan Juldašev in Abdujabbar Huzhamatov. Pri okraševanju stebrov so pomagali učenci uzbekistanskega ljudskega obrtnika Haitmata Bagibekova iz Horezma. Izrezljana vrata, okna in rešetke so izdelali in namestili ljudski obrtniki Hasan Adilov in Sirazhiddin Rahmatulajev ter rezbarji lesa Husan Ganiev, Tair Fajzullaev, Abdukarim Saidalijev, Hajriddin Inagamov in Kahraman Valijev s svojimi učenci. Vitraže sta namestila umetnika Huršid Nazarov in Agzamhodža Askarov, kovinske dele vrat pa je izdelal Šarafiddin Nizamov. ==Napisi== Napis na desnem zahodnem vhodnem portalu: : ''"Reci mojim služabnikom, ki verujejo: 'Bojte se svojega Gospodarja! Tistim, ki na tem svetu delajo dobro, pripada dobro. Alahova zemlja je prostrana. Zares, potrpežljivi bodo nagrajeni v celoti, brez obračuna.'"'' : - <small>Sura Al-Mu'min, 10</small> Napis na levem vhodnem portalu: : ''"Alahu pripada vse, kar je v nebesih in vse, kar je na zemlji, da bi hudobnežem povrnil to, kar so storili, in nagradil dobre z najboljšim (Rajem)"'' : - <small>Sura Al-Zar, 31</small> Napis na srednjem portalu: : ''"Resnično, Alah zapoveduje pravičnost, dobroto in dajanje sorodnikom. Prepoveduje nemoralo, krivico in prestopke. Opozarja vas, da bi se spomnili"'' : - <small>Sura Al-Mu'min, 90</small> Napis na notranji strani mihraba: : ''"Zares uspešni so verniki, ki so ponižni v svojih molitvah in se vzdržijo vseh praznih dejanj ter plačujejo zekat"'' (Sura Al-Mu'min, 2018). 1-4). : - <small>Sura Al-Mu'min, 1-4</small> Napis na notranji strani mihraba: : ''"Ni drugega boga razen Alaha in Mohamed je Njegov prerok."'' Napis ob strani mihraba: : ''"Spominjam se in častim Alaha! Vsa hvala pripada Alahu. Alah je velik."'' Napis na zahodnih obokih mošeje: : ''"In pomagajte si v pobožnosti in pravičnosti, a si ne pomagajte v grehu in sovraštvu. In bojte se Alaha, saj je Alah resnično močan v kaznovanju!"'' : - <small>Sura Al-Ma'ida, 2</small> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje]] [[Kategorija:Taškent]] 1aomsfwntweegdad0sekjlm3zfxli7m 6686336 6686327 2026-06-07T06:27:39Z Octopus 13285 viri 6686336 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Mošeja Hazrati Imama | other name = uzbeško: Xazrati Imom Jome Masjidi | fullname = | image = 039 Hazrati Imom Jome Masjidi, Gran Mesquita de Hazrati Imam (Taixkent), cúpula i minaret.jpg | coordinates = {{Coord|41|20|15|N|69|14|28|E|display=inline,title}} | pushpin map = Uzbekistan | relief = yes | location = [[Taškent]] | country = {{UZB}} | denomination = | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = | people = | status = | functional status = medresa | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = sodobna islamska kulturna arhitektura | style = | years built = 2007 | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | materials = žgana opeka | closed date = | demolished date = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Mošeja Hazrati Imama''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Hazrati imom jome masjidi) je osrednja mošeja [[Taškent]]a, zgrajena v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imama]]. Kompleks je glavno islamsko kultno središče mesta, dva minareta mošeje pa poudarjata njen prevladujoč položaj v središču starodavnega Taškenta. ==Zgodovinsko ozadje== Decembra 2006 je bil objavljen odlok "O podpori javni fundaciji Hazrati Imam (Hastimam)". Vsa prizadevanja so bila usmerjena v gradnjo stolne mošeje Hazrati Imama. Od objave predsedniškega odloka do dokončanja nove stavbe nista minila niti dva meseca. Gradnja mošeje je bila končana v štiridesetih dneh. Sredi julija 2007 so v novi taškentski katedralni mošeji prvič potekale petkove molitve. Rekordno hitra gradnja je bila povezana s pomembnim dogodkom: Islamska izobraževalna, znanstvena in kulturna organizacija (ISESCO) je Taškent izbrala za prestolnico islamske kulture za leto 2007. Vodja Organizacije islamske konference Ekmeleddin Ihsanoglu je o tem pisno obvestil predsednika [[Uzbekistan|Republike Uzbekistan]]. Ihsanoglu je v svojem sporočilu poudaril, da je bila Taškentu ta čast podeljena za njegov pomemben prispevek k ohranjanju islamske dediščine. ==Zunanjost== Mošeja se kompozicijsko in slogovno povsem vklaplja v arhitekturni kompleks Hazrat Imam. Glavna fasada mošeje ima tradicionalen videz: ravno ploskev z obokanimi odprtinami za vrata in okna. Vhod v mošejo je na vzhodni strani. Portal osrednjega vhoda je precej višji od levega in desnega, minareta pa dominirata nad okolico in takoj pritegneta pozornost. Visoka sta približno 54 metrov. Desnega so zgradili obrtniki in mojstri iz [[Horezm|Horezma]] pod vodstvom Ibrahim-uste in Erkina-uste. Levi minaret je zgradila ekipa pod vodstvom samarkandskega mojstra Sharif-uste. Prvi minaret je bil zgrajen v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Dvorišče mošeje krasijo izrezljani stebri, visoki 8,6 metra. Izdelani so iz [[Sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz [[Indija|Indije]]. Stebrov je dvajset in imajo osemkotno obliko. Pokrito dvorišče ščiti vernike poleti pred vročino in pozimi pred mrazom in padavinami. V osrednjem delu dvorišča so posajene rože in okrasna drevesa. Mošeja ima skupno deset vrat. Dvoje vrat je na zahodni strani, obrnjeni proti [[Kibla (islam)|kibli]]. ==Notranjost== Mošeja ima obliko črke U in se razteza vzdolž osi sever-jug. Glavna bogoslužna dvorana je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, [[mihrab]] pa meri 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov. V glavni dvorani in stranskih nišah je prostora za več kot pet tisoč verniokov. [[Minbar]] je izdelan iz [[Navadni oreh|orehovega]] lesa. Strop krasi štirinajst velikih in oseminštirideset majhnih lestencev. Notranjost dvojne kupole je reliefna v slogu kundal. V vencu kupole je štirinajst oken, ki optimalno osvetljujejo notranjost z naravno sončno svetlobo in pričajo o visoki spretnosti njihovih ustvarjalcev. Kopola nad središčem molilnice ni okrogla ampak [[Elipsa|eliptična]], kar predstavlja inovacijo v gradnji kupol. Kupola nima nobene podpore, kar ji daje videz, da lebdi v zraku. ==Okrasje== Kupole in portale mošeje so okrasili umetniki mozaikov pod vodstvom Furkata Mansurova in keramičarji iz eksperimentalne lončarske tovarne, mojstri svoje obrti: Abduvahid Mamazhanov, Arslan Normatov, Viktor Gan, Viktor Holodnikov, Sergej Ivanov, kandidat kemijskih znanosti, podjetnica Makhsuma Masudova, mojster obrtnik Abdubasit Mamazhanov in mojster obrtnik iz Šahrisabza Bazarbaj Batirov. Omeniti velja epigrafijo na stavbah kompleksa, ki so jo izdelali mojstri kaligrafije Habibullah Salih, Islambek Mohamed in Abdugafur Hakberdi pod vodstvom šejka Abdulaziza Mansurja. Lesene rezbarije v kompleksu Hazrati Imam, vključno s tistimi v novi mošeji, so ustvarili obrtniki iz Taškenta, Kokanda in Horezma. Ajvane in stebre, ki krasijo mošejo, so izdelali spretni rezbarji pod vodstvom uzbekistanskega ljudskega obrtnika Mohamedalija Junusova iz Kokanda. Med drugimi mojstri svoje obrti so bili Adilzhan Šerkulov, Zahidhan Tujčijev, Zakirzhan Mamatkulov, Kasimzhan Juldašev in Abdujabbar Huzhamatov. Pri okraševanju stebrov so pomagali učenci uzbekistanskega ljudskega obrtnika Haitmata Bagibekova iz Horezma. Izrezljana vrata, okna in rešetke so izdelali in namestili ljudski obrtniki Hasan Adilov in Sirazhiddin Rahmatulajev ter rezbarji lesa Husan Ganiev, Tair Fajzullaev, Abdukarim Saidalijev, Hajriddin Inagamov in Kahraman Valijev s svojimi učenci. Vitraže sta namestila umetnika Huršid Nazarov in Agzamhodža Askarov, kovinske dele vrat pa je izdelal Šarafiddin Nizamov. ==Napisi== Napis na desnem zahodnem vhodnem portalu: : ''"Reci mojim služabnikom, ki verujejo: 'Bojte se svojega Gospodarja! Tistim, ki na tem svetu delajo dobro, pripada dobro. Alahova zemlja je prostrana. Zares, potrpežljivi bodo nagrajeni v celoti, brez obračuna.'"'' : - <small>Sura Al-Mu'min, 10</small> Napis na levem vhodnem portalu: : ''"Alahu pripada vse, kar je v nebesih in vse, kar je na zemlji, da bi hudobnežem povrnil to, kar so storili, in nagradil dobre z najboljšim (Rajem)"'' : - <small>Sura Al-Zar, 31</small> Napis na srednjem portalu: : ''"Resnično, Alah zapoveduje pravičnost, dobroto in dajanje sorodnikom. Prepoveduje nemoralo, krivico in prestopke. Opozarja vas, da bi se spomnili"'' : - <small>Sura Al-Mu'min, 90</small> Napis na notranji strani mihraba: : ''"Zares uspešni so verniki, ki so ponižni v svojih molitvah in se vzdržijo vseh praznih dejanj ter plačujejo zekat"'' (Sura Al-Mu'min, 2018). 1-4). : - <small>Sura Al-Mu'min, 1-4</small> Napis na notranji strani mihraba: : ''"Ni drugega boga razen Alaha in Mohamed je Njegov prerok."'' Napis ob strani mihraba: : ''"Spominjam se in častim Alaha! Vsa hvala pripada Alahu. Alah je velik."'' Napis na zahodnih obokih mošeje: : ''"In pomagajte si v pobožnosti in pravičnosti, a si ne pomagajte v grehu in sovraštvu. In bojte se Alaha, saj je Alah resnično močan v kaznovanju!"'' : - <small>Sura Al-Ma'ida, 2</small> ==Viri== {{refbegin |2}} * Алимов У. Хазрати Имам. Ташкент. 2013. * Зияев А. Комплекс Хазрати Имам в Ташкенте. Ташкент. 2008. * [https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html Ҳазрати Имом жоме масжиди] {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje]] [[Kategorija:Taškent]] 2xejsie4rrgz4680pg6fvttqw5yhswz Uporabnik:Maggotk 2 603791 6686348 2026-06-07T08:27:48Z Maggotk 254573 nova stran z vsebino: »Sem iz okolice Ptuja, zanima me veterina, gobarstvo in nasploh vse povezano z naravo.« 6686348 wikitext text/x-wiki Sem iz okolice Ptuja, zanima me veterina, gobarstvo in nasploh vse povezano z naravo. 7wja39ksm42qh6o0qm9aqijfnjj1y1n 6686351 6686348 2026-06-07T08:34:11Z Maggotk 254573 urejanje tabele jezikov 6686351 wikitext text/x-wiki Sem iz okolice Ptuja, zanima me veterina, gobarstvo in nasploh vse povezano z naravo. '''<nowiki>{{Babilon|sl|en-3}}</nowiki>''' h1su1mzqvxmheqozy8yzvi66xg9ivfk 6686352 6686351 2026-06-07T08:36:53Z Maggotk 254573 6686352 wikitext text/x-wiki Sem iz okolice Ptuja, zanima me veterina, gobarstvo in nasploh vse povezano z naravo. {{Babilon|sl|en-3}} ensfjf9je2w3sf0tirx6ejupbhs2xxb Tillašejkova mošeja 0 603792 6686360 2026-06-07T08:54:54Z Octopus 13285 uvod 6686360 wikitext text/x-wiki '''Tillašejkovo mošejo''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Tillashayx masjidi) je konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje v letih 1890–1902, zgradil slavni taškentski šejk Tilla. Ruska carska oblast je kmalu potem, ko je bila zgrajena, mošejo zaprla. Ponovno so jo odprli šele maja 1945. V letih 1955 do 1963 jo je obnovil mojster Širin Murodov. Med urejanjem [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imama]] leta 2007 so obnovili vse pomembne zgradbe v kompleksu. ==O šejku== Tilla je bil potomec Hodže Ubajdule Ahrarja, rojen v soseski Parčabof v [[Taškent]]u. Od malih nog se je ukvarjal s trgovanjem in odrasel v pobožnega trgovca. Iz [[Kitajska|Kitajske]] je uvažal in prodajal ovce in z enoletnim dobičkom zgradil mošejo in jo podaril vernikom. V sovjetskem času je bil Tillašejk prisiljen z družino oditi v Vzhodni [[Turkestan]], kjer je neznano kdaj umrl. ==Mošeja== Arhitekturna zasnova mošeje odstopa od mošej, zgrajenih v tistem času. Zgradba je pravokotna, ima kupolo in na obeh straneh majhna minareta. V mošejo se vstopi skozi obokano verando. Ima 3 oboke. Zunanjost mošeje je brez okraskov. Na obeh straneh je skupaj osemnajst oken. Notranjost se popolnoma razlikuje od zunanjosti, saj je bogato okrašena z zapletenimi vzorci in cvetličnimi okraski. Notranjost osvetljujejo tudi lestenci. Edinstven arhitekturni vidik mošeje je, da na njeni zunanjosti ni nobenega okrasja, notranjost pa je bogato okrašena. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan|Republike Uzbekistan]] je bila Tillašejkova mošeja skupaj s številnimi drugimi arhitekturnimi spomeniki prenovljena, zlasti med gradnjo kompleksa Hastimom leta 2007. Mošeja je vpisana na seznam kandidatov za kraj Unescove svetovne dediščine. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje]] q5k2mnmxi40eay56oznomtsnsfvhvzl 6686367 6686360 2026-06-07T09:04:20Z Octopus 13285 urejanje 6686367 wikitext text/x-wiki '''Tillašejkovo mošejo''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Tillashayx masjidi) je konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje v letih 1890–1902, zgradil slavni taškentski šejk Tilla. Ruska carska oblast je kmalu potem, ko je bila zgrajena, mošejo zaprla. Ponovno so jo odprli šele maja 1945. V letih 1955 do 1963 jo je obnovil mojster Širin Murodov. Med urejanjem [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imama]] leta 2007 so obnovili vse pomembne zgradbe v kompleksu. ==O šejku== Tilla je bil potomec Hodže Ubajdule Ahrarja, rojen v soseski Parčabof v [[Taškent]]u. Od malih nog se je ukvarjal s trgovanjem in odrasel v pobožnega trgovca. Iz [[Kitajska|Kitajske]] je uvažal in prodajal ovce in z enoletnim dobičkom zgradil mošejo in jo podaril vernikom. V sovjetskem času je bil Tillašejk prisiljen z družino oditi v Vzhodni [[Turkestan]], kjer je neznano kdaj umrl. ==Mošeja== Arhitekturna zasnova mošeje odstopa od mošej, zgrajenih v tistem času. Zgradba je pravokotna, ima kupolo in na obeh straneh majhna minareta. V mošejo se vstopi skozi obokano verando. Ima 3 oboke. Zunanjost mošeje je brez okraskov. Na obeh straneh je skupaj osemnajst oken. Notranjost se popolnoma razlikuje od zunanjosti, saj je bogato okrašena z zapletenimi vzorci in cvetličnimi okraski. Notranjost osvetljujejo tudi lestenci. Edinstven arhitekturni vidik mošeje je, da na njeni zunanjosti ni nobenega okrasja, notranjost pa je bogato okrašena. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan|Republike Uzbekistan]] je bila Tillašejkova mošeja skupaj s številnimi drugimi arhitekturnimi spomeniki prenovljena, zlasti med gradnjo kompleksa Hastimom leta 2007. Mošeja je vpisana na seznam kandidatov za kraj Unescove svetovne dediščine. ==Vira== {{refbegin |2}} * [https://www.meros.uz/uz/object/tilla-shayx-masjidi Tillashayx masjidi haqida maʼlumot]. Pridobljeno novembra 2022. * Akbar Zamonov [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html . Tarix fanidan olimpiadaga tayyorlanamiz kitobi]. Pridobljeno marca 2024. {{refend}} ==Zunanja povezava== * [https://www.youtube.com/watch?v=rV1P5oSrQ8M Tillashayx masjidi haqida videorolik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje]] rji05qsmxaxow8htmfws30glycclhe7 Festival 202 0 603793 6686371 2026-06-07T09:22:26Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »Festival 202 je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira Val 202 v sodelovanju s Kinom Šiška. Tako prva kot druga izvedba sta imeli temo. ==2025== * 6. junij, Križanke * Novi val slovenske glasbe ;Nastopajoči * Joker Out * MRFY * Koala Voice * Plateau * RANR * Kokosy * Jet Black Diamonds * Ghastly Ashes * Pantaloons ==2026== * 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air * Zgodovina slovenskega hiphopa {| class="wikitable" ! 5. 6. !! 6. 6. |- | * Kl...« 6686371 wikitext text/x-wiki Festival 202 je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira Val 202 v sodelovanju s Kinom Šiška. Tako prva kot druga izvedba sta imeli temo. ==2025== * 6. junij, Križanke * Novi val slovenske glasbe ;Nastopajoči * Joker Out * MRFY * Koala Voice * Plateau * RANR * Kokosy * Jet Black Diamonds * Ghastly Ashes * Pantaloons ==2026== * 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air * Zgodovina slovenskega hiphopa {| class="wikitable" ! 5. 6. !! 6. 6. |- | * Klemen Klemen * RecycleMan (ex-Ali En) * Murat & Jose * Doša * Kosta * Samo Boris * Nipke * Slon in Sadež * Zlatko * Trkaj * Ico Lumbago * Unknown + * Mrigo & Ghet * Amo Socialec * Emkej & Tekochee Kru * Dandrough Tribute (Ezy G + YngFirefly) * Tadi Tada & Princip * King * Nikolovski * T-Set * Brodii | * Masayah * VAZZ LIVE * Drill * MATTER * Leopold I. * Ezra * PTČ * SBO * .travnik * Žena * Skova * Sahareya + SunnySun * Um in Kuna freestyle show * Munje Records (Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav, Vuki Vuk) * Burke * Kani * Side |} p3meg4yy2f5evny8mdj9s5c4oxby27a 6686372 6686371 2026-06-07T09:30:36Z Anzet 118843 np 6686372 wikitext text/x-wiki '''Festival 202''' je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira [[Val 202]] v sodelovanju s [[Kino Šiška|Kinom Šiška]]. Tako prva kot druga izvedba sta imeli temo. ==2025== * 6. junij, [[Križanke]] * Novi val slovenske glasbe ;Nastopajoči * [[Joker Out]] * [[Mrfy|MRFY]] * [[Koala Voice]] * Plateau * RANR * Kokosy * [[Jet Black Diamonds]] * Ghastly Ashes * Pantaloons ==2026== * 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air * Zgodovina slovenskega hiphopa {| class="wikitable" ! 5. 6. !! 6. 6. |- | * [[Klemen Klemen]] * [[RecycleMan]] (ex-Ali En) * [[Murat & Jose]] * Doša * Kosta * Samo Boris * [[Nipke]] * [[Slon in Sadež]] * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] * [[Trkaj]] * Ico Lumbago * Unknown * Mrigo & Ghet * Amo Socialec * [[Emkej]] & Tekochee Kru * Dandrough Tribute (Ezy G + [[YNGFirefly|YngFirefly]]) * Tadi Tada & Princip * King * [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * T-Set * Brodii | * Masayah * VAZZ LIVE * Drill * [[Matter]] * [[Leopold I. (raper)|Leopold I.]] * Ezra * PTČ * SBO * .travnik * Žena * [[Skova]] * Sahareya + SunnySun * Um in Kuna freestyle show * Munje Records (Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav, Vuki Vuk) * Burke * Kani * Side |} f809zuy42zmo8zhn8losiqv6sw16254 6686373 6686372 2026-06-07T09:31:59Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6686373 wikitext text/x-wiki '''Festival 202''' je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira [[Val 202]] v sodelovanju s [[Kino Šiška|Kinom Šiška]]. Tako prva kot druga izvedba sta imeli temo. ==2025== * 6. junij, [[Križanke]] * Novi val slovenske glasbe ;Nastopajoči * [[Joker Out]] * [[Mrfy|MRFY]] * [[Koala Voice]] * Plateau * RANR * Kokosy * [[Jet Black Diamonds]] * Ghastly Ashes * Pantaloons ==2026== * 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air * Zgodovina slovenskega hiphopa {| class="wikitable" ! 5. 6. !! 6. 6. |- | * [[Klemen Klemen]] * [[RecycleMan]] (ex-Ali En) * [[Murat & Jose]] * Doša * Kosta * Samo Boris * [[Nipke]] * [[Slon in Sadež]] * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] * [[Trkaj]] * Ico Lumbago * Unknown * Mrigo & Ghet * Amo Socialec * [[Emkej]] & Tekochee Kru * Dandrough Tribute (Ezy G + [[YNGFirefly|YngFirefly]]) * Tadi Tada & Princip * King * [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * T-Set * Brodii | * Masayah * VAZZ LIVE * Drill * [[Matter]] * [[Leopold I. (raper)|Leopold I.]] * Ezra * PTČ * SBO * .travnik * Žena * [[Skova]] * Sahareya + SunnySun * Um in Kuna freestyle show * Munje Records (Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav, Vuki Vuk) * Burke * Kani * Side |} [[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]] 0gdcu583ikrhi259c307ruuwu5ywgi9 6686377 6686373 2026-06-07T09:47:55Z Anzet 118843 6686377 wikitext text/x-wiki '''Festival 202''' je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira [[Val 202]] v sodelovanju s [[Kino Šiška|Kinom Šiška]]. Tako prva kot druga izvedba sta imeli temo. ==2025== * 6. junij, [[Križanke]] * Novi val slovenske glasbe ;Nastopajoči * [[Joker Out]] * [[Mrfy|MRFY]] * [[Koala Voice]] * Plateau * RANR * Kokosy * [[Jet Black Diamonds]] * Ghastly Ashes * Pantaloons ==2026== * 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air * Zgodovina slovenskega hiphopa {| class="wikitable" ! 5. 6. !! scope="col" style="width: 230px;" |6. 6. |- | * [[Slon in Sadež]] * [[Nipke]] * Kosta, Samo Boris, Brodii, Ico Lumbago * T-Set, [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * <s>[[Murat & Jose]]</s> * Doša * Unknown + Amo (Socialec) * [[Emkej]] & Tekochee Kru * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] & [[Trkaj]] * Tadi Tada & Princip * Mrigz & Ghet * [[RecycleMan]] (ex-Ali En) * Ezy G + [[YNGFirefly|YngFirefly]] (Dandrough Tribute) * King * [[Klemen Klemen]] | * Um in Kuna (Freestyle Show) * [[Leopold I. (raper)|Leopold I.]] * Žena * Kani * PTČ * SBO * .travnik * Side * Ezra * [[Skova]] * Sahareya + SunnySun * Munje Records <small>(Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav, Vuki Vuk)</small> * [[Matter]] * Vazz Live * Burke * Drill * Masayah |} [[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]] 7r90n6rin0ep7x466eq6tat1gxrixnx 6686379 6686377 2026-06-07T09:49:47Z Anzet 118843 6686379 wikitext text/x-wiki '''Festival 202''' je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira [[Val 202]] v sodelovanju s [[Kino Šiška|Kinom Šiška]]. Tako prva kot druga izvedba sta bili tematski. ==2025== * 6. junij, [[Križanke]] * Novi val slovenske glasbe ;Nastopajoči * [[Joker Out]] * [[Mrfy|MRFY]] * [[Koala Voice]] * Plateau * RANR * Kokosy * [[Jet Black Diamonds]] * Ghastly Ashes * Pantaloons ==2026== * 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air * Zgodovina slovenskega hiphopa {| class="wikitable" ! 5. 6. !! scope="col" style="width: 230px;" |6. 6. |- | * [[Slon in Sadež]] * [[Nipke]] * Kosta, Samo Boris, Brodii, Ico Lumbago * T-Set, [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * <s>[[Murat & Jose]]</s> * Doša * Unknown + Amo (Socialec) * [[Emkej]] & Tekochee Kru * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] & [[Trkaj]] * Tadi Tada & Princip * Mrigz & Ghet * [[RecycleMan]] (ex-Ali En) * Ezy G + [[YNGFirefly|YngFirefly]] (Dandrough Tribute) * King * [[Klemen Klemen]] | * Um in Kuna (Freestyle Show) * [[Leopold I. (raper)|Leopold I.]] * Žena * Kani * PTČ * SBO * .travnik * Side * Ezra * [[Skova]] * Sahareya + SunnySun * Munje Records <small>(Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav, Vuki Vuk)</small> * [[Matter]] * Vazz Live * Burke * Drill * Masayah |} [[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]] dgf25fg7nos2niu1wus2h4egms12lx8 6686381 6686379 2026-06-07T09:57:03Z Anzet 118843 6686381 wikitext text/x-wiki '''Festival 202''' je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira [[Val 202]] v sodelovanju s [[Kino Šiška|Kinom Šiška]]. Tako prva kot druga izvedba sta bili tematski. ==2025== * 6. junij, [[Križanke]] * Novi val slovenske glasbe ;Nastopajoči * Pantaloons * Ghastly Ashes * RANR * Plateau * [[Jet Black Diamonds]] * [[Koala Voice]] * Kokosy * [[Mrfy|MRFY]] * [[Joker Out]] ==2026== * 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air * Zgodovina slovenskega hiphopa {| class="wikitable" ! 5. 6. !! scope="col" style="width: 230px;" |6. 6. |- | * [[Slon in Sadež]] * [[Nipke]] * Kosta, Samo Boris, Brodii, Ico Lumbago * T-Set, [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * <s>[[Murat & Jose]]</s> * Doša * Unknown + Amo (Socialec) * [[Emkej]] & Tekochee Kru * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] & [[Trkaj]] * Tadi Tada & Princip * Mrigz & Ghet * [[RecycleMan]] (ex-Ali En) * Ezy G + [[YNGFirefly|YngFirefly]] (Dandrough Tribute) * King * [[Klemen Klemen]] | * Um in Kuna (Freestyle Show) * [[Leopold I. (raper)|Leopold I.]] * Žena * Kani * PTČ * SBO * .travnik * Side * Ezra * [[Skova]] * Sahareya + SunnySun * Munje Records <small>(Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav, Vuki Vuk)</small> * [[Matter]] * Vazz Live * Burke * Drill * Masayah |} [[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]] d5asxdxtopmisej007nzcwpeawj7jic